Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni pT&dal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, z* inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 9 Sobota, 30. januarja 1937 Leto XII Štiri leta nemškega fašizma Neizpolnjene obljube — j Holandski socialno demokratični organ »Het Volk« je objavil te dni za 4. obletnico .• s v * nemškega fašizma članek »Sodite in • . . obsodite«, ki ga prinašamo v celoti: »Ob začetku nacistične diktature v Nemčiji smo čuli obljube in prisege. Toda obljube se niso izpolnile, prisege prelomile. V pozornost vzbujajočem »oklicu na nemški narod«, s katerim je Hitlerjeva vlada (30. januarja 1933) začela svoje delovanje, je bilo obljubljeno: »V štirih letih mora biti nemški kmet rešen uboštva. V štirih letih mora biti brezposelnost kononove-Ijavno odpravljena.« Nadaljnja obljuba je bila skrb za »varčevanje v upravi.« Nacistični agitatorji so obljubovali izvedbo strankinega programa: »Po-državljenje vseh trustov« (točka 13); »podržavljenje vseh bank« (gospodarski program z veljavnostjo takojšnje izvedbe narodnosocialistične nemške delavske stranke, str. 22); »vzpostavitev zdravega srednjega stanu in njegova ohranitev« (točka 16); »prenos lastništva veleblagovnic na občine (oz. samouprave - op. ur.) (točka 16); »tantijeme članom nadzorstev delniških družb se sploh uki-nejo« (gospodarski program z veljavnostjo takojšnje izvedbe str. 25); »omejitev plač na največ RM 12.000 letno« (gospodarski program z veljavnostjo takojšnje izvedbe str. 26); država je »dolžna skrbeti za življenjski obstoj državljanov« (točka 7). Agitatorji so opozarjali na to, da so Hitler m ostali voditelji NSNDS (narodno socialistične nemške delavske stran- sv • °blil,!3ili- da se bodo »za ceno ^v°iega življenja brezobzirno zavzeli« a vVj- 0 Stankinega programa. T °°!a držav, organizacije NSNDS f Za^0ta.vlia.l (v svojem oklicu 2 J ne 2. maja 1933): »Delavec, tvoje us anove so nam narodnim sociali-s om svete in nedotakljive«. Branil se je pred domnevo, »kakor da bi mi (nacisti) hoteli razbiti strokovne organizacije kot take ... Delavec, jaz 1 prisegam, mi ne bomo samo vsega ščit* ■' kar obstoji, ampak bomo za-® m pravico delavca še povečali.« alistigmeS*nik v°dje nacionalno soci-je tot6 or£anizaciie obratnih celic ničar! NP(^kreP'^: »Nemški strokovna borno našni' dan obljubljamo, grenko zaVJ,e^,V0,e Pravice’ ki si iih bojih pridobil sn,V m?°(ih težkih ka bremena te*r znosljivejša . Kl/h nosiš, napravili žali ’’ bomo skoro zni- -al! tvoje ogromne prisnevke ne da bi ti s tem prikrajša 15 j (»Arbeitertum«, 5 5 /gŽP0" ^ niti°enaVSeh ^ °Miub Se * izpolnila miqf'l*r*t j°, *eni Preiskujejo ko- kmpv, državne policije vsako niair.Clr° |1S°’ ,zaPlenia)0 žito, odvze-n v i ^jnetom krmo za težko prireje-j , 21vmo, odvzamejo poljedelskim in aV°^.^ 2**0 za krmljenje perutnine j^v Prašičev, drugorojeni sinovi in ra'h-& 2 4e<^n*b kmetij morajo z beško palico v roki zapustiti očetovo Posestvo. Štiri leta kasneje imajo »3 četrtine« malih trgovcev >komaj 80 mark mesečnih dohodkov za preživljanje« na razpolago (»Braune Wirtschafts-Post«, narodno socialistična gospodarska poročevalska služba, 3. okto- Kmečko vprašanje je ostalo nerešeno Z razdelitvijo veleposesti je agrarno vprašanje ostalo prav tako nerešeno, kot poprej V Beogradu je i>redaval uradnik kmetijskega ministrstva dr. Teofan Ristič o posledicah povojne agrarne reforme v raznih državah vzhodne Evrope. V svojem predavanju je prišel do zelo zanimivih zaključkov. Z agrarno reformo v državah vzhodne Evrope se je okoristilo okoli 2,500.000 kmečkih družin. Nekatere izmed njih so samo povečale svojo posest, druge zopet so šele z agrarno reformo dobile prvo zemljo v last. Z agrarno reformo se je izvršila revolucija od zgoraj, kije z ukinitvijo veleposesti (največkrat proti odškodnini) preprečila revolucijo od spodaj, katera je grozila z ozirom na velikansko število zemlje lačnih poljedelcev. Pokazalo pa se ie' da agrarna^ reforma ni in ne more rešiti kmečkega vprašanja, kajti čitri je bil del malih kmetov ali poljskih delavcev izključen od dodelitve zemlje, že je bila s tem ustvarjena kal za novo nezadovoljstvo. V Čehoslovaški je dobilo zemljo komaj 25 odst. poljedelskih delavcev, na Poljskemi 40 odst., v Estonski 12 odst., na Letskem nihče (ker so tu dobili zemljo samo mali kmetje), v Litvi 60.000. V Rumuniji je po izvedbi agrarne reforme ostalo 400 tisoč poljedelskih delavcev brez zemlje in v Jugoslaviji se ceni njihovo število najmanj na 100.000. Vsled velikega prirastka kmečkih družin postaja položaj malih kmetov in onih, ki so dobili zemljo od agrarne reforme, vedno težji. Z agrarno reformo se je hotelo pomagati revnemu prebivalstvu na deželi. Rezultati kažejo obratno. Agrarna reforma je ustvarila nove probleme, katere bo treba reševati. Za najskrajnejšo silo je moglo izhajati 1. 1930 na Poljskem 46.7 odst., na Hrvatskem in v Sloveniji 19.5 odst., v Rumuniji 95 odst. in na Čehoslo- vaškem 75 odst. vseh kmečkih gospodarstev. Iz gornjih izvajanj predavatelja sledi, da kmečkega vprašanja ni mogoče rešiti v okviru današnjega gospodarskega reda, ampak le po načelu socializma s pravično razdelitvijo — ne zemlje — ampak dela in dobrin ter z regulacijo rojstev. Kolikor rok, toliko jih mora dobiti zaposlenje, kolikor ust, toliko je treba kruha in če zemlja ne rodi za neomejeno število prebivalstva, ga je treba omejiti. Kdor tega noče priznati in ta razvoj zavira, po nepotrebnem podaljšuje bedo in gorje milijonov in milijonov ljudi, zlasti poljedelcev. Delavstvo je za načelo socialne demokracije, t. j. politične in gospodarske enakopravnosti ljudi, ki šele bo tvorila podlago za kulturni razvoj človeštva. Proces proti stari gardi bolševikov v Moskvi še traja. Po poročilih iz Moskve obtoženci vse priznajo in naketeri povedo še več o svojem zarotniškem delovanjem, kot pa so oblasti vedele. Radek pravi, da je delal proti režimu, ker je hotel dobro Sovjetski Rusiji. Izmed ostalih pa nekateri priznavajo, da so bili v službi japonske špi- jonaže in da so organizirali sabotažo, kar da je bilo v zmislu naročil Leva Trockega. Trocki v Mehiki zanika vsako zvezo z obtoženci. V teku procesa je Radek obdolžil sodelovanja tudi Buharina in Rykova, ki bosta najbrž prišla pred vojno sodišče kot tretja garnitura »trockistov«. Pri vsem tem moramo vedno znova povdarjati, da so med obtoženci prvaki bolševikov iz Leninove dobe in njegovi najožji- sodelavci. Pogajanja za kolektivno pogodbo pri KID so v zadnjih dneh malo zastala. Od četrtka do pondeljka so se delavski zaupniki bavili s protipredlogom kolektivne pogodbe, dočim je v soboto KID naenkrat odpustila tri delavske zaupnike iz službe, ki so bili svoj čas razrešeni teh mest in je v soboto prišla potrditev razrešitve od ministrstva. Ti zaupniki so se tudi udeleževali pogajanj. Ta stvar je povzročila med delavstvom veliko vznemirjenje in je tudi spet zadržala pogajanja. Storjeni so vsi koraki, da se stvar uredi in upati je, da bo KID, ki je vedno naglašala, da želi z delavstvom živeti v sporazumu in ki to še kar naprej naglaša v svojem novem listu, (o katerem bomo še poročali), spoznala zmotnost svojega koraka in bo to svojo prehitro odločitev popravila ter s tem pokazala, da želi, da njene besede o složnem sodelovanju postanejo tudi kri in meso. Upati je torej, da bo stvar v redu likvidirana. ♦ Podjetje odklanja predlog, da bi se mezdni sistem obravnaval na podlagi stare kolektivne pogodbe. Stavka pri„HaSiNismo želele, toda nacisti so nas spremenili v vojake in me se bomo bojevale proti njim, dokler lasje spet ne pokrijejo naših hrbtov,« V gorovju Guadarrame sem govoril z mladenko Konchita*) iz Toleda. Njen zaročenec je padel pod ognjem strojnih pušk. Prišla je in prosila za orožje. Edino njeno stremljenje odslej je, dobiti strojno puško, ki je pokosila njenega ljubljenca in sejati z njo smrt v vrste sovražnika. *) Ko je bil članek že napisan, je umrla herojske smrti na jSranadskem bojišču. V tem polku ljudske milice vodi sodružica Juanita zapleteno službo oskrbe in s čudovito točnostjo odgovarja na tisoče vprašanj in prošenj. * Lina Odena in Ourora Aranaiz, pogumni mladenki, v svojih modrih bluzah in s samokresi za dražestnimi pasovi, poveljujeta junaškim kolonam in organizirata tisoče fantov in deklet za obrambo svobode, Viktoria Kent, navdušena republikanka, se je posvetila popolnoma organizaciji otroških zavetišč in bolnišnic. Organizira tudi preskrbo mleka in igračk za osirotele otroke, katerih očetje so padli ali se še bore na fronti. Maria Karrasco, delavka na letališču Quatro Vientos, neutrudljivo maže stroje in dela ves dan med mo-tolrji ter ne pusti odleteti niti enemu letalcu, me da bi prej preizkusila vse vijake na letalu. Znana pevka Estrellita Castro poje svoje arije na bojnem polju, med mišičastimi topničarji. Maria Teresa Leon, talentirana pisateljica, skače smehljaje z našega avtomobila na talaverski cesti in ustavlja orjaške kmete, ki so, nevajeni sovražnih napadov iz zraka zbežali prestrašeno izpod letalskega ognja ter jih s šalami in prošnjami vrača v strelsko črto. Dolores Ibarruri** (La Passiona-ria) se je dvignila kakor močan lik iz siromašnih rudarskih koč, kjer se je rodila in vodi veliki boj ljudskih množic. Marina Ginesta, mala Katalonka, moja marljiva tajnica, je hčerka krojača iz Barcelone, Ko je začel upor, je vzela istočasno s svojim bratom **) Tudi Ibarruri je padla na fronti. in zaročencem motiko in se je podala k barikadam na Kolumbov trg. Zaročenca so ji umorile štiri krogle v trebuh. Brat je odšel proti Saragossi. Marina je bila zaposlena nato kot strojepiska pri vojnem poveljstvu. — Cesto sedi v kotu, obrnjena proti zidu in mi pravi, ko jo nagovorim: »Vam lahko povem odkritosrčno: Zelo smo vsi sentimentalni. Velika ovira je to.« To je španska žena, ki je v tej važni uri ljudskega boja pokazala svoj pravi značaj. Špansko plemstvo in duhovščina so nam stoletja opevali »krepost in lepoto« Španjolke. Ugotoviti pa moramo, da do sedaj nismo poznali pristne španske žene. Kakor smo sedaj lahko spoznali »plemenitaše« in jun-kerje, ki so z mučenjem žen protifa-šistov pokazali svoje kavalirstvo, moreč in kamenjajoč jih na javnih vaških trgih, tako smo spoznali tudi pravo špansko ženo, ki se na strani moža junaško in požrtvovalno bojuje za kruh in svobodo španskega delovnega ljudstva, V Puente Genilu, v kordovski provinci, so katoliški fašisti po običajnem onečaščenju žen, zasajali svoje bajonete v njihova orsa in metali raztrgana telesa v reko. V toledskem Alcazarju so »kavalirji^ postavili vjete žene na najbolj obstreljevana mesta utrb, da bi jim njihova živa telesa služila kot ščit. Toda kljub ogromnemu trpljenju bo španska žena, mati, soproga, sestra in nevesta deležna tudi končne zmage. Deležna bo svobodnega, srečnega in ponosnega življenja. Na shodih španskih protifašističnih žen se je zasvetilo tisoče oči, ko je prišlo poročilo o prvi ženski pomoči iz inozemstva . . Prosto prevedel Stric. Bogoljub Jevtič — JNS glavar v Beogradu. Na seji beograjskega odbora JNS je bil izvoljen bivši ministrski predsednik prosluli Bogoljub Jevtič za predsednika JNS organizacije v Beogradu in predmestjih. Med JNS člani je baje radi tega zavladalo veliko razburjenje, Mi tega ne verjamemo, ker gliha vkup štriha. Notranji dolgovi naše države znašajo 7 milijard dinarjev. Razvoj industrije obetajo. Letos bodo dovršene železne tvornice v Zenici in tvornice za elektrolizo bakra v Boru. Zenica bo zaposlila okoli 4000 delavcev in tovarna v Boru o-koli 1000. Poslovati pričneta obe tovarni najbrže že septembra meseca. Letos se zgradi tudi savski most v Zagrebu, dovrši se proga Požarevac —Kučevo, del jadranske proge (beograjske), zgradi se beograjsko pri- m si/em stanišče ter nekaj luk ob Jadranskem morju. Oblasti so mnenja, da bo letos pri novih delih zaposlenih novih 15 do' 20.000 delavcev. Led na Donavi in Savi pred Beogradom je presenetil več malih ladij in vlačilcev, katerih usoda v zlede-neli strugi je negotova. Nek motorni brod je led pritisnil ob obalo. Kopališče so ledene plošče zmlele. Uslužbenci »Narodne zaščite« v Zagrebu so trgovali z brezplačnimi železniSrikinn vozovnicami, ki so jih dobivali od železniškega ministrstva za brezplačen prevoz od društva oskrbovane dece. Pliti je eksplodiral v stanovanju. Zagrebška trgovka Benčič je šla prostovoljno v smrt. Zvečer je odprla plin in se zadušila. Zjutraj je prišel inkasant računov mestnih podjetij in pozvonil pri vratih. Iskra, ki je preskočila iz zvonca, je vnela plin v zaprtem stanovanju, ki je z groznim pokom eksplodiral. ‘ Vrata, pred katerimi je stal inkasant, so se vdala pod pritiskom eksplozije. Vrglo jih je s tečajev in v inkasanta, ki ga je z vrati vred odneslo v vrata stanovanja na nasprotni strani hodnika. Pritisnjen med dverm' vrati je inkasant zadebil težke poškodbe. Noblov nagrajenec nemški pisatelj v. Ossietzky zopet v zaporu. Noblov odbor v Stockholmu je priznal nagrado nemškemu pisatelju Ossietz-kemu, ki se je nahajal v nemških zaporih. Končno je bil izpuščen iz ječe. Ossietzkv je bolan. Zato sta prišla dva zdravnika v Nemčijo, da ga popeljeta no* nagrado na Švedsko. Zdravnika pa Ossietzkega nista mogla najti, čeprav je nemška oblast zagotavljala, da lahko odpotuje. Zdravnika sklepata iz tega, da so oblasti pisatelja zopet vtaknile v zapor, ker smatrajo za izzivanje Nemčije, če se odlikuje Nemca, ki je v ječi. dasi no nedolžnem. Vojaški krogi razpletajo japonsko vladirto krizo. Cesar je poveril generala Učakija, ria sestavi irlarln, ki bi zadovoljila parlament in vojaškekro-ge. Vojaški krogi pa tej želji cesarja nočejo ugoditi in menda špekulirajo na to, kako bi lahko razgnali parlament, To so patrioti, ki služijo svoji domovini! Davčne prijave: Do dne 31. januarja 1937 je vložiti sledeče davčne iprijave: 1. Prijavo (napoved) za odmero pridobnine in posebnega davčnega dodatka k pridlobnini (čl. 59 II zakona o neposrednih davkih) za dlavčno leto 1937. 2. Prijavo za odmero splošnega davka na 'poslovni promet in davka na luksuz pavšalistov — po prometu iz leta 1936. 3. Prijavo za definitivno odmero splošnega davka na poslovni ipromet knji-gašev, ki so plačevali leta 1936 ta davek po četrtletnih prijavah. 4. Prijavo za definitivno odmero skupnega davka na poslovni promet in luksuz knjigašev, ki so plačevali leta 1936 ta davek z mesečnimi prijavami. 5. Prijavo za odmero rentnine za davčno leto 1937. Zapadli davki. Dne 31. januarja 1937 poteče tudi: a) rok za iplačito točilne takse za I. 'polletje 1937 ter dopolnilne prenosne takse za I. četrtletje 1937, odnosno za celo leto 1937 za zavezance z letnim predpisom do Din 500, b) za nabavo davičnih kart za hišno služalbništvo za leto 1937. Tone Maček: Srečka Svetega Vincencija Vsaka dobra stvar ima pa tudi svojo slabo stran. Pričakovano bogastvo je gospodu Roženkrancu že sedaj povzročalo nemalo skrbi. Kako in kam naložiti denar, da ne bo škode, Dandanes je ravno v denarnih razmerah potreba izredne previdnosti in spretnosti. Dasiravno je dosedaj svojih nekoliko kovačev imel spravljenih kar doma v kovčegu, ker se pač ni izplačalo, da jih nosi v banko, je vedel, da tako velike vsote kakor jo pričakuje, ne more držati doma, To bi pomenilo izgubo na obrestih, ki bi šla v tisoče in ki bi mu že same omogočile brezskrbno življenje. Vedel je pa, da ne dajejo vsi denarni zavodi enako visokih obresti. Zato je sklenil zbrati potrebne informacije. Vprašal je najprej gospoda koncipi-jenta, v kateri banki bi bil denar najbolj varen. Ta mu je priporočil Kreditno. Ali imate toliko denarja? Jaz se pa zanimam samo, kje bi se kako posojilo dobilo. Posodite meni par jurjev. Vam tudi dam obresti.« Gospod Roženkranc je bil v zadregi, a se je hitro izmazal: »Denarja nimam jaz, pač pa moja teta, ki živi v Gorici in bi se rada preselila k nam,« Šel je vprašati tudi gospoda župnika. Ta mu je priporočil Gospodarsko. Lahko prinese denar kar njemu, bo že on vse uredil. Tudi njemu je pravil o teti. Pojavila pa se je še druga zapreka. Že nekaj mesecev je bila proglašena za vse denarne zavode denarna zapora. Baje radi sveto\ne gospodarske krize. Noben vlagatelj, pa če je imel tudi milijone vložene, ni dobil na svojo knjižnico več kakor dvesto dinarjev na teden izplačanega. Kaj sedaj? Če obdrži denar doma, ne bo obresti, če ga naloži, ne bo mogel hiše zidati in kdove če mu na ta način ne bi ves denar šel v zgubo. To ga je mučilo noč in dan. Izpraševal je in prisluškoval, a nič zadovoljivega ni mogel zvedeti. Nekega dne je pa dobil gospod odvetnik Gostolevc obisk v svoji pisarni. Prišel je gospod doktor Pravica iz Ljubljane, deloma da obišče svoje- ga kolega in bivšega sošolca, deloma in največ pa radi neke zapuščinske pravde, ki jo je vodil gospod odvetnik Pravica in ki je segala v svoji raz-predenosti celo v to provincijalno mesto. Pogovor je kajpada nanesel tudi na denarne posle. Gospod odvetnik Gostolevc se je hudoval na Kreditno, ki ga odpravlja samo z običajno tedensko miloščino, »Če bo to šlo še nekaj časa dalje, kdo bo pa Še tako neumen, da bo nosil svoj težko prisluženi denar bankam? Oprosti, ampak to je rop ljudskega premoženja. Radi tega vse gospodarstvo zastaja!« Gospod doktor Pravica se je smehljal: Veš, jaz sem bil pa bolj pameten. Je le dobro, če človek živi takorekoč ob viru vsega dobrega in hudega. Dvignil sem še pred zaporo iz Kreditne vse, kar sem imel notri, in sem raje držal nekaj časa doma. Po nekaj tednih zastoja je pa Mestna hranilnica prva objavila, da bo vloge, ki bodo pri njej vložene po 15. maju, obravnavala in izplačevala zopet normalno. Vložil sem pri njej večino, na enoletno odpoved, kar mi nese 8 odstotkov, en del na trimesečno odpo- ved za 7 odstotkov, a ono kar rabim sproti, pa na tekoči račun, kar še vedno vrže po 6 odstotkov. In sedaj lahko mirno spim.« Gospod odvetnik Gostolevc je nemirno hodil gori doli po sobi. Vzbujala se je v njem napram kolegi zavist, skorajda nevoščljivost,a ob enem občudovanje, »Pa me nisi mogel o tem obvestiti?« Kdo pa misli na vse.J11 1° )e tudi poslovna tajnost, ki bi imela, če bi se prehitro raznesla, slabe posledice.« »No da. Se ne da nič napraviti. Ali nove račune bom nalagal odslej tudi jaz nri Mestni hranilnici.« Gospodu Roženkrancu se je razjasnilo. Iz tega pogovora je zvedel kar je rabil. Tudi on se bo koj drugi dan odpeljal v Ljubljano in bo vložil v Mestno, In sicer polovico na enoletno odpoved, kar mu bo neslo letno 24,fl00 dinarjev, a drugo polovico na tekoči račun. Hiša in vse kar si je zamislil, je bilo s tem zasigurano in celo vprašanje zanj rešeno, A naenkrat se je spomnil, da ne more razpolagati s celim zneskom. Saj je vendar zaobljubil Vincencijevi družbi 10 odstotkov v zahvalo. Trbovlje Dopisnik »Slovenca« je kot upokojenec pljunil v lastno skledo Ne glede na to, da se je zahtevalo od »Slovenca« popravek članka »Zasbiige«, ki ga je priobčil pod rubriko »Trbovlje« v nedeljski številki, dne 24. t. m., je potreibno, dati odgovor na članek in povedati objektivno resnico: Ko je TPD. ustavila nabiranje -premoga na nasipih, kjer so si nabirali upokojenci nekak »deputat« že nad 60 let, je to upokojence umevno razburilo. Oglasili so se takoj pri načelstvu II. skupine in prosili za posredovanje. Obrnili so se pa tudi pismeno na načelstvo II. skupine za posredovanje. Izvršile so se intervencije, ki so imele ta uspeh, ida se je nasiip zopet odprl za upokojence. Ker so pa upokojenci povsod izpraševali zaupnike, 'kaj je s premogom, se jim je reklo, naj jih pride nekaj v »Delavski dom«, da se jim bo obrazložilo vso zadevo. Dopisnik »Slovenca« pa piše dobesedno: »G. Pliberšek pa je sklical v »Delavski dom« shod upokojencev in jim tam na dolgo razlagal, kako hude boje je imel s tuk. g. ravnateljem, da jim je priboril nazaj stare pravice. a vse tisto je bilo že dva tedna prej določeno od centrale TPD. v Ljubljani.« Prvič ni res, da bi bil Pliberšek govoru ;o kakšnih borbah s tukajšnjim g. ravna-teliem in tudfii ni res, da bi bila TPD. zade-y° za upokojence povoljno uredila, ker se le upokojencem vzelo po en koš premoga j^a mesec. Ta zadeva še danes ni urejena. e5 ,s° se upokojenci ponovno pritožili pri <-celstvu II. skupine, se je izvršila interven-. !Ja v ‘Pondeljek, dne 25. t. m., torej po iz-1 ^ notice v »Slovencu«. Uoptis v »Slovencu« ne more imeti drugačne svrhe, kot da se glavnega zaupnika oblati in očrni pri g. ravnatelju. Ako dopisnik ne prekliče svojih obdol-žitev v določenem roku, bo imel priložnost, da svoje trditve dokaže pred sodiščem. Čudimo se pa takšni pisavi prav nič, ker vemo s kakšnimi ljudmi imamo opravka. Litija O volitvah delavskih zaupnikov v predilnici bomo prinesli v prihodnji številki poročilo, da bodo udi naši čitatelji vedeli, kako znajo gospodje kovati svoje zmage in »hude poraze socialistov«, kakor pišejo v »vofib trobilih. Napredek našega trga. Naš župan pravi, da se bo brzovlak ustavljal tudi v Litiji. ' — Ima tudi že pol milijona di- narjev zagotovljenih za elektrifikacijo Litije, kje bo dobil še pol milijona, je pa še vprašanje. '.J . ' Kako se plačuje delavce. Na parni žagi Samsa Borisa je zaposlenih okrog 35 delavcev, samih moških moči. Plače pa se gibljejo od Din 1.50 do Din 2.50, razen par specijalistov, ki imajo na uro Din 4.50. i Pa pravijo: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe! Slovenska Bistrica oYa*no predavanje. Tukajšnja podružnica SMRJ. sklicuje za nedeljo, dne 31. t. m. '>Beo'tf °k uri dopoldne v hotelu in k it T-redavanje o pomenu strokovne doIžnost^n\ or£anizacije ter pravicah in sta < ra*nih zaupnikov. Poročala bo- [jeni vsjl 'n Vidovič iz Maribora. Vab- ... Zaka 1 ?,e ne zidajo delavska stanovanja? SVoi | ^u5fnajer i Gruber v Zg. Bistrici Vah i stalno razširja. S teni pa pri- 17 nfi ,YecI.no več uradništva in delavcev doh • en'^ krajev v Slov. Bistrico. Da vsp11Ci ^ud’e zaposlitev v tem kraju, ,ie 'Hale vredno v tein težkem času. zaposlitvijo pa nameščenec ali delavec ruma vsega; treba je, da poleg tega do-tenm primerno ceneno stanovanje. Teli Pa pri nas primanjkuje, (iori omenjena tovarna ima že večje število uradnikov na stanovanju^ po raznih privatnih hišah, za np!ere.vP'aŠUje zakupnino. Ravno sedaj zo-svniP’SCe 5e nadaljnjih takih stanovanj za n^c*navavlience in l'°^e najeti hišo, ki ' ,i,V na v druge namene in že tudi P,^ -i-' župniku zasedena. To po- manjkanje stanovanj povzroča, da se stanovanja diaze. Pojavlja pa se tudi stanovanjska Kriza. Zato priporočamo cetij. to-arni Zugmajer i Omber, ker mislimo, da ima zadosti sredstev, da za svoje nastav-Jene zida potrebna uradniška in cenena delavska stanovanja na zato primernih Praznih stavbenih parcelah, ki ju, jL. Se več dovolj v našem mestu. Merodajne pa Pasimo, da tudi s svoje strani vplivajo na omenjeno tovarno v tem zmislu, ker bi pomanjkanje stanovanj sicer utegnilo primo-Zi,Lrnestno občino, da začne z zidaniem. vež "ai hi se večje stanovanjske hiše /, tič11e?janovanji- Take liiše so cenejše, prak-ne hit'11 tudi v 0,°?ru*n'ca, I- Del. kolesarskega osred- nio društva je s svojim vztrajnim delova-š« 'j .c oscp*1 že mnogo lepih uspehov. Ni olgo, kar je med drugim priredila lep osvetm večer. Sedaj ,pa bo v soboto, dne m v nedeljo popoldan, dne 31. t. m. Uprizorila s svojimi diletanti komedijo »Tri-c vaški svetniki«. Pričakujemo, da bo obisk elik. Družnoist! Odbor. Strojnikom in kurjačem ljubljanske sekcije. V nedeljo, dne 31. januarja 1937 se bo vršil redili letni občni zbor sekcije Ljubljana v mali dvorani delavske zbornice, in sicer Gb 9. uri dopoldan. Zaradi važnosti dnevnega reda, miaj se rednega zbora vsi strojniki in kurjači sigurno udeleže, zlasti oni v bližini Ljubljane in v mestu. 1 Maribor Strašna nesreča kovinarskega delavca Predpustni družabni večer »ZARJE« in železničarjev bo i. februarja od 20. ure naprej pri pogrnjenih mizah v dvorani »Delavske zbornice«. Godba »Zarja« bo igrala vsem, posebno pa plesaželjnim. Pridite, ako se hočete v prijetni družbi res neprisiljeno zabavati. V četrtek, dne 28. t. m. se je dogodila v delavnicah »Splošne stavbene družbe« na Teznu strašna nesreča, katere žrtev je postal 50 letni delavec, sodr. Ivam Tikvič. S. Tikvič je bil že leta zaposlen pri stroju za valjanje pločevine in poznan kot eden najvestnejsih delavcev. Ko je usodnega dne ob 10. uri 15 min. stavil stroj v pogon, je po naključju prišel v neposredno bližino ročaja za naravnavanje stroja, ki rotira z osjo; ročaj se mu je .zapletel v obleko1 in ga zvil, da se je v naslednjem hipu zavrtel po zraku, pri čemer je s. Tikvič z vso silo trečil ob železno Strojevo ogrodje. Delavci so *troj takoj ustavili, toda bilo je že prepozno. S. Tikviču se je vsled udarca razbila lobanja, iz katere so se vsuli možgani, ki so jih našli raztresene daleč naokrog, razmesarilo mu je tudi hrbtišče in zlomilo hrbtenico, tako da je oibležal na mestu imrtev. Delavci so se mahoma zgrnili na mestu nesreče in je ves o- V svrho štednje — >• — Delavci delavnice drž žel. so bili te dni prav neprijetno presenečeni, ko so prečitali na oglasni deski obvestilo te-le vsebine: »Na podlagi akta M. G. O. D. in v cilju štednje počiva delo v delavnici v sredo, dne 27. januarja in v ponedeljek, dne 1. februarja.« n,amtK na v nčitno Žko- v ' ■■ Ko bi vsaj mezde in premije bile po starem, bi se človek tudi še zadovoljil. Tako pa je zaslužek reduciran na najnižjo mero in se vsak dinar, ki ga dobi delavec manj izplačanega pozna, kaj šele, če izgubi v kratkem času kar polna dva dneva na svojem zaslužku. Zakaj se krediti za delavnice tako pičlo odmerjajo, da je potem treba štediti v škodo delavcev, pa tudi železnice same. Taka štednja, ki ima za posledico omejevanje potrošnje ni štednja, ampak škoda za narodno gospodarstvo. Namesto da se »Slovenec« bori za slovenske tiskovine v delavnici, naj bi rajši začel boj zoper praznovanje, kar je mnogo bolj važno. Ako bi »Slovenec« zastavil svojo vplivno besedo, ni dvoma, da bi praznovanja ne bilo. Morda se bo pa zdaj postavil, ko smo ga mi na to spomnili. Senzacija ... Današnjo razpravo proti roparskemu ubijalcu šentiljskega pismonoše Karlu Adlerju bo zopet izrabilo dnevno časopisje, da bo iz te prežalostne zigodbe današnjih dni ustvarilo prvovrstno senzacijo, pri čemer seve računa na lep zaslužek. In vendar bi meščanski listi storili boljše, ako bi o tej stvari molčali, kajti Adler je živ dokaz, da niti katoliška miselnost (on je bil svoj čas »Orel«), niti nacionalizem (po razpustu »Orla« je postal »Sokol«), ne moreta oblikovati človeka, ampak da ga oblikujejo socialne razmere v katerih živi. Adler je postal žrtev celje Delavci! Delavke! V nedeljo, dne 31. januarja 1937 s pričetkom tela Union, v Cel,u PREDAVANJE o socialni zakonodaji in pomenu delavskega tiska. Posebno važno za tekstilno delavstvo! Predavatelji: ss. dr. Reisman in Eržen Viktor. Udeležite se vsi tega važnega predavanja, brigajte se za vaše pravice! Bodite članii svobodne strokovne organizacije, čitajte in naročajte »Delavsko Politiko«. * Volitve delavskih zaupnikov v celjskih industrijskih obratih potekajo v precej Ži- brat takoj obstal. Na lice mesta so prišli orožniki, ki so sestavili zapisnik in dali potem dovoljenje za prevoz. Smrtno ponesrečenega sodruga so kmalu nato položili v krsto, ki so jo odnesli delavci in inženjer-obratoviod^a iz delavnic do avtofurgona, ki je okoli 12. ure prispel, da odpelje ponesrečenca v mrtvašnico. Delavstvo je strašna nesreča tako pretresla, da je sklenilo za ta dan ustaviti delo. Pokojni s. Tikvič zapušča ženo in dva otroka; bil je zelo skrben družinski oče in1 dober tovariš svojim sotrpinom. Član je bil svobodne strokovne organizacije kovinarjev in zvest naročnik »Delavske Politike«. V soboto, dne 30. t. m. ob 4. uri ga bomo spremili iz mrtvašnice na Pobrežju na ondotno pokopališče. Blagemu1 pokojniku, ki je z življenjem plačal ibori košček kruha, ohranimo časten spomin. Težko prizadeti družini pa naše iskreno sožalje! teh socialnih razmer, ki bi jih eni radi prekrili s krščanstvom, drugi z nacionalizmom, ki pa jih procesi vedno znova razgaljujejo. Adler je bil obsojen na dosmrtno ječo. Kakšne so to dražbe mesa? Zadnji čas se vrste dražbe manjših ali večjih količin mesa. Ako gre za zaplenjeno blago, potem bi kazalo, da bi ga prodali na prosti stojnici v mestni klavnici po znižani ceni. Na ta način bi ga lahko dobil vsak siromak nekaj. Na dražbi pa kupi meso lahko samo kakšen gostilničar, ki ga potem proda za polno ceno svojim gostom. Ako gre za zarubljeno meso, je stvar seveda druga. »Detoljub«. V sohoto, dne 30. jan. se bo vršil redni letni občni zbor v društvenem lokalu, Ruška c. 7, s pričetkom ob pol 20. uri s sledečim dnevnim redom: 1. čitgnje zapisnika; 2. poročila; 3. smernice za bodoče delo; 4. volitve; 5. razno. Vsi člani vljudno vabljeni. — Odbor. Izlet s sanmi v Ruše bo priredilo Pevsko društvo »Grafika« v nedeljo, dne 31. januarja. Odvoz ob 13. (1.) uri izpred lekarne Albaneže v Frankopanovi ul. Voznina Din 10 za osebo. Vsi prijatelji prisrčno vabljeni. Za prijetno in neprisiljeno zabavo preskrbljeno. Pevski zbor pekovskih pomočnikov v Mariboru priredi v soboto, dne 30. januarja t. I. v Gambrinovi dvorani svojo tradicionalno predpustno veselico. Na sporedu je zborovo petje, šaljivi nastopi in ples. Godba prvovrstnega salonskega orkestra. Prijatelji prijetne zabave vljudno vabljeni. — Odbor. Studenci pri Mariboru I. Del. kolesarsko društvo, podružnica Studenci, priredi dne 30. jan. t. 1. »Kmetski ples« v dvorani gostilne Mraz v Studencih. Začetek ob 19 uri. Nameilend! 9. uri, se bo vršilo v prostorih ho- vahnem razpoloženju. Poleg častnih izjem, pa so se nekateri podjetniki posluževali različnih zvijač, da bi preprečili izvedibo volitev delavskih zaupnikov. Njih ne prav laskava dejanja bomo obširneje opisali v eni prihodnjih številk našega lista, ko bo zbran ves tozadevni materijah Že danes pa lahko povemo, da se je zaganjal v volitve najbolj neki inozemski ravnatelj tekstilne tovarne, ki še danes nekake s ponosom povdarja: »Ich kann nicht slowenisch«. Kakšne so razmere v dotični tovarni in kako se do-tični gospod piše in kaj v/se je počenjal z delaivstvom, bomo v presledkih poročali, tako dolgo, dokler ne bo v dotični tovarni vsaj delno popravljena delavstvu storjena krivica. Podružnica SDSZJ. nam sporoča, da vsled izrednih razmer v tovarni Bergmann in drug ni vložila liste za volitve delavskih zaupnikov. Sevnica Volitve obratnih zaupnikov. V petek, dne 22. januarja so se vršile volitve delaiv-skih obratnih zaupnikov v podjetju »Jugo-tanin«. Imeli smo eno samo listo SDSZJ. Nosilec je bil s. Kuštreba Ivan. Kljub šu-šlanju proti marksistom, ki se je čiulo v podjetju, se delavstvo ni dalo oplašiti in premotiti, ampak je pokazalo svojo zavednost. Da delavstvo1 spozna zakonite socijalne pravice se bo' vršilo dne 2. februarja s pričetkom ob 9. uri dopoldne v prostorih pri g. Petretiču predavanje o socijalni zakonodaji in pomenit strokovne organizacije ter delavskega tiska. Predavatelja s. dr. Reisman in Adolf Jelen. Delavci in delavke, izkoristite to priložnost, da boste znali uveljavljati svoje pravice v boju za vsakdanji kruh. i Preminula. Dne 19. t. m. je po kratki in miučni bolezni preminula šele 17letna s. Gaberšek Anica, delavka v tovarni »Metka«. Kako priljubljena je bila pokojnica, je pričal njen izredno lep pogreb. Delavstvo tovarne »Metka« ji je poklonilo dva lepa venca, tako tudi tvrdka. Ob odprtem grobu pa se je z v srce segajočimi besedami poslovil od vzorne tovarišice v imenu vsega delavstva obratni zaupnik s. Zuzzi Mirko. Le malo katero oko je ostalo suho, ko so jele padati prve igrude v prerani grob. Kino „METROPOL* Celje prinaša: 30. januarja odpadejo redne predstave razen matineje ob 16. uri. 31. januarja in i. februarja: ZLATI KOORČK1. V glavni vlogi mala Shirley Temple. 2., 3. febr.: MAYERLINO. Habsburška tragedija. 31. januarja ob 10i5 in 14. uri matineje CIRKUS BARNUM. Vsi prostori Din 3 50 in 4-50. Gu£tan| Naročniki, poravnajte naročnino! Mnogo jih je, ki so se zavedali svoje dolžnosti in so ob koncu leta poravnali svoje obveznosti do »Delavske Politike«. Hvala jim in priznanje! Nekaj pa je zaostankarjev, ki jih ne najdeš nikoli doma, kadar pride poverjenik. Zato poverjenik prosi naročnike in zaostan-karje, da plačujejo naročnino vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer pri Hladiju od 10. do 11. ure. Poverjenik, j«$sbo lahko povedal gosp. banovinski zdravnik, in se je mogel ta izraz le v tem pomenu razumeti.. Zato pa je moj govor očividno tolažilno vipli-val na svojce pokojnice, kar mi je izrecno izjavila njena mati. kakor tudi sestra rajni-ce, ki mi je omenila, da je govor vse jako pomiril.« Gril Pavel, župnik. KUHINJSKO POSODO v porcelanu, steklu, emajlirano In litoželezno ter krasne jedilne servise ne kupite nikjer ceneje, kakor v oddelku za kuhinjsko opremo firme IVO ANDRAflC MARIBOR. VODNIKOV TRG ŠTEV. 4 V nedeljo je govoril predsednik francoske vlade Leon Blum v Lyonu. Verujem, je rekel, da je ureditev Evrope mogoča, če hočejo evropski narodi sodelovati. Menim pa, da je ta možnost odvisna predvsem od Nemčije, kakor je že Eden izjavil v torek v angleškem parlamentu. — Mnogi bi radi napravili s to stvarjo kupčijo in Nemčija bi bila pripravljena sodelovati, če bi ji bilo s koncesijami pogodbeno ustreženo. Blum se ne postavlja na to stališče. Mi ne smemo Nemčiji predlagati ničesar, kar bi pomenilo kupčijo. Mi ne maramo za nevarno in napačno misel, da bi utegnila biti Nemčija prisiljena kdaj prositi pomoč in se podvreči. Čuvajmo se pa tudi mirovne volje, ki jo Hitler oznanja ob slovesnih prilikah, da naj se goji sovraštvo. Če se sklene dogovor kdaj, se more skleniti le v duhu zaupanja in ob enakopravnosti. Še ena očitna resnica. Kako bi bilo mogoče ob sedanjem stanju Evrope, ko je oboroževalna tekma še huj- ša kakor pred svetovno vojno, sklepati gospodarske dogovore brez ureditve političnih razmer? Kateri narod bi bil voljan sodelovati z drugim narodom, mu dajati kredite, surovine, mu dovoliti kolonizacijo itd., če bi se moral že vnaprej bati, da bo vse te stvari ob prvi priliki izrabil proti njemu, Narod bi postal s tem žrtev svojega negovanca. Obstoja torej neizogibna zveza med gospodarskim sodelovanjem na eni strani, mirovno organizacijo in koncem oboroževalne tekme na dragi strani. Če hočemo skupno delati, moramo delati v miru. Preveliko oboroževanje, to je moje iskreno prepričanje, bo prisililo Evropo, da se po-bavi z vprašanjem oboroževanja. Leon Blum se je izrekel proti dvostranski pogodbi z Nemčijo, ker noče postati le nemožni opazovalec evropskih dogodkov. Francija hoče ostati tudi zvesta članica Društva narodov. Francija je pripravljena na pogajanja, toda z vsemi interesenti vzporedno. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. mladih zaupnikov, roko v roki s starimi so-drugi. Vsi pa se zavedajo važnosti našega delavskega tiska, »Delavske Politike«, v boju za boljšo ibodločnost, zato se je po predavanju priglasilo 34 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«, Hrastniški sodrugi so že na predavanju izjavili, da si še žele takšnih prireditev. Velik uspeh predavanja v Hrastniku Preteklo nedeljo, dne 24. januarja se je vršilo predavanje o socialni zakonodaji, potrebi delavskih organizacij in tiska v dvorani Konsumnega društva rudarjev v Hrastniku. Kako veliko je bilo zanimanje za to predavanje, je pokazala udeležba. Rudarji in steklarji, stari in mladi, so do zadnjega kotička napolnili dtvorano in oder. Navzočih je bilo tudi letpo število žen, kar je za po- hvalo. Predavanje je otvoril predsednik podružnice ZRJ s. Kladnik z vzpodbujajočim nagovorom, predavala pa sta ss. dr. Reisman in Eržen. Z izrednim zanimanjem so poslušalci sledili izvajanjem govornikov. Zlasti je zanimala navzoče rudarje usoda § 219 o. z. Delavsko gibanje v revirjih se lepo konsolidira. Težke izkušnje prejšnjih let tvorijo osnovo za nadaljnje delo, ki ga vrši cela vrsta Delavski pravni svetovalec Kako je dolžna občina skrbeti za slabcumno revo« (Laško) Vprašanje: Moja svakinja je slaboumna in skribi za njo občnia, tako da jo ^pošilja od kmeta do kmeta, katerih vsak ji daje za nekaj časa hrano in stanovanje. Ali 'bi mogel doseči, da bi občina dajala podiporo v denarju, ker bi bila v takem primeru moja svakinja dosti bolje oskrbljena? Odgovor: Občina je dolžna za Vašo svakinjo skrbeti, vendar jo bodete težko prisilili, da ibi dajala namesto podpore v dosedanji obliki določeno denarno podporo. Ako je Vaša svakinja res zelo slabo* oskrbljena po dosedanjem načinu oskrbe se pritožite na sresko načelstvo, ki bo stvar raziskalo in potem morda občini naložilo, da plačuje za njo denarno podporo. Najemanje delavcev za gradnjo železnice v Perziji. Po deželi so se pojavili agenti, ki nabirajo delavce za gradnjo železnice v Perziji. Dobili smo več vprašanj, kako je s to zadevo. zlasti, kakšni bi utegnili biti delovni pogoji. Kakšne so delovne prilike ipri grad-bi železnice je težko reči, domnevamo pa, da ne najboljši, Čuli smo, da so se nekateri delavci razočarani vrnili. Sedaj je menda nabiranje naših delavcev za Perzijo urejeno in mora družba, ki delavce odpremlja, garantirati v pogodbi zajamčene delovne pogoje. Kdor želi v Perzijo naj se obrne na bližnjo Borzo dela ali pa na Izseljeniški komisarijat v Ljubljani za pojasnila. Prav ibi bilo, ako bi upravna oblastva izdala kakšna splošna pojasnila za časopisje. VZAJEMNOSI Celje Dramska vprizoritev. Del. kulturno društvo »Vzajemnost« v Celju uprizori 31. januarja s pričetkom točno ob 16. iuri v dvorani Narodnega doma I. Leskovca 3 dej. dramo iz beraškega življenja »Dva bregova«. Režija: Vernik. Vstopnina: I. prostor 8 Din, II. prostor 6 Din, stojišče 3 Din. — Odbor. Zagorje ob Savi Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« vprizori v nedeljo, dne 31. januarja ob 6. uri zvečer v Zadružni dvorani na Lokah veseloigro »Cigani«. Vsi vljudno vabljeni! Maskerado s plesom v Zadružni dvorani na Lokah priredi »Vzajemnost« dne 7. februarja z začetkom ob 6. uri zvečer. Vstopnina Din 3.— za osebo. Maske proste. K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor. Čnia Občni zbor »Vzajemnosti« je odložen za nedoločen čas. Dramatični odsek »Vzajemnosti« priredi v nedeljo, dne 31. januarja ob 4. url popoldne v prostorih s. F. Kneza II. prosvetni večer. Na sporedu: veseloigra enodejanka »Srečka«, tamburanje, deklamacija, recitacija in nastop govorilnega zbora. Ker je namen prosvetnih večerov poglobiti izobrazbo delavstva, naj nihče ne manjka. Vstopnina: I. pr. 4, II. 3 in stojišče 2 Din. KOLESARJI! Vaša kolesa so potrebna temeljitega popravila, kakor emajliranje, poniklanje itd. Obrnite se na znano strokovnjaško mehanično delavnico JUSTIN GUSTINČIČ Maribor, Tattenbachova u'ica št. 14 telefon 21-30, kjer vam kolo popravijo, da vam služi kakor novo. — Shramba koles čez zimo. Smučarske opreme I P KOMPLETNE a DIN 105 -, 135*,-155',- j J Bogomir Divjak. Maribor, Tottenbochova \ | specijalna delavnica montaža robnikov, brušenje in popravila drsalk llllllllllllllllllllllllllilllll!lllllllllll!illllllllllllllllllllllllilllllllllllll!llllll!llllllllllllllllllllllllllllililllllll!lillllllillllll^lllllllll!l!!llllllllllllll!llllllllll!IIIIIIIIIIIIIIHIII!Hll^ Delavstvo in uradniitvo .Splošne stavbene družbe* d. d. na Teznu pri Mariboru javlja tužno vest, da se je dne 28. januarja ob 10. uri dop. smrtno ponesrečil pri delu gospod Tikvič Ivan preddelavec. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 30. januarja ob 15. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju na ondotno pokopališče. Dragega sotovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Tezno, dne 28. januarja 1937. Patentirali smo nepremočljivega izdelavo garantirano Hubertus-sukna. Ker nikomur ne prodajamo Hubertus- sukna. dobe se samo pri nas vsem znani HUBERTUSI katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31. Vsakdo, kdor je pri nas enkrat kupil je postal naš Stalni odjemalec! TIVAR-HUBERTUSI iz garantirano nepremočljivega sukna TIVAR-OBLEKE Za konzorcij izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!] Josip Ošlak v Mariboru.