FOTO: Geza GRABAR
TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 9226 Moravske Toplice
Glasilo Občine Moravske Toplice
7. PRAZNIK OBČINE - Seja Občinskega sveta v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah je minila v prazničnem in vznesenem vzdušju, s prepričanjem, da lokalna skupnost v okviru svojih pristojnosti spodbuja razvoj lokalnega okolja.
7. PRAZNIK OBČINE MORAVSKE TOPLICE
PROGRAM
UVODNIK
V devetem letu obstoja je Občina Moravske Toplice v začetku septembra proslavila svoj sedmi praznik. Nekatere prireditve so skušale proslaviti pomembne komunalne pridobitve zadnjega obdobja (Mlajtinci in Prosenjakovci), druge so nakazovale razvojne možnosti lokalnega okolja (zdravilišče Rimska čar-da), tretje pritegnile občane in goste h kulturnim (Košičevi dnevi v Bogojini) in rekreativnim dejavnostim. Vse to dogajanje skuša zabeležiti 44. številka Lipnice, seveda predstavimo tudi letošnje občinske nagrajence.
Ob tem Lipnica razpreda o suši in kmetijski problematiki, poroča o spominskih gasilskih slovesnosti, o kulturnem, turističnem in športnem utripu pa tudi o poletnih razvedrilnih srečanjih naših občanov, kot so na primer vaške igre.
Urednik
Filovci, 30. avgust 2003
Predavanje arheologa Branka Kermana »Zemlja pod našimi nogami
Moravske Toplice,
5.	september 2003
Otvoritev razstave natečajnih elaboratov »Rimska čarda«
Moravske Toplice,
6.	september 2003
Golf turnir za pokal Občine Moravske Toplice
Bogojina, 6. september 2003
Pohod po poteh kulturne dediščine
Moravske Toplice,
7.	september 2003
Svečana seja Občinskega
PRIREDITEV
sveta s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad
Mlajtinci,
7. september 2003
Osrednja proslava z otvoritvijo ceste in pločnikov v Mlajtincih, Lukačevcih in Noršincih
Moravske Toplice,
13.	september 2003
Kolesarski maraton »Terme 3000«
Prosenjakovci,
14.	september 2003
Otvoritev vodovoda Prosenjakovci
Bogojina,
14. september 2003
Folklorni večer
7. PRAZNIK OBČINE MORAVSKE TOPLICE
SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA - Slovesen ton seji Občinskega sveta v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah so dajali govorniki, podžupan Geza Džuban in župan Franc Cipot ter številni gostje, podelitev nagrad in priznanj ter program glasbene skupine pod vodstvom prof. Jožeta Vukana.
MLAJTINCI - Osrednja občinska proslava je bila povezana z otvoritvijo asfaltirane ceste, pločnikov in kanalizacije v naseljih Mlajtinci, Lukačevci in Noršinci. Prireditev s pestrim kulturnim programom (učenci OŠ Bogojina, pevke DU Moravske Toplice) je bila izjemno dobro obiskana.
OBČINSKI NAGRAJENCI ZA LETO 2003 - Tokrat so to: Folklorna skupina KUD Jožef Košič iz Bogojine (Nagrada),
Valter Baldaš, veteran vojne za Slovenijo (Velika zahvalna listina) in Roman Zelenko, motorni padalec (Priznanje). Njihovo delo predstavljamo na 5. strani Lipnice.
PROSENJAKOVCI - Izgrajeni vodovod je pomembna pridobitev za krajane Prosenjakovec, vrtina z rezervoarjem pa dobra potencialna možnost za reševanje zelo perečega problema oskrbe z zdravo pitno vodo na širšem območju goričkega dela občine, od Motvarjevec do Fokovec.
ŠPORTNE PRIREDITVE
KOLESARSKI MARATON »TERME 3000« - Kljub deževnemu in hladnemu vremenu se je na dve progi po občini podalo 125 kolesarjev.
TURNIR V GOLFU - Turnir za pokal Občine Moravske Toplice zanesljivo postaja kvalitetna tradicionalna športna prireditev z dobro udeležbo.
POHOD PO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE - Tradicionalna pot iz sporeda Košičevih dnevov v Bogojini privablja premnoge ljubitelje neokrnjene narave in kulturnih spomenikov.
± LIPNICA
30. september 2003
FOTO: Geza GRABAR	FOTO: Geza GRABAR	FOTO: Arhiv OBČINE
7. PRAZNIK OBČINE MORAVSKE TOPLICE
DEVETO LETO DELOVANJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE
IN NAŠ SEDMI PRAZNIK
Leto 2003 je zadnje leto, ko se dogajanje v zvezi z našim delovanjem in življenjem, tako institucij kot posameznikov, veže le na odnose znotraj države »oziroma na odnose z Ljubljano«. Gotovo ne pretiravam v napovedi, če zapišem, da bo po 1. maju 2004, ko bo naša država postala polnopravna članica Evropske unije, precej drugače. Po vladavini Beča (Dunaja) in Budimpešte pred prvo svetovno vojno in dobrih 70 let Beograda, prihaja naslednji »veliki B« - Bruselj in za njim kmalu namesto TOLARJA tudi EURO, evropski poslanci in evropski komisarji, ministri in druga visoka administracija, ki bo odločala po drugačnih in nam precej tujih kriterijih...
Zato se bomo morali vsi čimprej in čim bolje pripraviti na novi način delovanja in razmišljati bistveno bolj dolgoročno in strateško, kot smo to bili vajeni doslej, saj izvedba naših zamisli »implementacije projektov« ne bo več možna od danes na jutri. Veliko evropsko kolesje bo mlelo počasi, vendar vztrajno. Na eni strani se bo od nas zahtevalo veliko več lastne iniciative in na drugi strani nagrajevalo predvsem tiste, ki bodo imeli veliko več znanja in strokovnosti kot pa sposobnosti za prerivanje v vrsti. Čeprav se moramo zavedati, da tudi v Evropi obstajajo lobiranje in druge oblike neformalnega pri-Franc Cipot, župan	tiska, ki pa jih bomo verjetno glede na majhnost Slovenije v veliki evropski družini težko izrabljali...
POGLED NAPREJ
In zakaj zapisujem vse to v uvodnik letošnjega razmišljanja v okviru občinskega praznika? Predvsem zato, ker sta naš razvoj in naše razmišljanje v občini že nekaj časa povezana s pričakovanimi spremembami. To se nenazadnje odraža ravno v tistih vsebinah, ki so ali bodo za naš nadaljnji razvoj in uresničitev vizije ter pričakovanj ljudi v prihodnje najbolj pomembne. Seveda imam pri tem v mislih predvsem velike projekte, ki so - oziroma bodo - pomembni za gospodarski in s tem osebni ter splošni razvoj naših krajev, okolja in predvsem ljudi, ki živimo v regiji, ki je gospodarsko najmanj razvita v Sloveniji in s tem tudi v prihodnji Evropski uniji.
Bolj kot kadarkoli doslej se moramo zavedati, da občinske meje pri tem več ne morejo imeti nobene vloge in da ima v veliki Evropi možnosti in priložnosti za uvrstitev v programe sofinanciranja in končno izvedbo le povezovanje in pripravljanje velikih projektov. Zato pripravljamo nekaj večjih projektov, ki naj bi dobili pozitivno oceno tudi na evropski ravni in s tem pridobili možnost koriščenja sredstev kohezijskega sklada oziroma strukturnih skladov, kot bodoče razvojne vzpodbude imenujejo na evropski ravni. Naša razmišljanja gredo pri tem v dve smeri, ki pa sta med seboj posredno in neposredno povezani - turizem in kmetijstvo. Znano je, da je razvoj možno graditi le na možnostih, ki ji določeno okolje ima, »na obstoječih resursih«, to pa je v našem primeru dokaj dobro razvit turizem, ki sloni na eni strani na bogastvu termomineralnih vod in lepoti naše krajine, ki pa je v pretežni meri odvisna od okolju prijaznega kmetijstva in njegovih zdravih pridelkov ter dopolnilnih dejavnosti v turizmu. Hkrati se tudi zavedamo, da brez osnovne oskrbe ljudi z zdravo pitno vodo ni veliko možnosti za smelo načrtovanje in trajni razvoj predvsem Goričkega dela naše okrogline, kakor tudi ni možnosti smelega razvoja predvsem v večjih strnjenih naseljih brez izgradnje sistemov čiščenja in odvajanja komunalnih odplak.
NAŠ PRIHODNJI RAZVOJ
Glede na tako zastavljena izhodišča za naš prihodnji razvoj so naša prizadevanja v tem trenutku usmerjena predvsem k naslednjim večjim projektom:
i
Izgradnja zdravilišča Rimska čarda
V prvi vrsti bo namenjeno zdravljenju luskavice, saj je že dolgo znano, da je voda iz vrtine na tej lokaciji primerna za tovrstno zdravljenje, hkrati pa je lokacija zelo primerna za gradnjo takega zdravilišča. Projekt je bil deležen velike pozornosti javnosti že leta 1986, vendar niti takrat niti pozneje ni bilo pravega nosilca in dovolj velikega interesa, da se tudi dejansko izgradi. Ko je letos naša občina od Radenske d.d. odkupila vrtino in del zemljišča, je dejansko postala nosilec nadaljnjih vlaganj in razvoja novega turističnega kompleksa. Ob znatni podpori države smo pripravili vse potrebne dokumente, ki so osnova za pripravo na javni razpis in s
tem soudeležbo sredstev evropskih skladov za začetek izgradnje infrastrukture in samega zdraviliškega kompleksa. Občina seveda ne želi biti nosilec dejavnosti, saj to tudi ni njena vloga in za to nima ustreznih kadrov, želi pa vzpodbuditi gospodarske subjekte, ki se ukvatjajo s to dejavnostjo, kot partnerje v projektu, da se čimprej odločijo za pristop k projektu in s tem doseganje zastavljenih ciljev: porast števila gostov in nočitev na eni strani, kar pomeni veliko priložnost tudi za naše kmetijstvo (preko trženja lastnih pridelkov) kot tudi za nova delovna mesta na drugi strani, ki jih v našem okolju vedno bolj primanjkuje.
Projekt je zastavljen tako, da bi naj začeli izgradnjo že v letu 2004, poslovanje novega zdravilišča pa v letu 2006. Vzporedno s tem projektom se bo reševala tudi izgradnja kanalizacije v Sebeborcih, ki je sicer v občinskih planih predvidena za naslednje petletno obdobje.
Izgradnja zdraviliško-turistične cone v Moravskih Toplicah
Cona zajema tudi nadaljevanje projekta v okviru kompleksa hotela Vivat in je ena od prioritet, ki dajejo velike možnosti za hitrejši razvoj turistične dejavnosti ne samo v Moravskih Toplicah, ampak širše v občini in se navezuje na že močno razvito turistično dejavnost v okviru Naravnega parka Terme 3000. Tudi ta projekt doživlja v zadnjem obdobju veliko sprememb, saj se posamezne vsebine dejansko že izvajajo v obliki novo nastajajočih penzionov in manjših hotelov ter poliklinik, ki so v fazi izgradnje, prav tako pa lastniki hotela Vivat načrtujejo izgradnjo II. faze hotela s potrebno turistično infrastrukturo, ki zajema bazene in druge vsebine. Tudi ta projekt ima velike možnosti, da v okviru celovitega nastopa turistične ponudbe pod blagovno znamko Panonske terme dobi podporo s strani evropskih skladov.
Projekt je zastavljen tako, da se posamezne vsebine med sabo dopolnjujejo in navezujejo na Terme 3000, kar pomeni, da pričakujemo pri zaokrožitvi tega projekta aktivno sodelovanje nosilca turistične ponudbe v našem območju - Naravnega parka Terme 3000.
Vsebine projekta so zastavljene dolgoročno, pri čemer pa so določeni deli oz. faze že izgrajeni. Tudi ta projekt bo imel neposreden in posreden vpliv na dodatne zaposlitve in možnosti dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu in storitvah.
Načrtujemo nadaljnjo širitev vrtnarskega centra v okviru Zelenjadarske zadruge Grede
Osnovna infrastruktura, povezana predvsem z dodatno izrabo termalne energije, je že izgrajena, kar omogoča relativno cenejšo gradnjo dodatnih pokritih steklenjakov in plastenjakov, ki dosegajo vsaj desetkratni donos glede na površine v naravi. Hkrati je takšna pridelava tudi okoljsko zelo primerna, saj je bistveno manjše onesnaževanje okolja, pridelki pa so kvalitetni in zdravi ter zato tržno zanimivi tudi na prihodnjem enotnem evropskem trgu.
Seveda je naša želja, da se v koncept tega vrtnarskega centra vključijo tudi preostali pridelovalci zelenjave in povrtnin na ob-
____________________________________________________LIPNICA J_
30. september 2003
7. PRAZNIK OBČINE MORAVSKE TOPLICE
močju občine in širše, saj je le skupni nastop garancija za doseganje boljših tržnih rezultatov in s tem višjo dohodkovno vrednost proizvodov. Ker je v prihodnje pričakovati predvsem povečanje stroškov energije, ki je v primeru sekundarne uporabe termalne vode v bistvu zastonj, je prednost takšne proizvodnje več kot razumljiva. To je tudi ena od možnosti zaposlitve predvsem ljudi z nižjo izobrazbo in tistih, ki so ostali brez zaposlitve, zato je pričakovati, da bo projekt podprt tako s strani državnih institucij kot tudi evropskih skladov.
Celovita oskrba goričkega dela občine z zdravo pitno vodo
To je projekt presega prizadevanja naše lokalne skupnosti in se navezuje na projekt vodooskrbe Goričkega, ki je že sestavni del sprejetih prioritetnih programov na regionalni ravni. Vsekakor pa je naša naloga, da v občini pripravimo vso potrebno dokumentacijo, da bi lahko vodovodno omrežje na našem območju izgrajevali takoj, ko bodo možnosti za koriščenje evropskih skladov v ta namen, kar je predvideno za leto 2005 oz. 2006.
Glede na izjemno pomanjkanje vode na Goričkem pa je naš cilj, da bi čimprej nadaljevali začeto izgradnjo iz vodovodnega sistema v Prosenjakovcih v smeri Sela in Fokovec, kjer je pomanjkanje vode najbolj izrazito. Zato pričakujemo podporo resornih ministrstev, predvsem ministrstva za kmetijstvo pri naši prijavi za predpristopna sredstva Sapard. Če bomo pri tem uspešni, bo zdrava pitna voda pritekla iz pip v tem delu Goričkega znatno prej, morda celo že v letu 2004.
DRUGI PROJEKTI
Ob teh večjih projektih pa seveda ne smemo zanemariti preostalih, ki sicer verjetno ne bodo deležni podpore evropskih skladov, so pa sestavni del prizadevanj občine, da tudi zanje pridobi določena sredstva, morda na državni ravni ali pa iz drugih razpisov, ki so manj zahtevni in tudi finančno bistveno manjši. Pri tem mislim v prvi vrsti na dokončanje že začetih kanalizacijskih del v Bogojini, dokončanje preureditve naših osnovnih šol za potrebe devetletke, nadaljevanje modernizacije lokalnih in drugih javnih cest ter druga manjša vlaganja v komunalno in drugo javno infrastrukturo v posameznih naseljih, ki so že vrsto let predmet razprav na različnih nivojih, od svetov krajevnih skupnosti do zborov občanov in nenazadnje programov občinskega sveta.
Naša prizadevanja za urejanje kmetijskih zemljišč so letos obrodila prve sadove z odobritvijo komasacije v k. o. Mlajtinci in Lukačevci, pričakujemo pa, da bi v prihodnje nadaljevali nujne zložbe kmetijskih zemljišč v Vučji Gomili, Motvarjevcih in drugih naseljih, saj je velika razparceliranost naših kmetijskih površin eden od največjih problemov prestrukturiranja našega kmetijstva, ki bo - takšno, kot je zdaj - po vstopu v EU doživljalo verjetno največje pretrese in težave.
Veliko si v Občini Moravske Toplice obetamo od nastajajočega Krajinskega parka Goričko. Predvsem tistim, ki imajo dovolj lastnih idej, poguma in znanja, naj bi omogočil, da pridobijo sredstva prek javnih razpisov, ki bodo prilagojeni tem področjem, za začetek novih dejavnosti oz. preusmeritev dosedanjih manj uspešnih programov v tiste, ki bodo dohodkovno bolj zanimivi in dolgoročno naravnani.
Vedno bolj so v ospredju razmišljanja o enotnem nastopu naših pridelovalcev vina. V to jih na eni strani sili trg sam, na drugi strani pa vedno bolj nepredvidljive vremenske okoliščine, ki lahko močno vplivajo na količino in kvaliteto pridelka, česar glede na specifiko potrošnje vina in presežke vina v svetu ni mogoče zanemariti. Zato bo naša občina, na teritoriju katere rastejo po ocenah strokovnjakov izvrstni rizlingi, chardonnayi, savignoni, pinoti in druge visoko kvalitetne sorte vin, gotovo med tistimi, ki bo podprla izgradnjo skupne vinske kleti. Toliko bolje, če ta že nastaja spontano na iniciativo največjih pridelovalcev...
Po količini in možnostih pridelave so morda pred vinogradniki naši sadjarji, ki se s kvaliteto jabolk zlati delišes, jonagold, jonatan in drugih sort lahko kosajo z najbolj kvalitetnimi območji pridelave jabolk v Evropi in širše.
± LIPNICA________________________________________________________
POGLED NAZAJ
Gotovo pa je praznik občine tudi priložnost da se ozremo na minulo dogajanje in ocenimo dosežene rezultate ter se dotaknemo tudi vsebin, ki jih nismo uspeli izpolniti, in ciljev, ki jih nismo uresničili.
Vsekakor je bilo obdobje od prejšnjega občinskega praznika zelo razburljivo, saj so bile vmes tudi lokalne volitve, ki so prinesle precej vročih debat; te so ponekod morda tudi presegle okvir normalnega političnega delovanja. Vendar se je kmalu po volitvah vse čudežno umirilo, kot da v tem času razmišljamo, kako bi se čim bolje pripravili na naslednje podobno srečanje. Posamezniki sicer ne morejo iz svoje kože, vendar pa ljudje običajno pravijo - in tako je zapisal tudi pokojni Jožef Košič - »Na čedni svet stoji«. Pridružujem se mu.
Sicer pa je minulo obdobje bilo zaznamovano tudi s tem, da smo dokončali velika investicijska vlaganja v prenovo vasi Noršinci, Mlajtinci in Lukačevci, kjer je bilo dokončano kanalizacijsko omrežje, opravljena preplastitev lokalne ceste in izgrajeni pločniki. Dokončan je bil tudi vodovodni sistem v Prosenjakovcih, ki omogoča oskrbo z zdravo pitno vodo naselja Prosenjakovci. Ko bo izgrajeno vodovodno omrežje, bo napajal tudi vasi Pordašinci, Motvarjevci, Čikečka vas, Selo, Fokovci in Berkovci.
V zadnjem trenutku pred začetkom devetletke nam je uspelo postoriti najnujnejše v vseh treh osnovnih šolah, dosedanjih osemletkah v Bogojini, Fokovcih in Prosenjakovcih.
Dokončani sta tudi čistilna naprava in prva faza kanalizacije v Bogojini. V celoti bi naj bila izgrajena v štirih letih.
Ob vseh težavah pri oskrbi z vodo nam je na Goričkem tudi v lanskem letu uspelo asfaltirati več odsekov krajevnih cest. Morda je odstopanje od planov prav na tem področju najbolj evidentno, saj za tovrstne investicije v državi ni mogoče več pridobiti sredstev za sofinanciranje, to pa bistveno spreminja možnost normalne kontinuirane gradnje. Seveda ne smemo zanemariti krožišča v Moravskih Toplicah, kjer nam do danes ni uspelo dokončno urediti okolice. Med kritične točke, ki jih gotovo nismo uspeli realizirati, sodi vsekakor tudi urejanje »Močvar«, stavbnega zemljišča v Moravskih Toplicah, kjer nismo uspeli z lastniki zemljišč doseči dogovora o skupnem nastopu pri izgradnji tega kompleksa.
Verjetno bi še lahko omenil področja, kjer občina ni mogla ustrezno reagirati in jih podpreti, realizirati.
Vsekakor pa smo lahko zadovoljni z društveno dejavnostjo v naši občini, predvsem upokojenskega društva, gasilskih enot ter športnih in kulturnih društev, ki zmeraj znova zberejo dovolj motivov za to, da organizirajo različne prireditve, ki so odmevne tudi v širši okolici. Seveda so tudi društva in s tem obe zvezi na ravni občine, gasilska in športna, v preteklosti dobila manj sredstev, kot so si želela oz. kot so rabile za izvedbo svojih programov, vendar pa je dejstvo, da ob vseh potrebah na razvojnem in investicijskem področju ni možno uresničevati vseh ciljev niti v optimalnem, še manj pa v maksimalnem obsegu. In nenazadnje, tu so tudi krajevne in vaške skupnosti, ki z relativno majhnimi denaiji kljub vsemu uspejo postoriti veliko, predvsem pa skrbijo za vzdrževanje krajevnih objektov in površin, čeprav se v zadnjem času zaradi izteka samoprispevkov srečujejo z velikimi finančnimi problemi. Tudi zaradi tega je bila občina prisiljena, da tik pred občinskim praznikom kot ena izmed zadnjih občin v Sloveniji sprejme Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Sredstva, ki se bodo zbrala iz tega naslova, bi naj vsaj delno nadomestila vir iz naslova samoprispevka in dala nekaj več možnosti za pokrivanje potreb v vaseh oziroma krajevnih skupnostih.
Leto, ki se preveša v zadnjo trefiino, pa je bilo zaznamovano z novo katastrofalno sušo, ki nas je ponovno opozorila, da ravnamo z okoljem preveč po domače in brez občutka, zato ne bo odveč še enkrat spomniti, da imamo samo eno okolje, ki ga nismo podedovali od nikogar, temveč si ga izposojamo od naših naslednjih generacij. In te nas bodo cenile po tem, koliko možnosti jim bomo pustili, da popravijo naše napake, če se jih bo sploh dalo.
Ob izteku praznika občine se želim vsem občanom in občankam zahvaliti za dobro sodelovanje in podporo našim prizadevanjem za vsestranski razvoj naše okrogline. Posebej čestitam letošnjim občinskim nagrajencem.
Želim Vam veliko dobre volje, smeha in ljubezni.
Franc Cipot, župan
30. september 2003
7. PRAZNIK OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Svečana seja Občinskega sveta
STALNICI V RAZVOJU: TURIZEM IN KMETIJSTVO
Na prireditvi v hotelu Vivat, ki jo je z glasbenim programom popestril Kvartet Vukan, sta v navzočnosti svetnikov in povabljenih gostov, med njimi je bilo kar precej županov in predstavnikov sosednjih občin, spregovorila podžupan in poslanec v Državnem zboru Geza Džuban in župan Franc Cipot.
Podžupan Geza Džuban je poudaril, da sta turizem in kmetijstvo v razvojnem smislu že vse od nastanka občine pred devetimi leti stalnica v njenem razvoju oziroma sta dejavnosti, na katerih bo lokalna skupnost s sedežem v Moravskih Toplicah tudi v prihodnje stavila največ. Z okrepitvijo servisne dejavnosti naj bi bil razvoj občine še hitrejši in učinkovitejši.
Župan Cipot pa se je povrnil na začetek 60. let, ko je 7. september leta 1962 iz laboratorija v Stockholmu prišla znamenita potrditev zdravilnosti vode iz takratne vrtine v Moravcih in spodbudila razvoj današnjega zdravilišča. Preletel je tudi uspehe, ki so se jih veselili kot lokalna skupnost, nanizal je projekte, ki so v teku, pa tudi naloge, ki občino čakajo v prihodnje.
Na svečani seji so podelili občinska priznanja in nagrado. Občinsko priznanje za izjemne uspehe v motornem padalstvu je dobil Roman Zelenko iz Moravskih Toplic, zahvalno listino je prejel veteran vojne za Slovenijo Valter Baldaš iz Krneč, občinsko nagrado pa folklorna skupina KUD Jožef Košič Bogojina.
Geza Grabar
DOBITNIKI OBČINSKIH NAGRAD ZA LETO 2003
VELIKA ZAHVALNA LISTINA: Valter Baldaš, Krnci - za sodelovanje v vojni za Slovenijo in uspešno organiziranje društvene dejavnosti
Predlagatelj: Člani OZVVS (Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo) Murska Sobota iz Občine Moravske Toplice
Valter Baldaš je v osamosvojitveni vojni za Slovenijo sodeloval kot prostovoljec in se odlikoval pri zavzetju mejne stražnice pri Gederovcih ter varovanju prehoda reke Mure pri Veržeju. Zaradi teh zaslug mu je bila zaupana naloga člana predsedstva Območnega združenja in zastopnika za Občino Moravske Toplice. Da jo vestno opravlja, kaže med drugim tudi podatek, da se je število članov OZVVS iz naše občine povečalo s sedem na 40. Zaradi njegove aktivnosti spadajo veterani iz občine Moravske Toplice med najaktivneje v območnem združenju, kar prispeva k prepoznavnosti občine v širšem slovenskem prostoru.
PRIZNANJE OBČINE MORAVSKE TOPLICE: Roman Zelenko iz Moravskih Toplic za športne dosežke v motornem padalstvu
Predlagatelj: Sindikat Vrtcev občine Moravske Toplice
32-letni Roman Zelenko se že od leta 1999 ukvarja z motornim padalstvom in spada med pionirje tega atraktivnega športa na našem območju. Letos je postal državni prvak v motornem padalstvu na letališču Senožet pri Slovenskih Konjicah, potem ko je vidnejše uvrstitve dosegel že na državnih prvenstvih v preteklih letih (2. mesto leta 2002) in na nekaterih mednarodnih tekmovanjih (2. mesto v ekipni konkurenci na lanskem evropskem prvenstvu na Madžarskem). Februarja letos je dosegel svetovni rekord z motornim padalom, ko je letel s povprečno hitrostjo več kot 42 kilometrov na uro.
NAGRADA OBČINE MORAVSKE TOPLICE: Folklorna skupina KUD Jožef Košič Bogojina za negovanje ljudskega izročila Predlagatelja: Pripravljalni odbor XV. Košičevih dnevov, Bogojina, in Janez Sukič, Bogojina
Folklorna skupina KUD Jožef Košič že pet let goji ljudsko izročilo skozi ples in petje. Skupina predstavlja Bogojino in občino na številnih nastopih v Sloveniji in v tujini. Leta 2001 so se uvrstili na republiško revijo folklornih skupin v Beltincih. Plešejo ravenske, goričke in porabske plese, pomembno pa je, da skupina izvaja plese po starih zapisih. Vsako leto v okviru Košičevih dnevov in občinskega praznika pripravijo kvalitetno in dobro obiskano srečanje domačih in tujih skupin pod naslovom Folklorni večer. Člani folklorne skupine dokazujejo, da z dobro organizacijo lahko nastane homogena skupina, ki s svojim delom skrbi tako za razvoj kulturne dejavnosti kot tudi za druženje, prijateljstvo in spoznavanje novih krajev.
LIPNICA JL
30. september 2003
7. PRAZNIK OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Miajtind: V ZNAMENJU KOMUNALNIH PRIDOBITEV
Pravšnji razlog, zakaj je bila osrednja proslava ob letošnjem občinskem prazniku v Mlajtincih, je bilo odprtje kar zajetnega dela nove komunalne infrastrukture: kanalizacije, asfaltne ceste ter pločnikov. Enakih pridobitev so se tega dne veselili tudi v sosednjih Lukačevcih in Noršincih.
Nove pridobitve, s katerimi so začeli že pred petimi leti z gradnjo čistilne naprave pri Lukačevcih, so veljale približno pol milijarde tolarjev. Kot je na dobro obiskani prireditvi na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču povedal župan Franc Cipot, so to za sedanje čase neogibno potrebne pridobitve, ki zagotavljajo kakovost življenja, po drugi strani pa ohranjajo nedotakljivost okolja našim zanamcem.
Zanimiv kulturni program s tematiko iz narave so pod mentorstvom Marjetke Erdelji pripravili učenci Osnovne šole Bogojina, ki so med drugim na kratko predstavili zgodovino krajev Mlajtinci, Noršinci in Lukačevci. Pod vodstvom Štefana Zelka je nastopil še upokojenski ženski pevski zbor Društva upokojencev Moravske Toplice, pred družabnim delom pa so razglasili tudi rezultate akcije najlepše urejenih gasilskih domov v občini.
In medtem ko je Korenov Lujzek v šaljivem nastopu do solz nasmejal obiskovalce osrednje proslave, so se po novi cesti zapeljali kočija z županom in krajevnima funkcionarjema ter ljubitelji starih motorjev.	^
MLAJTINCI - Oldtimeiji m novem asfaltu.
Prosenjakovci: BOGATEJŠI ZA NOVI VODOVOD
Zadnje dejanje letošnjega občinskega praznika je bila svečanost ob odprtju vodovoda v Prosenjakovcih. Slovesnosti pri lovskem domu se je udeležilo veliko gostov, krajanov in predstavnikov izvajalcev del, povabilu pa se je odzvala tudi Sonja Bukovec, direktorica Agencije Republike Slovenije za kmetijske trga in razvoj podeželja, ki je s slovenske strani izvajalec razpisov programa Sapard.
Krajanom tega narodnostno mešanega območja na skrajnem vzhodnem Goričkem, tik ob meji z Madžarsko, se je s tem uresničila dolgoletna želja, da bi iz njihovih pip pritekla zdrava pitna voda. Z več kot sto metrov globoko vrtnino na hribu pri lovskem domu ter 400 kubičnih metrov velikim zbirnim rezervoarjem, iz katerega voda do gospodinjstev teče v prostem padu, pa se odpirajo realne možnosti za kakovostno oskrbo z vodo tudi krajanom Pordašinec, Čikečke vasi in Motvarjevec, Sela in Fokovec ter drugih. Primarni vod do Pordašinec je že v gradnji, do preostalih krajev pa naj bi se to zgodilo v naslednjih letih.
Vrednost dosedanje naložbe - vrtina in razvod po naselju Prosenjakovci, vključno z oskrbo v prehodnem domu za tujce, znaša 132 milijonov tolarjev. Od tega je občina 59 milijonov tolarjev pridobila iz programa Sapard, nekaj več kot 13 milijonov je za prehodni dom prispevalo notranje ministrstvo (po sporazumu iz leta 2001 bi moralo 49,8 milijona tolarjev), preostala sredstva pa so iz občinskega proračuna.
Župan Franc Cipot in predsednik krajevne skupnosti Prosenjakovci Ladislav Sabotin sta povedala, da je oskrba z vodo
za vse ljudi prvi in najpomembnejši element - kjerkoli na zemeljski obli živijo.
Sonja Bukovec je izrazila zadovoljstvo nad zaključenim projektom, za katerega je občina kandidirala pri njihovi agenciji, ter povedala, da v mestih kot po tekočem traku odpiramo najsodobnejše tehnološke dosežke, ki se nam zdijo samoumevni, na obrobju države pa šele vodovode. Vendar je veselje ljudi pri slednjih gotovo veliko bolj pristno. Povedala je tudi, da je pomurska regija iz vseh štirih programov Sapard (kmetijska gospodarstva, živilsko-
predelovalna industrija, turistične kmetije in infrastruktura na podeželju) po dveh razpisih pridobila 720 milijonov tolarjev, do vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa naj bi bili objavljeni še trije razpisi. Tretji je že v fazi sprejemanja ponudb.
Priložnostni kulturni program so pripravili učenci Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci.
Ob tej priložnosti je Društvo upokojencev Moravske Toplice razglasilo rezultate razpisa za najlepše urejene domove članov društva.	Gmbar
Zdravilišče Rimska čarda: VENDARLE SE PREMIKA!
Čeprav je od prvih načrtov za gradnjo zdravilišča Rimska čarda ob regionalni cesti Murska Sobota-Hodoš (k.o. Sebebor-ci) minilo že skoraj 20 let in so se rojevali (ter zamirali) številni projekti in velikopotezni načrti, je do konkretnih premikov prišlo šele potem, ko je Občina Moravske Toplice od Zdravilišča Radenska d.d. pred letošnjim poletjem kupila zemljišče z vrtino. Takoj je naročila idejni projekt in v okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah javno predstavila natečajne elaborate za bodoče zdravilišče Rimska čarda.
Čeprav sta na natečaj prispela le dva projekta, je občina vendarle dobila konkretne rešitve, kako naj bi bilo zasnovano bodoče zdravilišče za bolnike s psoriazo (luskavico). Komisija se je odločila za idejno zasnovo skupine strokovnjakov iz Maribora (krajinski arhitekt in arhitekt s sodelavci), ki so se združili pod družbo Igre d.o.o..
Zaradi konfiguracije terena avtorji predlagajo stopničasti način gradnje zdraviliškega kompleksa z zunanjimi in notranjimi vodnimi (bazenskimi) površinami, hotelom z 260 posteljami, kampom, dovozno cesto, obsežnim območjem za preživljanje prostega časa...
Ob otvoritvi razstave projektov je župan Franc Cipot nakazal tudi dinamiko gradnje. Najprej bo na vrsti zagotovitev
sredstev za komunalno ureditev zemljišča. Konkretni posegi v prostor naj bi bili opravljeni že drugo leto. Gradnja zdraviliškega kompleksa bo odvisna od zainteresiranosti nosilcev projekta. Zanj se zanimajo partnerji iz Švice, ni pa izključeno, da bi sodelovala družba Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice.
Geza Grabar
± LIPNICA
30. september 2003
FOTO: Geza GRABAR
ŽIVLJENJE OB MEJI/ELET A HATAR MELLETT
Moravske Toplice Kózség
7. KÓZSÉGI ÜNNEP
Szeptember elso feleben Moravske Toplice Kozseg egesz sor rendezvennyel unnepelte a 7. kozsegi unnepet A Kozsegi Tanacs iinnepi disziilesen, a Moravske Toplice-i Vi-vat hotelban kiosztottak a kozsegi dijakat es elismereseket. Az idei dijazottak, illetve kituntetettek: a bogojinai Jožef Košič Muve-lddesi Egyesulet neptanccsoportja (Dri), Valter Baldaš a Szloveniaert folytatott haboru veteranja (Nagy Megkoszono Okirat) vala-mint Roman Zelenko motoros ejtdernyos (Elismeres). Szinten a szallodaban kialli-tottak a Martjanci melletti Romai csardanal, a pikkelysomor gyogyitasara tervezett gyogy-fiirdd letesitesenek megoldasi terveit.
A Mlajtincin megtartott kozponti ren-dezvenyt a Mlajtinci, Lukačevci es Noršinci telepuleseken megepitett ut jarda es szenny-
vízcsatoma-rendszer átadásával, valamint a pártosfalvi vízvezeték-rendszer ünnepélyes megnyitásával kapcsolták ossze.
Kulturális élmények sorát kínálta a XV. Košič-napok rendezvény (Branko Kerman régész elóadása Filovcin, a Szlovén Kamarakórus hangversenye és a néptáncest Bogojinan) és számos sport-találkozó (túrázás a kulturális órókség útvonalon, kerékpár-maraton, golftorna).
A mlajtinci kozponti ünnepélyen kihir-dették a Kózségi Tüzoltószóvetség által meghirdetett a legrendezettebb tíízoltóottho-nokat kereso pályázat eredményeit Az elso helyet az ivanci tüzoltóotthon érdemelte ki, a legrégibb tüzoltóotthonok kategóriájában a csekefai, az 1970 után építettek kózótt pe-dig a pártosfalvi vitte el a babérokat
Partosfalva
UJ VfZVEZETEKKEL GAZDAGABBAK
Az idei kozsegi iinnepi rendezvenysorozat zaroesemenyekent atadtak rendel-tetesenek a partosfalvi vizvezeteket. A vadaszhaznal szervezett alkalmi ren-dezvenyen szamos vendeg, helyi lakos, valamint a kivitelezok kepviseloi vettek reszt. Elfogadta a meghivast Sonja Bukovec, a Sapard program szloveniai palyazatait kivitelezo, a Szloven Koztarsasag Mezogazdasagi Piacokkal es Videkfejlesztessel foglalkozo Ugynoksegenek igazgatonoje is.
A beruhazassal sokeves vagya teljesiilt a nemzetisegileg vegyesen lakott, hatar menti teriileten, Goričko legkeletibb reszeben elo lakosoknak, hiszen a csapokbol most mar egeszseges ivoviz folyik. A vadaszhaz melletti dombon furt tobb mint szaz meter mely kutbol erkezo vizet a 400 kobmeteres gyujtotartalyba szi-vattyuzzak, innen szabadesesben tovabbitjak a haztartasokba. A kapacitasok le-hetove teszik, hogy minosegi ivovizzel lassak el Kisfalut, Csekefat es Szentlaszlot, valamint Selo, Fokovci es egyeb telepiileseket is. Kisfaluig mar epul a fovezetek, a tobbi telepiiles eseteben az elkovetkezo evekben valosulhat meg a beruhazas.
Az eddigi munkálatok - a vízkút és a pártosfalvi vezetékrendszer kiépítése, beleértve a külfoldieket befogadó kózpontot is -132 militó tollár. 59 milliót a kozség a Sapard forrásokból szerzett, a kozpont vízellátásához szükséges tobb mint 13 milliót a belügyminisztérium biztosította (a 2001-es megállapodás ugyan 49,8 millióról szól), a külonbozetet a kózségi kóltség-vetésból merítették.
Franc Cipot polgármester és Ladislav Sabotin a Helyi Kózósség elnoke hang-súlyozta, hogy az egészséges ivóvízzel való ellátás minden ember számára - éljen az bárhol a fóldkerekségen - alapvetó' feladat-nak számít.
Sonja Bukovec órómét fejezte ki a projekt sikeres megvalósítása kapcsán, amely-hez az általa vezetett ügynókségnél is si-kerrel pályázott a Kózség. Hozzáfuzte: a városokban futószalagon valósulnak meg a gyakran mindennaposnak tunó', legkor-szerübb müszaki beruházások, az ország peremén sikernek számít egy vízvezeték kiépítése is. Igaz viszont, hogy az utóbbiak esetében sokkal ószintébb az emberek oróme. Elmondta, hogy a muravidéki régió a Sapard négy programja (mezógazdaság,
élelmiszerfeldolgozó-ipar, falusi turizmus és vidéki infrastruktura) két pályázatán 720 millió tollárt nyert el, Szlovénia Európai Unios csatlakozásáig várhatóan további há-rom pályázat jelenik meg, egy esetben már lehet pályázni.
Az alkalmi kultúrmüsorban a pártosfalvi kétnyelvü általános iskola tanulói szerepeltek.
Moravske Toplice Kózség Nyugdíjas Egyesülete pedig ebból az alkalomból kihir-dette az egyesületi tagok kórében meghirdetett, a legrendezettebb otthonokat kereso pályázat eredményeit. Geza Grabar
Csekefai OTE
ZASZLOBONTAS A 100. EVFORDULO ELOTT
Hogy minden kozossegben az ossze-fogas a siker zaloga, ekesen bizonyit-jak a csekefai tuzoltok. Csak kevesen tartottak megvalosithatonak a legutob-bi kozgyulesen elhangzott kezde-menyezest, hogy meg az iden kibont-sak az egyesulet zaszlajat Az egye-siilet vezetosege azonban elszantan dolgozott, es augusztus vegen a 23 emlekszalaggal, 22 arany es 16 eziist-szeggel diszitett rudon fiiggd zaszlot hivatalosan is felavattak. A rendez-veny a legszebb elozetese volt az egye-siilet jovo evi szazeves evfordulojarol megemlekezo iinnepsegeknek.
Mint ahogy azt a szamos felszolalo, koztiik Franc Cipot polgarmester, valamint Slavko Škerlak, a Szloven Tuzoltoszovetseg elnok-segi tagja es Moravske Toplice Kozseg Tuzoltoszovetsegenek elnoke is elmondta, a csekefai tuzoltok tevekenysege es sikerei peldakent szolgalhatnak masoknak is, ugyanakkor bizonyitjak, hogy osszefogassal es kozos munkaval versenybe szallhatunk es tulszarnyalhatjuk sokkal nagyobb te-lepulesek es egyesuletek sikereit. Mindket-ten gratulaltak es halajukat fejeztek ki a csekefai tuzoltoknak.
Csekefan 1900-ban meruit fel a tiizolto egyesulet megalapitasanak otlete, majd az alapos elokeszuleteket kovetoen 1904-ben	22 taggal megalakult az
egyesulet. Az alapitas eveben megvasarol-tak az akkor korszerunek szamito kezi meghajtasu fecskendot. A ket vilaghaboru kozotti idoszak nem kedvezett a tuzoltoknak. 1951-ben kezdtek meg, es ne-hany ev alatt befejeztek a falu- es tiizoltootthon epiteset. Az egyesulet 1961-ben megvasarolta az elso motorfecs-kendot, majd 1981-ben nagyobb te-ljesitmenyu, korszeru fecskendo keriilt az tulajdonaba. 1988-ban atadtak rendel-tetesenek a korszeru tuzoltoautot, egy evvel kesobb bekapcsoltak a riasztorend-szert, majd megkezdtek, es az iden befejeztek a falu- es tiizoltootthon felujitasat.
Geza Grabar
PÁRTOSFALVA - A település háztartásait ellátó, és a szomszédos falvaknak is egészséges ivóvizet biztosító vízvezeték hivatalos átadása.
LIPNICA 2.
30. september 2003
KRAJINSKI PARK GORIČKO
DO KONCA DELA PROJEKTNE SKUPINE LE ŠE NEKAJ DNI
Vsem, ki bivamo tudi uradno znotraj meja Goričkega, vsaj tistega, ki ga zaokroža krajinski park, se bo v prihodnjih dneh zgodila uradna razglasitev Krajinskega parka Goričko. Je to minoren dogodek, nevreden posebne pozornosti? Je to zgolj administrativno dejanje brez praktičnih konsekvenc? Ali pa gre vendarle za začetek procesa, ki bo ta del slovenske dežele približal Evropi in mu v končni fazi omogočil enakopravnejše vključevanje v evropsko blagovno menjavo - pa ne za vsako ceno, pač pa na človeku in okolju prijazen način?
Gre nedvomno za temeljna vprašanja, ki bi si ga morala zastaviti vsaka Goričanka (Goričanec). In če to vzamem za dejstvo, je že od-govoijeno tudi na osnovno dilemo - skorajšnji krajinski park ni zgolj neuresničljivo modrovanje skupine idealistov, pač pa ena temeljnih razvojnih priložnosti regije, ki v vseh ozirih vsak dan bolj zaostaja.
TO BO PARK ZA LJUDI IN NE PROTI NJIM
Tako imenovana projektna skupina, ki se ukvarja z udejanjenjem ideje o parku treh dežel (ob Goričkem so tu še Avstrijci z območjem okrog Jennersdorfa in Madžari, ki so že razglasili dvoje parkov na različnih ravneh s središčem v Oriszentpetru) bo končala svoje druženje (in seveda delo) po več kot štirinajstih mesecih, in sicer 15. oktobra. Še en teden prej se bo zgodil zadnji upravni odbor, kjer bodo sprejeli zaključno poročilo, s čimer bodo opravljene vse formalnosti, da bo slovenska vlada lahko razglasila Krajinski park Goričko. Nato se bo oblikoval javni zavod, ki bo nadaljeval z delom projektne skupine in bo v začetku zaposloval tri ljudi. Pisarno bodo iz začasnih prostorov v naši občini (hotel Vivat) preselili na prvotno določeno lokacijo, v grad pri Gradu.
Seveda me kot občana, ki bo znotraj parka, najbolj zanima, kaj se bo zaradi tega spremenilo. A bom zaradi uveljavitve režima življenja v krajinskem parku ob nekatere svoboščine, ki sem jih doslej vajen? Bo to približno tako kot v Triglavskem narodnem parku, kjer je malone vse (rastlinstvo in živalstvo) zaščiteno?
»Nikakor ne,« odgovarja član projektne skupine Stojan Habjanič, »ne gre za park, kot so na primer v mestu, kjer je vse ograjeno in se še pes ne sme podelati. To je samo naziv za imidž, za dodano vrednost na trgu. V praksi poznamo tri ravni, najvišja in najbolj zahtevna je že omenjeni nacionalni park (Triglavski), sledi regionalni, najnižji pa je krajinski, ki ga bomo razglasili na Goričkem. Pri prvem je najostrejši režim varovanja narave, pri tretjem pa gre za negovanje pokrajine. Povedano z drugimi besedami: v krajinskem parku Goričko bomo ohranjali vse, kar tam počno ljudje že zdaj, seveda pa bi radi dodali mnoge druge aktivnosti. Gre torej za park ZA ljudi in ne PROTI njim. Možno je torej reči, da je med Triglavskim in parkom Goričko diametralno nasprotje. V prid tega govori tudi presenetljiv podatek, da je pestrost narave v pokrajini, ki jo neguje človek, kar trikrat večja kot na primer v zaščitenih območjih kot so nacionalni parki, kjer je vse prepuščeno volji narave. Ljudje torej (seveda s pravimi prijemi) povzročamo biološko pestrost«
DRŽAVA BO POMAGALA, POENOTITI SE MORAJO TUDI OBČINE
1,6 milijona evrov vreden projekt, ki ga je v dobršni meri financirala naša bodoča mama Evropa, je torej naravnana k novemu samozavedanju Goričancev. K spoznanju, da živi-
mo v krajih, ki jih v Evropi skoraj ni več in za katere se bo gospoda z Zahoda še kako zanimala (in se že). Tako se bomo morali naučiti, da tujci stvari, za katere smo mislili, da niso nič posebnega ali smo se jih celo sramovali, jemljejo (beri: kupujejo) za suho zlato - pa naj gre pri tem za domačo kulinariko, samorodno trto, stare kmečke običaje ali kaj četrtega. Krajinski park naj bi spodbujal predvsem trženje vseh teh (in mnogih drugih) komponent Habjanič: »Park Goričko bo v kratkem povzročil resno zanimanje Slovencev (prebivalcev onstran Prekmurja), pa tudi Evropejcev. Posebej, ker je blizu 1. maj 2004, ko bo Slovenija polnopravna članica EU. Žal pa moram povedati, da imamo za tako povečan trg še vedno premalo ponudbe. Če bomo deležni kakšnega večjega navala, smo v dveh, treh dneh razprodani!«
Stojan Habjanič
Zanimiva misel, ki nakazuje, da so v trženju Goričkega še velike rezerve. Povsem lokalna stvar je, kako »se bomo znali iti«. Ne gre namreč pozabiti, da je park na območju kar enajstih občin. Že to dejstvo lahko zavira njegovo življenjsko energijo. Povsem iz prakse namreč lahko trdim, da se vse prevečkrat zgodi, da so zaplotniški občinski interesi v neskladju s splošnejšimi, recimo jim regijskimi. Tudi pri tem je zanimiva izkušnja projektne skupine, ki si šteje za dobro predvsem, da je uspela ob projektu združiti kar šest (6!) slovenskih ministrstev. Gre torej za velik kapital, ki bi ga bilo neznansko škoda zlahka zapraviti. Tisti, ki se ukvarjate z udeleževanjem pri raznih razpisih, namreč prav dobro veste, kako razdrobljeni in nasprotujoči so si včasih. V primeru parka Goričko pa naj bi bila dosežena pomembna kohezija, ob kateri k skupnemu cilju pomagajo tako na gospodarskem, kmetijskem, okoljskem, finančnem, ministrstvu za delo, kot seveda na ministrstvu za regionalni razvoj. Če ne drugega, pa vsaj v tem primeru lahko sklepamo, da vendarle naši kraji niso čisto »na koncu sveta« in da v tej državi vseeno nekdo razmišlja tudi o razvoju zemljepisno najbolj obrobnih krajev.
KAJ SO POČELI V PROJEKTNIH SKUPINAH?
Da bo na Goričkem v kratkem nekaj drugače, lahko sklepamo iz vse pogostejših poročil o krajinskem parku v množičnih občilih, pa tudi po sporočilih, ki jih dobivamo v poštne predale. Sporočila so plod dela že omenjene projektne skupine, za katero marsikdo še danes ne ve natanko, kaj sploh počne. Z enim stavkom: projektna skupina je (bila) zadolžena, da pripravi vse potrebno za razglasitev parka. Habjanič trdi, da so od začetnih 12 slovenskih in 8 tujih izvajalcev zdaj pri številki 39 večinoma domačih strokovnjakov in da je že to uspeh. So pa še drugi: »Vsega, kar smo počeli, javnost niti opazila ni. Rekel bi, da je bilo takega kar dve tretjini dela. Gre za izdelavo evidenc, ki jih doslej še nihče ni napravil, a jih bomo zdaj lahko s pridom uporabljali ob snovanju razvoja Goričkega. Govorim o raznih popisih, ki smo jih s pomočjo različnih strokovnjakov računalniško obdelali - tako imamo bazo podatkov o biološki pestrosti, naravnih danostih, tu so prostorski plani, podatki o urbani rabi pokrajine (kmetijstvo, gozdarstvo...) in še bi lahko našteval. Že vse to je projekt, ki bi ga samo z državnim denaijem po moje izvajali še mnoga leta, zdaj pa je uresničen v nekaj mesecih!
Seveda pa je pomembna tudi komunikacija z ljudmi in o tem se je tudi v javnosti veliko več govorilo - ustanovili smo kar 15 delovnih skupin, kjer smo s pomočjo interdisciplinarnega pristopa skušali motivirati ljudi, da bi se s pogumom lotili svojih podjetniških zamisli. Tu gre za skupek mnogih dejavnosti - od obujanja tradicionalnih spretnosti, ekološkega kmetovanja, pa vse do novih možnosti v turizmu. V teh delovnih skupinah je sodelovalo 120 ljudi in oblikovali so 15 poslovnih načrtov. Seveda upam, da bo jih kar nekaj, ki bodo zaživeli tudi v praksi!«
NEKOČ AVSTRIJA IN (POL)KMETOVANJE, DANES KRAJINSKI PARK
Ob hiranju klasičnega kmetijstva in tudi siceršnji krizi v regijskem gospodarstvu se mi poraja zanimiva primerjava - Goričko nikoli ni bilo preveč razvito, če si upošteval klasične ekonomske kazalce (stopnja brezposelnosti, dohodek na prebivalca). Po drugi strani pa tudi posebej hude socialne stiske ni bilo. Mislim, da zaradi dveh vzrokov: ljudje so hodili množično čez mejo (delo v Avstriji, velikokrat tudi na črno, a za relativno dobro plačilo), večinoma pa so imeli status polkmeta (polproletarca). Torej: dva izrazita socialna korektiva, ki pa ju po spletu okoliščin ni več ali pa njun pomen upada (zaradi
30. september 2003
TURIZEM
KULTURA
Terme 3000 Moravske Toplice	XV. Košičevi dnevi
Z NEZMANJŠANIM TEMPOM BOGAT CIKLUS PRIREDITEV
V Naravnem parku Terme 3000 Moravske Toplice uspešno poslujejo tudi v letošnjem letu. Pred kratkim so v Termah Ptuj, kjer so lani postali večinski, 72-odstotni lastnik, namenu predali kar 300 milijonov tolarjev vredno investicijo - Termalni park Terme Ptuj. V Lendavi so uredili kamp Lipa ter zgradili tobogan in drčo v tamkajšnjih Termah. Veliko novega se je zgodilo tudi v Moravskih Toplicah.
Pred drugim delom poletne turistične sezone so namreč končali temeljito prenovo leta 1982 zgrajenega hotela Termal, ki je zaradi višjega namestitvenega standarda pridobil eno zvezdico in jih ima sedaj štiri. Prenova hotelskih sob z novo opremo, hotelske avle z recepcijo, aperitiv barom, trgovinice s časopisi in frizerskim salonom ter hotelskega kopališča je veljala 280 milijonov tolarjev. Že pred tem so zgradili otroški bazen pri hotelu Ajda, sanitarni blok v kampu, odkupili pa so tudi zemljišče za nadaljnjo izgradnjo preostalih šest igralnih polj za igrišče za golf.
V prvih šestih mesecih so samo v Termah 3000 našteli nekaj več kot 160 tisoč nočitev gostov, kar je za tri odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. Že po tradiciji so prevladovali tuji gostje (95.171), povprečna doba bivanja pa je znašala štiri dni in pol. Za tri odstotke se je povečalo tudi število kopalcev v zdraviliških bazenih, obseg zdravstvenih storitev pa se je zmanjšal.
Samo Terme 3000 so ob polletju zbrale za 151,5 milijona to-laijev čistega dobička, kar je za 12 odstotkov več kot v enakem času lani; skupaj s hčerinskima družbama Terme Lendava in Terme Ptuj pa so ob polletju ustvarili 166,6 milijona tolaijev čistega dobička, kar je 46 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
Geza Grabar
IZ TIC MORAVSKE TOPLICE
•	Po podatkih TlC-a je na območju občine Moravske Toplice (Terme 3000, hotel Vivat, apartmaji TlC-a ter zasebne sobe in apartmaji) v prvih šestih mesecih prenočilo 40.885 gostov, od tega 17.643 domačih in 23.242 tujih. Vsi skupaj so ustvarili 177.279 nočitev.
•	Turistično-informativni center (TIC) Moravske Toplice je v nakladi šest tisoč izvodov ponatisnil slovensko-nemški prospekt o prenočitvenih zmogljivostih na svojem območju. V sliki in besedi je predstavljenih dvajset ponudnikov, ki svoje storitve ponujajo v obliki zasebnih sob, apartmajev, penzionov, turističnih kmetij ali gostišč. (G. G.)
političnih sprememb v Evropi, pa tudi zaradi krize naše najvplivnejše tovarne Mura). Po starem torej ne bo več šlo in prej omenjena korektiva zdaj lahko (in verjamem, da vsaj tako uspešno) nadomesti nov, imenovan Krajinski park Goričko. Strinja se tudi Habjanič: »Po razglasitvi parka, posebej pa po pridružitvi EU, se bodo povpraševanje po Goričkem zelo povečalo, in to v mnogih ozirih. Evropa kupuje tam, kjer je bolj čisto, zdravo. Že zdaj skoraj ni več možno kupiti kakšne idilične hišice. Mi pa moramo narediti vse, da bodoči gospodarji ne bodo prihajali samo iz tujine. Premalo bi bilo, da bi imeli na Goričkem zgolj dvakrat letno za en teden »vikendaša«, od katerega regija ne bo imela veliko. Zato apeliram na Prekmurce, Goričance, naj sami storijo, kar lahko. Naj sami obnovijo hiše in začnejo razmišljati o ponudbi za trg. Pripraviti se je treba na mnoge razpise, ki še bodo, denar je treba znati pobrati. Naš cilj je, da na primer prenočitvene zmogljivosti povečamo vsaj za dvesto postelj. Možnosti za trženje je ogromno, časa pa zelo malo. Zato moramo vsi skupaj pohiteti, da ne bi zamudili zadnjega vlaka, na katerega bodo z zadovoljstvom sedli drugi!«
Bojan Peček
30. september 2003
Ko so v Bogojini začeli s prireditvami, po rojaku Jožefu Košiču imenovanimi Košičevimi dnevi, niti največji optimisti niso verjeli v tako dolgo in bogato tradicijo. Letos je ciklus prireditev v vaseh Bogojina, Bukovnica, Filovci in Ivanci med 23. avgustom in 14. septembrom doživel že jubilejno, petnajsto izvedbo. V preteklosti so jih posvetili znanim kulturnim in prosvetnim delavcem, ki so bili rojeni v Bogojini ali so tam delovali: najprej samemu Jožefu Košiču (katoliškemu duhovniku, zgodovinarju in etnologu), potem Ivanu Baši, Jožetu Maučecu, škofu dr. Jožefu Sme-ju, Ivanu Camplinu (katoliškemu duhovniku, rodoljubu in pesniku) in Jožetu Lopertu. Letos so ob 90. obletnici rojstva izkazali čast Jožefu Gjuranu, nekdanjemu bogojinske-mu župniku, ljubiteljskemu slikarju in pisatelju.
Sicer pa se je tudi letos zvrstil niz zanimivih kulturnih, verskih, družabnih in etnografskih dogodkov. Jubilejni Košičevi dnevi so se začeli z literarnim večerom na župnijskem dvorišču znamenite Plečnikove cerkve v Bogojini. Na njem so organizatorji pod vodstvom predsednika pripravljalnega odbora Izidorja Camplina predstavili program prireditev in vsebinsko zelo bogato brošuro, ki je izšla na kar 92 straneh. Sledil je večer pesnika in esejista Tineta Mlinariča iz Ižakovec. Zadnje dejanje letošnjih Košičevih dnevov pa je bil Folklorni večer v tamkajšnji dvorani kulturnega doma. Na njem je nastopilo devet skupin, program pa je na način »malega vaškega rijtara« povezoval Jože Ošlaj iz Ivanec. Ob domačih folkloristih in domačem kvartetu ljudskih pevcev so nastopili še: »Marjetice« - ženski pevski zbor upokojenk občine Moravske Toplice, folklorne skupine iz Sakalovec v Porabju, Šalovec in Maru-ševca na Hrvaškem, ljudske pevke iz Števanovec v Porabju, plesna skupina Romskega društva Pušča in tamburaši iz Maruševca.
Nastop kvarteta ljudskih pevcev iz Bogojine na letošnjem Folklornem večeru.
Program prireditev jubilejnih Košičevih dnevov je vključeval tudi mašo, posvečeno Jožefu Gjuranu, tradicionalno razstavo del likovne delavnice LIKOS, Hubertovo mašo pri lovskem domu, potopisno predavanje Oskarja Habjaniča Po poteh Marka Pola in predavanje arheologa Branka Kermana iz Filovec Zemlja pod našimi nogami V filovskem Gaju je bilo tradicionalno proščenje, na pokopališču oziroma pri kapeli na Ivancih je bila sveta maša z blagoslovitvijo zvona in koncert vokalne skupine Bel Canto iz Murske Sobote, v kulturni dvorani v Bogojini je potekal turistič-no-vinogradniški večer, ob tudi letos množičnem Pohodu po poteh kulturne dediščine pa sta bili v bogojinski farni cerkvi še dve odmevni prireditvi: zlata maša župnika Janeza Ošlaja in koncert Slovenskega komornega zbora iz Ljubljane.
Ob XV. Košičevih dnevih so zahvalno listino podelili sedanjemu bogojinskemu župniku dr. Stanislavu Zveru.
Geza Grabar
____________________________________________LIPNICA
FOTO: Geza GRABAR
FOTO: Geza GRABAR
KMETIJSTVO
IZ NAŠE OBČINE PRIHAJA ODLIČEN ROD MLADIH ORAČEV
Tudi nedavno regijsko tekmovanje v oranju v Rakičanu je potrdilo, da se lahko v naši občini pohvalimo z nekaj izvrstnimi orači. Pri tem je še posebej pohvalno, da vsi pripadajo mladi generaciji, kljub temu pa imajo za sabo že precej bogatih izkušenj, kar se je potrdilo tudi na omenjenem tekmovanju.
Štefan Cigiit ml. iz Noršinec je namreč v kategoriji tekmovalni plugi-krajniki postal podprvak (2. mesto) Prekmurja ter se s tem rezultatom (poleg zmagovalca Jožeta Zvera iz Brezovice) uvrstil na državno tekmovanje, ki bo v začetku oktobra v Komendi. Tudi Dejan Norčič iz Sebebo-
rec je bil odličen, saj je postal tretji najboljši orač v Prekmurju. Enak vrstni red je bil tudi v razvrstitvi za pokal Kmetij-sko-živilskega sejma. Dušan Ozvatič iz Berkovec je med prekmurskimi orači osvojil 5. mesto, Tomaž Nemec iz Bu-kovnice pa 6. mesto.
Iz naše občine prihaja tudi zmagovalec v kategoriji obračalni plugi s tremi in več brazdami, saj je naslov najboljšega med orači z obeh bregov Mure osvojil Denis Jakiša iz Ivanovec. Kot sodnik na tekmovanjih oračev pa se vse bolj uveljavlja prav tako mladi Dejan Kočiš iz Ratkovec.
Mladi orači so bili odlični tudi v ekipni konkurenci. Štefan Cigiit ml. in Dejan Norčič sta tekmovala za Društvo oračev Pomurja in osvojila prvo mesto, Tomaž Nemec je bil član drugouvrščene ekipe Pomurski sejem, Dušan Ozvatič pa tretjouvrščene Srednje kmetijske šole Rakičan.
Dušan Ozvatič se je v začetku avgusta udeležil tudi tekmovanja oračev v okviru 4. Kmečkega dneva v Gornjih Slavečih, kjer je v konkurenci plugov krajnikov osvojil 3. mesto.
Geza Grabar
DNEVI KORUZE
Čeprav letina zaradi pomanjkanja vlage in izjemno visokih temperatur tudi koruzi ni bila naklonjena, so kmetje s spravilom te poljščine kljub vsemu relativno zadovoljni, saj je ob povprečnem več kot polovičnem izpadu ponekod pridelek vseeno zadovoljiv. To je pokazalo tudi javno spravilo pri Kučanovih v Tešanov-cih, kjer so pripravili dan koruze Pioneer. Kučanovi so eni izmed 91 poskusni-kov te semenske hiše v Sloveniji, ki je pri nas najbolj poznana prav po hibridih koruze. Pred spravilom in javnim ugotavljanjem pridelka je bila kratka predstavitev vseh desetih hibridov, ki so jih poskusno zasejali kot koruzo za zrnje.
Poleg že uveljavljenih in pri slovenskih kmetih zelo poznanih hibridov, kot sta Clarka in Stira, so bili tudi taki, ki so šele v fazi registracije. Razen hibrida, ki je primeren za obmorski podnebni pas (zrelostni razred 590), je preostalih devet hibridov pripadalo zrelostnemu razredu (FAO) od 300 do 410.
Zaradi vremenskih razmer, ki so vladali skozi vso vegetacijo, je dal najboljše rezultate hibrid iz obmorskega podnebnega pasu: 8.410 kilogramov suhega zma po hektarju, vendar z najvišjo vlago - kar 33,6%. Med hibridi za naše klimatsko območje (zrelostni razred med 300 in 410) je znašal povprečni hektarski pridelek sveže koruze med 7.232 kg in 8.571 kilogrami, vlaga pa se je gibala v razponu med 18,1 in 22, 8%.
Podobna javna spravila so bila tudi pri številnih drugih kmetovalcih-poskusnikih v naši občini: Vladu Ullenu iz Martjanec, Ludviku Novaku iz Ivanovec, Viljemu Kor-mendiju iz Pordašinec (vsi so poskusniki za Pioneer), Francu Vitezu iz Tešanovec (Singenta), Francu Horvatu iz Martjanec (BC), Štefanu Kranjcu (Agrosaat) in nekaterih drugih pridelovalcih.
Geza Grabar
Mladi orad s polnimi rokami pokalov, ki so jih osvojili na nedavnem regijskem tekmovanju. Stojijo od leve: Dušan Ozvatič, Denis Jakiša, Dejan Kočiš; čepita:
Dejan Norčič in Štefan Cigiit ml.
ODLIČNA ŠUNKA JE DOMA V NAŠI OBČINI
Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot je v šunkami Kodila v Markišavcih izvedlo tradicionalno ocenjevanje prekmurskih šunk. Prispelo je rekordno številom vzorcev - kar enaindvajset. Ocenjevanje, ki ga je tudi tokrat opravila strokovna komisija pod vodstvom dr. Božidarja Žlendra z ljubljanske Biotehniške fakultete, je potrdilo, da se kakovost teh tipičnih prekmurskih mesnin iz leta v leto izboljšuje. Šunka kot mesnina z zaščitenim geografskih poreklom pa je vse bolj iskana na domačem in na tujih tržiščih.
Komisija sicer ni podelila nobenega zlatega priznanja za kakovost, vendar je bil delež nagrajenih vzorcev več kot polovičen: šest vzorcev je prejelo srebrno in prav toliko vzorcev bronasto priznanje. To pa po mnenju predsednika društva Janka Kodile ml. dokazuje, da je mesnina v nekaj letih občutno pridobila na kakovosti. Zelo pohvalno je, da so pridelovalci iz naše občine poslali kar devet vzorcev, kar pomeni, da postajamo vodilni tudi na tem področju. To so potrdila tudi prejeta odličja. Srebrno medaljo so prejele mesnine, ki
io LIPNICA____________________________
so jih iz naše občine pripravili Tomaž Vogrin iz Ivanec, Štefan Sedonja iz Martjanec in Drago Passero iz Tešanovec. Bronasta odličja so za svoje šunke dobili Marjan-Miran Marič iz Sebeborec in Vinotoč Lipič-Passero iz Suhega Vrha. Iz naše občine so na ocenjevanju sodelovali še: Anton Vogrin iz Ivanec, Ludvik Lutar iz Andrejec, Gostilna Aleksander Smodiš in Igor Smodiš iz Moravskih Toplic
Po končanem ocenjevanju je bila še okrogla miza s predstavitvijo vzorcev, razglasitvijo rezultatov ter degustacijo nagra-
jenih izdelkov. Dr. Žlender je opozoril na najpogostejše napake pri pripravi šunke: prekomerno soljenje, toplo dimljenje namesto hladnega ter napake pri obdelovanju oziroma krojenju. Ker ima prekmurska šunka visoko kulinarično in ekonomsko vrednost, ji bo društvo za promocijo in zaščito pri njeni pripravi in promociji tudi v prihodnje posvečalo veliko pozornosti. Naloga društva pa je tudi, da zaščiteno geografsko poreklo prekmurske šunke opravi tudi po evropski zakonodaji.
Geza Grabar
30. september 2003
FOTO: Geza GRABAR
KMETIJSTVO
Ivanci
PRVI (IN DOSLEJ EDINI) NAMAKMALNI SISTEM V POMURJU
Glede namakanih površin je Slovenija na evropskem repu, saj je pri nas po nekaterih podatkih le blizu 15 tisoč hektaijev kmetijskih zemljišč z zgrajenimi namakalnimi sistemi, ti pa predstavljajo vsega štiri odstotke vseh kmetijskih zemljišč. Podatek pa je še poraznejši ob dejstvu, da so pri nas namakalni sistemi v povprečju izkoriščeni le tretjinsko ali pa niti to ne, marsikje pa so že povsem dotrajani.
Čeprav je ob vsakem sušnem letu izpad pridelka razumljivo najbolj očiten v najbolj izraziti kmetijski regiji, v Pomurju, ima prav ta regija z 58 tisoč hektarji kmetijskih površin najmanj namakalnih sistemov v državi. Pravzaprav od leta 1999 na 88 hektarjih deluje le eden - na Ivancih v naši občini.
Miran Žilavec, član uprave Pomurskega namakalnega konzorcija, ki ga je leta 1994 ustanovilo 14 članic, pravi, da je bilo v okviru nacionalne študije o namakanju s strani nemško-ameriške konzultant-ske hiše AFC takoj po osamosvojitvi izdelanih kar 32 projektov namakanja, konec 90. let pa je bil izdelan še drugi nacionalni program namakanja. Predvsem zaradi pomanjkanja denarja je ostalo le pri projektih. Tudi v Pomurju so bili načrti zelo smeli, vendar je bil uresničen le omenjeni projekt na Ivancih.
SLABA IZKORIŠČENOST NAMAKALNEGA SISTEMA - SREČA V NESREČI
Namakalni sistem na Ivancih, ki se napaja z vodo iz bližnje gramoznice, je eden najsodobnejših pri nas. V jaških, od koder po-
Jože Štefko in Janez Zadravec pred poljem, ki ga namakajo z oroševanjem.
tekajo sekundarni razvodi na posamezne njive, je bilo do začetka avgusta pet barov pritiska. Kljub temu je bil sistem skromno izkoriščen. »Dotlej nas je 16 kmetovalcev, v glavnem zelenjadarjev, namakalo 16 hektarjev. Namakali bi veliko več, a je zelo razdrobljena posestna struktura tudi pri nas največja težava,« pravi Janez Zadravec, neformalni vodja namakalnega sistema, s katerim koristniki upravljajo sami, od letošnjega leta pa tudi sami pokrivajo stroške dobave vode. Pomurski namakalni konzorcij kot upravitelj sistema zaradi nenehnih težav pri izterjavi obveznosti od uporabnikov od letos stroškov ne pokriva več, trdi Žilavec. Namakalna zadruga Kapljica kot uradno združenje vseh koristnikov nama-
kanja na Ivancih pa tudi ni dala pričakovanih rezultatov.
Veliko bolj kot to pa koristnike skrbi, kako dolgo bodo iz gramoznice, ki se razprostira kar na nekaj deset hektarjih, vodo sploh še lahko črpali. »Zaradi nenehnega zniževanja nivoja vode oziroma visoko zgrajenega črpališča je odvzem vode v črpališču od avgusta povsem na dnu, tako da niti 16 hektarjev nismo mogli več namakati vsi hkrati. Da bi rešili, kar se je rešiti dalo, smo namakali izmenično. Zelenjadarstva brez vode pa ni! Rešitev je, da črpališče poglobimo oziroma se o tem posegu čimprej dogovorimo z Vodno-gospodarskim podjetjem Mura, ki ima koncesijo nad namakalnim sistemom v Ivancih. In to sedaj, ko bo do pomladi sistem v mirovanju,« je razkril težavo Zadravec. Podkrepil jo je s podatki, da je bil ob zgraditvi namakalnega sistema leta 1999 nivo vode v rezervoarju črpališča 153 cm, lani ob začetku namakanja vsega 88 cm, ob enakem času letos pa 108 cm. Trenutno znaša nivo vode v rezervoarju nekaj nad 50 cm, pri 50 cm pa se črpalka samodejno izklopi.
»Če bi od pomladi namakali vseh 88 hektarjev, bi ostali brez vode že maja ali junija, kar bi bilo za vse pogubno,« dodaja Jože Štefko, ki se ob poljedelstvu ukvarja tudi z zelenjadarstvom, na dveh hektarjih pa namaka tudi klasične poljedelske kulture. »Tem se zaradi kolobarja ne moreš odreči. Škoda, da bi se vodi, ki je v jaških na začetku njiv, odrekel. Pri nas se ob kapljičnem sitemu poslužujemo še namakanja po sistemu oroševanja, saj rolo-mati zaradi izrazito peščene strukture tal ne pridejo v poštev zaradi velike nevarnosti izpiranja humusa.«
KAKO NAD SUSO?
Nekaj konkretnih razmišljaj na to temo je podal mag. Janko Slavič, direktor KGZ Murska Sobota. »Zaradi vse manj padavin in regulacij domala vseh vodotokov v regiji v preteklosti je neobhodno potrebno dvigniti nivo podtalnice. Ne samo zaradi rastlin, temveč v prvi vrsti zaradi ljudi. Edini način
Ivanjševci
TUJI ČEBELARJI PRI KOZICU
V okviru svetovnega čebelarskega kongresa (APIMONDIA), ki je v drugi polovici avgusta potekal v Ljubljani, so čebelarji z vsega sveta obiskali tudi nekatere svoje stanovske kolege na terenu. Skupina 50 čebelarjev iz Irske, Velike Britanije in Japonske se je mudila v Prekmurju, na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu, v Lendavi, Odrancih in pri znanem goričkem čebelarju Kolomanu Kozicu v Ivanjševcih. Kot nam je po obisku povedal Kozic, se je na obisk visokih gostov pripravljal kar nekaj let Prav s tem namenom je že pred dvema letoma postavil novi čebelnjak s 45 panji, ki jih krasi znamenita poslikava panjskih končnic - delo likovnega krožka OŠ ID v Murski Soboti.
Nad preprostostjo in odprtostjo tujih čebelarjev je bil zelo presenečen, saj so bili sila zvedavi, sleherno stvar v in ob čebelnjaku pa so morali na vsak način poskusiti, se ob njej za spomin fotografirati... Tudi pri razstavljenem starem orodju. Zelo pa so bili navdušeni tudi nad čebelarsko sobo z muzejem in prodajalno medu, čebelarskih proizvodov, izdelkov iz voska... Sodeč po zadovoljnih obrazih jih je navdušila tudi idilika naravnega okolja z vodnimi izviri, ki kar vrejo izpod površja zemlje, ribnikom in bogatim življenjem v njem, domačimi živalmi, ki se sprehajajo vsevpreg.
Priljubljen gorički čebelar jim je pripravil tudi skromno pokušnjo lastnih čebeljih produktov: medu, medice in medenega likerja, med vini pa so gostje najraje posegli po domačem rdečem vinu. S pristno ponudbo medenjakov in drugih lectarskih izdelkov na svoji stojnici je dogajanje ob čebelnjaku prijetno popestrila tudi medi-čarka Jožica Celec iz Ratkovec.
Geza Grabar
za to je dvig nivoja gladine voda v rekah: od Mure in Ščavnice do Ledave... Osebno vidim rešitev v gradnji zadrževalnikov, v skrajnem primeru pa tudi hidroelektrarn na Muri,« je bil konkreten mag. Slavič.
Podobno razmišlja tudi Branko Virag, direktor Poljedelstva pri KG Rakičanu. Po njegovem mnenju bi lahko z vodo iz Mure povečali vodnatost Ledave, potoka Črnca in nekaterih drugih vodotokov, ki so že nekaj let povem suhi. Seveda bi vodo v rekah in potokih lahko zadržali le z namestitvijo zadrževalnikov, ki bi potem tudi pomenili pomemben vir za namakanje. »To ni mali in poceni projekt, za katerega se seveda morajo predhodno narediti študije. Če se bo pokazalo, da so zadrževalniki upravičeni, jih država ne bi smela spregledati.«
Geza Grabar
__________________________LIPNICA i!
30. september 2003
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
Tekmovanje OGZ Moravske Toplice v Ivancih
NA OBČINSKEM TEKMOVANJU LE POLOVIČNA UDELEŽBA
Že nekaj zadnjih let je mogoče na tekmovanjih Občinske gasilske zveze (OGZ) Moravske Toplice opaziti vse skromnejšo udeležbo enot, ki so si pravico za nastop na tem najvišjem občinskem tekmovanju zagotovile na sektorskih tekmovanjih. Letos je potekalo sektorsko tekmovanje za sektor Martjanci v Andrejcih, za sektor Bogojina na Bukovnici ter za sektor Prosenjakovci v Kančevcih. Čeprav o tem noče nihče na glas govoriti, glavni razlog za to menda tiči v neustreznih terminih. Večina jih je na dopustih ali počitnicah in to je pri mladih še kako očitno, zato je desetina že brez enega manjkajočega nepopolna. Čeprav so si pravico nastopa priborili, smo na letošnjem občinskem tekmovanju na Ivancih pogrešali kar 12 desetin, to je natanko polovico od pričakovanih. Številka, nad katero bi se bilo vredno zamisliti!
Od načrtovanih desetih članskih A enot se je v hitri suhi vaji in štafetnem teku čez ovire pomerilo le šest enot, ki so si na koncu sledile takole: Sebeborci, Filovci, Martjanci, Fokovci, Prosenjakovci in Ivanci. Manjkale so ekipe Filovci II, Krnci, Bogojina in Središče. Pri članih B so ob neudeležbi Ivanovec in Filovec prav tako slavili Sebeborci, na drugo mesto pa se je uvrstila enota iz PGD Moravske Toplice. Pri ženski članski enoti je bilo še huje, saj so od uvrščenih gasilk iz Filovec, Prosenjakovec in Suhega Vrha prišle le slednje. Ena enota, Andrejci, je tekmovala tudi pri mladincih, Tešanovci so manjkali. Velik izpad je bil tudi pri pionirjih, saj sta bili uvrščeni le dve enoti - Tešanovci pred Sebeborci; mladi naraščajniki iz Suhega Vrha, Moravskih Toplic in Prosenjakovec pa se na tekmovališču niso pojavE
Pravico nastopa na regijskem tekmovanju si je na podlagi zbranih točk priborila le zmagovalna A članska vrsta iz Sebeborec.
Geza Grabar
Prosenjakovci
REGIJSKO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI EKIP PRVE POMOČI
Organizatorji 9. izbirnega regijskega preveijanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite (CZ) in Rdečega križa (RK) so bili soboška izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo, Regijski odbor RK za Pomurje in Štab CZ za Pomurje, gostitelji pa Prosenjakovci. Na dveh delovnih točkah - pri vaško-ga-silskem domu in pri vrtcu na obrobju vasi je znanje in veščine iz prve medicinske pomoči preverilo osem ekip (namesto 13) iz lokalnih skupnosti. V okviru obmejnega sodelovanja pa so sodelovale tudi štiri enote iz sosednje Madžarske.
V	skupnem seštevku točk je zmagala izbrana vrsta iz Ljutomera pred Rakičanom in Nemčavci. Ekipa prve pomoči CZ Moravske Toplice ni ponovila uspeha prejšnjih let saj je v skupnem seštevku vseh ekip osvojila deveto mesto. (G. G.)
Najlepše urejeni gasilski domovi v občini
ČIKEČKA VAS, IVANCI IN PROSENJAKOVCI
Občinska gasilska zveza (OGZ) Moravske Toplice je tudi letos izvedla akcijo in izbrala najlepše urejene gasilske domove v občini. V treh različnih kategorijah so se za naslove najboljših potegovali vsi 27 domovi. Po mnenju komisije so večinoma dobro vzdrževani in urejeni in to je potrditev ene od usmeritve gasilcev - negovanje in skrb za skupne prostore gasilcev in krajanov. Glavni poudarek so ocenjevalci tudi letos namenili notranji urejenosti domov in orodišč ter zunanjemu izgledu, vključno z okolico objektov.
V	skupini domov, zgrajenih do leta 1930, je bil za najlepšega proglašen vaško-gasilski dom iz Čikečke vasi. Največja konkurenca je bila med domovi, ki so bili zgrajeni med letoma 1931 in 1970. Prvo mesto je prepričljivo osvojil gasilski dom Ivanci. Med novejšimi domovi, zgrajenimi po letu 1970, je naslov najboljšega ponovno pripadel vaško-gasilskemu domu Prosenjakovci.
Najlepše urejen gasilski dom v občini je gasilski dom Ivanci.
Geza Grabar
PGD Čikečka vas
PRED 100. OBLETNICO RAZVILI NOVI PRAPOR
Lep dokaz za to, da se uspešnost določene interesne skupine meri le v složnosti njenih članov, so gasilci iz Čikečke vasi. Na zadnjem občnem zboru sprejeti ambiciozni sklep, da bi še letos razvili novi društveni prapor, se je le redkim zdel uresničljiv. A vodstvo društva je verjelo cilju, zavihalo je rokave in konec avgusta smo bili priča prireditvi, na kateri je bil novi prapor s kar 23 spominskimi trakovi, 22 zlatimi ter 16 srebrnimi žebljički tudi uradno predan uporabi. To pa je bil najlepši uvod v praznovanje 100. obletnice društva prihodnje leto.
Kot so poudarili številni govorniki, med njimi župan občine Franc Cipot in Slavko Škerlak, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije in predsednik OGZ Moravske Toplice, so aktivnosti in delovni uspehi gasilcev iz majhne goričke vasice Čikečka vas lahko drugim za vzor in lep dokaz, da je mogoče s skupnimi močmi in složnostjo dosegati rezultate, ki jih ne premorejo niti v največjih krajih ali društvih. Oba sta gasilcem izrekla prisrčno čestitko in zahvalo za novo pridobitev.
Med gasilci PGD Čikečka vas - ti prihajajo tako rekoč iz vsake od blizu 50 hišnih številk - pa je bil gotovo med najbolj ponosnimi predsednik društva Anton Puhan, poleg še nekaterih članov najož-
jega vodstva glavna gonilna sila v društvu. Ta je zbrane nagovoril in prebral kratko zgodovino društva. Začetki gasilstva v Čikečki vasi segajo v leto 1900, priprave za ustanovitev društva so tekle vse do leta 1904, ko je bilo društvo ustanovljeno z 22 člani. Istega leta so kupili novo in za takratne čase moderno ročno brizgalno, ki je bila dolgo časa glavno orodje v boju zoper rdečega petelina. Čas med obema vojnama gasilcem ni bil naklonjen. Leta 1951 so se lotili gradnje vaško-gasilskega doma in ga dogradE v nekaj letih. S prvo motorno brizgalno se je društvo posodobilo leta 1961, zmogljivejša in sodobnejša pa je v njihovi lasti od leta 1981. Leta 1988 je bil opravljen še prevzem gasilskega orodnega vozila, leto zatem je bila priključena sirena, začela se je tudi temeljita prenova vaško-gasilskega doma, ki je trajala vse do letošnjega leta.
Prapor je v družbi predsednika občinske gasilske zveze Slavka Škerlaka razvil njegov boter - župan Franc Cipot. Novo pridobitev društva sta blagoslovila predstavnika verskih skupnosti: duhovnik evangeličanske cerkve Štefan Beznec in pater Donat v imenu rimskokatoliške cerkve.
Na dobro obiskani prireditvi so podelili tudi priznanja. Najvišje priznanje - naziv častnega člana OGZ Moravske Toplice so prejeli: Šandor Malok, Alojz Andrejek in Jože Škrilec. Štirim posameznikom so bila izročena občinska priznanja 1. stopnje, šestim priznanja druge ter osmim priznanja tretje stopnje, številni člani pa so dobili še društvena priznanja. Kulturni program so pripravili učenci Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci, v glavnem učenci šole iz njihovega kraja.
Geza Grabar
Ji LIPNICA
30. september 2003
FOTO: Geza GRABAR
JUBILEJI GASILSKIH ORGANIZACIJ
PGD Ivanci
80 LET GASILSKE ORGANIZACIJE
Slovesnost, ki so jo gasilci iz Ivanec pripravili ob 80. obletnici društva, je bila konec julija pravi krajevni praznik. V vzorno pripravljeno in brezhibno izvedeno prireditev je bila vključena praktično cela vas, kar ponovno potrjuje, da gasilci živijo s krajani. Povabilu na proslavo so se odzvali gasilci iz društev sektorja Bogojina, nekaterih okoliških društev ter iz Gorice v občini Puconci, poleg njih pa tudi gostje ter seveda številni krajani.
Po mimohodu gasilcev in demonstraciji gasilske opreme, ki jo premorejo v društvu, od ročne brizgalne na konjsko vprego, do sodobnejših motornih brizgaln in orodnega vozila, je zbrane v imenu PGD Ivanci pozdravil njegov predsednik Janez Zadravec.
Alojz Trplan, tajnik društva, je v pregledu kronike med drugim poudaril, da je spoštovanje do kraja, kjer živimo, se veselimo in žalostimo, vredno spomina. »Preteklost smo dolžni spoštovati in jo z vso hvaležnostjo in spominom ohranjati mlajšim rodovom, saj nikdar ne bomo mogli izmeriti njenega pomena. Zgodovinski spomin nam hitro uhaja med prsti in se marsikje izgublja za vedno. Nimajo samo dežele, države in narodi svoje zgodovine. Vsak kraj, vsaka hiša in vsaka rodbina jo ima. Ima jo tudi PGD Ivanci,« je z izbranimi besedami začel pregled kronike društva. Gasilsko društvo je bilo uradno ustanovljeno 23. maja leta 1923, ko so od takratne občine prevzeli malo ročno brizgalno. Prva naloga društva je bila popravilo brizgalne, urjenje gasilcev ter nabava orodja in uniform. Ker društvo ni razpolagalo s finančnimi sredstvi, so za pomoč zaprosili vaščane, ki so se večinoma tudi odzvali. Za uniforme so precej prispevali gasilci sami. Tudi pri začetku gradnje gasilskega doma leta 1937 so ob takratni banski upravi v Ljubljani veliko prispevali in sodelovali s prostovoljnim delom krajani. Med vojno so ivanski gasilci delovali ilegalno, saj je madžarski okupator zasegel njihovo brizgalno in skušal prepovedati delovanje društva. Med pomembnimi nalogami po drugi svetovni vojni velja poudariti izkop vodnjakov za gašenje, ustanovitev ženske gasilske enote (1950) ter nakup večje ročne brizgalne (1960). Slednjo je leta 1970 zamenjala prva motorna brizgalna, desetletje zatem druga, leta 1986 pa še nova brizgalna na akumulatorski vžig z zmogljivostjo 800 litrov vode na minuto. Od leta 1971 imajo na Ivancih električno sireno, pionirska skupina pa je bila prvič formirana leta 1976. Konec 80. let so gasilci in krajani pristopili k dograditvi in temeljiti prenovi društvenega doma. V to obdobje spada tudi nabava gasilskega vozila, ki je v uporabi še danes. Med zadnjimi uspehi društva velja omeniti ustanovitev in uspešno delovanje mešane pionirske enote, ureditev pročelja doma ter nekaterih prostorov v njegovi notranjščini, pa tudi nabava sodobne opreme za gašenje. Prav slednje, vključno z zamenjavo gasilskega vozila ter izobraževanjem kadra, so naloge in izzivi za vodstvo, gasilce in tudi krajane v prihodnje.
Na slovesnosti so zbrane nagovorili in gasilcem ob jubileju društva čestitali poveljnik OGZ Moravske Toplice Štefan Kuhair, župan Franc Cipot ter predstavnik soboške območne enote Zavarovalnice Triglav Stjepan Turk. Župan Franc Cipot je tudi na Ivancih ponovil svoje razmišljanje, da so stroški in normativi za zagotavljanje sodobne opreme za gašenje in reševanje vse višji, zato bodo majhna društva vse težje sledila tem zahtevam. Nujna bo specializacija in s tem koncentracija. Obžaloval je, da vrednote iz preteklosti več niso merljive s sedanjostjo. Kljub vsemu pa je obljubil, da si bo lokalna skupnost kljub vse večjim bremenom prizadevala, da bi vsem društvom v občini zagotovila vsaj minimalne možnosti za njihovo delovanje. Občinskega gasilskega po-
PGD Krnci
PROSLAVILI 80-LETNIC0 DRUŠTVA
V vasi Krnci, kjer živi blizu 60 ljudi, so proslavili 80-letni-co delovanja gasilskega društva. Na slovesnosti se je zbralo 60 gasilcev. Po svečanem mimohodu se je osrednje praznovanje začelo s pozdravnimi besedami predsednika društva Jožeta Horvata. Slavnostni govornik je bil predsednik GZS Ernest Eory, zbrane so pozdravili tudi podžupan Občine Moravske Toplice Geza Džuban in predstavnika OGZ Moravske Toplice ter Zavarovalnice Triglav. Kulturni program so pripravili mladi gasilci in gasilke iz Krneč pod vodstvom Jožice Lehar.
Iz kronike je razvidno, da je bil 14. februarja 1923 na pobudo takratnega župana Janeza Kukojce sklican ustanovni občni zbor gasilskega društva, na katerem je bilo prisotnih 18 članov. V začetku je društvo delovalo brez orodja, zato so se odločili, da nabavijo enoosno ročno brizgalno. Društvo je brizgalno dobilo šele leta 1926, za gašenje pa so jo uporabljali do leta 1934, ko so kupili štirikolesno brizgalno. Z lastnimi sredstvi in ob pomoči vaščanov so zgradili orodjarno in jo predali namenu leta 1936. Med okupacijo se je zaradi vpoklica v vojsko število članov zmanjšalo. Nadomestili so jih gasilci iz vrst starejših vaščanov, ki
so morali opravljati obvezne tedenske vaje. Po osvoboditvi je društvo uspešno nadaljevalo delo. Ko so se pojavile prve motorne brizgalne, se je društvo že leta 1959 odločilo za nakup Savice s kapaciteto 300 litrov/minuto. Leta 1972 je društvo dobilo novo, sodobnejšo motorno brizgalno Ziegler (800 1/min) z vso pripadajočo opremo. Na pobudo predsednika Kolomana Fartelja so začeli graditi gasilski dom in ga dogradili leta 1977. Leta 1984 se je društvo odločilo za nakup rabljenega orodnega vozila. Leta 1995 je društvo razvilo društveni prapor in leta 2001 nabavilo novo orodno vozilo.
V okviru praznovanja so pripravili tudi slavnostno sejo društva, na kateri so članom podelili priznanja za 10-, 20-, 30- in 40-letno delovanje ter Ludviku Pečku in Francu Sočiču za 50-letno delo v društvu.
veljnika Štefana Kuharja moti, da jim širša družbena skupnost kljub temu, da delujejo prostovoljno in skrbijo za premoženje ljudi podnevi in ponoči, ne namenja tolikšne pozornosti in materialne pomoči, kot bi si jo sicer zaslužili.
Dobitniki odlikovanj GZS so: Franc Magdič, Jože Rous, Martin Horvat (priznanje I. stopnje) ter Dušan Puhan, Janez Zadravec in Alojz Trplan (III. stopnje). Občinska priznanja so izročili Jožetu Kočatju, Dragu Donši, Antonu Vogrinu, Janezu Horvatu, Alojzu Antolinu in Simonu Rousu.
Geza Grabar
______________________________________________LIPNICA ii
30. september 2003
FOTO: Karel ČURMAN
SPORT
Kolesarki maraton Terme 3000
TOKRAT SODELOVALO 125 KOLESARJEV
Kar nekaj dejavnikov je vplivalo na to, da udeležba na 8. tradicionalnem rekreativnem kolesarskem maratonu Terme 3000 - v okviru 7. občinskega praznika ga je v sodelovanju z Naravnim parkom Terme 3000 pripravila Občinska športna zveza (OŠZ) Moravske Toplice - ni bila na ravni maratonov minulih let. Za ta čas zelo hladno vreme, kateremu je nič kaj prijazne pogoje za vrtenje pedalov dodal še dež, neobičajno zgodnja trgatev ter tudi ob istem terminu izvedeni kolesarski maraton na Ptuju so vrste kolesarjev precej razredčili.
Kljub temu se je 125 kolesarjev podalo na dvoje različnih prog, na 49 in 31 kilometrov. Največ je bilo seveda domačinov, poleg njih pa so na prijavni službi zabeležili tudi prijave iz Avstrije in Hrvaške. Tam so nam tudi postregli s podatkom, da sta bila najstarejša udeleženca kolesarskega maratona po občini Moravske Toplice 60-letni Rudolf Omahen iz Murske Sobote in 55-letna Ida Dobaj iz Maribora. Najmlajša udeleženca sta bila 10-letna Ajda Kumer iz Domžal in Tomaž Voroš iz Moravskih Toplice. Poleg najstarejših in najmlajših udeležencev je organizator po-
sebej nagradil najštevilčnejše ekipe. Letos so to bile Kolesarska sekcija Športnega društva Triglav iz Predanovec z 22 kolesarji, Mura iz Murske Sobote z osmimi ter Telekom Ljubljana s šestimi kolesarji.
Najdaljšo progo je najhitreje prevozil Vojko Turek iz Telekoma Ljubljana, najkrajšo pa Stanislav Sever od Svetega Jurija na Goričkem.
Tako kot vseh športno-rekreativnih prireditev v občini se je tudi tega kolesarskega maratona udeležil župan Franc Cipot.
Geza Grabar
DENIS FICKO -S EVROPSKI PRVAK j
Na evropskem prvenstvu v karateju (slog shito ryu), na katerem je nastopilo več kot 300 tekmovalcev iz 13 držav, je Denis Ficko iz Mlajtinec, ki sicer tekmuje za soboški klub Ci-vitas, osvojil naslov evropskega prvaka. V kategoriji tekmovalcev nad 80 kg je v slovenskem finalu premagal Mladena Stojnica. Naslov evropskega prvaka pomeni vrhunec v karieri mladega športnika, ki je v preteklosti že prejel priznanje najboljšega športnika v občini.
fc	_ mm m. m. mm mm ~ — » » » >»
Golf
DRUGI TURNIR ZA POKAL OBČINE
Tudi v okviru letošnjega občinskega praznika je na igrišču za golf Livada Naravnega parka Terme 3000 v Moravskih Toplicah potekal turnir za pokal občine. To je bila že druga tovrstna prireditev, ki postaja tradicionalna. Zanimivo je, da je med 55 igralci poleg domačega župana nastopil tudi župan Bad Gleichenber-ga v Avstriji.
IMENITEN USPEH NAŠIH AEROMODELARJEV
Na zadnjem evropskem mladinskem prvenstvu v prostoletečih aeromodelih v Deblinu v bližini Varšave na Poljskem so slovenski tekmovalci dosegli zelo odmevne rezultate, saj je ekipa zasedla drugo mesto, Boštjan Bagari iz Rakičana je postal evropski prvak, tretje mesto pa je dosegel Andrej Cigiit iz Martjanec.
Doseženi rezultati so plod uspešnega dela z mladimi, ki jim mentor Jože Titan iz Kupšinec posveča veliko časa. Delo z mladimi modelarji se začne že v osnovni šoli z manjšimi modeli in se nadaljuje na letališču ter z nastopi na državnih pokalnih tekmovanjih. Ko tekmovalec dobi dovolj občutka za letenje modela, se začne vaja z velikimi modeli. Vzgoja same-
ga tekmovalca je dolga, zahtevna in povezana z materialnimi stroški.
Vrsto let so člani slovenske ekipe tudi tekmovalci iz Martjanec, zato tudi naša občina v okviru možnosti podpira prizadevanja tekmovalcev, veliko sredstev pa si morajo tekmovalci in vodstvo ekipe pridobiti sami. Lani ustanovljeno Društvo modelatjev Pomurja v okviru ZOTK Murska Sobota daje upanje, da si bomo lažje pridobili sredstva za delovanje.
Franc Gomboc
Prvo mesto brutto je osvojil Ljubomir Kološa; med moškimi netto-skupina A jej bil vrstni red: 1. Živko Mlinarič, 2. Marko Banič, 3. Ivan Mertuk; med moškimi netto-skupina B pa: 1. Zlarko Mir (Golf klub Radenci), 2. Drago Flisar, 3. Marjan Maček.
V ženski konkurenci so bile najboljše Marta Šbul, Danica Belec in Darinka Mlinarič. Najdaljši udarec je imela Eržebet Tobi Vereš 230 (173) m, najbližje zastavici pa je žogico udaril Drago Flisar (8,90 m). Vsi so igralci Golf kluba Moravske Toplice. (G.G.)
ČISTA NARAVA TRETJA
19. športnih in delovnih iger delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije v Novem mestu se je letos udeležilo 69 slovenskih komunalnih podjetij. Ekipa Čiste narave, ki je sodelovala petič, je nastopila v malem nogometu, delovni igri in pikadu, posebej uspešno v delovni igri »kanalizacija« (sestavljanje cevi in jaškov, upoštevata se doseženi čas in kvaliteta), kjer je med 32 ekipami iz vseh večjih slovenskih komunalnih podjetij zasedla 3. mesto in s tem osvojila pokal.
KMN SUHI VRH je po vodstvom trenerja Branka Horvata že drugo leto zapored osvojil kar dve občinski kroni: naslov prvaka občinske lige v malem nogometu in zmagovalca pokalnega tekmovanja.
ii LIPICA
30. september 2003
FOTO: Geza GRABAR
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
oglas
ALOZBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
OBRNITE ŽIVLJENJE SEBI V PRID
■	naložbeno življenjsko zavarovanje je novost na slovenskem zavarovalniškem trgu
■	združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje v investicijskih skladih
■	poleg varnosti vam ponuja donosno naložbo
■	zavarovalnica v imenu zavarovalca kupuje enote investicijskih skladov
■	vaš denar obračajo strokovnjaki
■	s prevzemom naložbenega tveganja lahko pričakujete višje donose kot pri klasičnem življenjskem zavarovanju
■	z naložbenim življenjskim zavarovanjem vaš denar ves čas dela za vas
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.o.
www.zav-triglav.si
30. september 2003
LIPNICA
LUNAYTBWA
FOTO: Geza GRABAR	FOTO: Geza GRABAR
ZADNJA STRAN
Ratkovci
DOMISELNE IN ZGLEDNO IZVEDENE 8. VAŠKE IGRE
Ivanovci
TRETJE SADJARSKE IGRE
Dejstvo, da za odlično organizacijo določene prireditve sploh ni merilo velikost kraja, temveč ljudje, ki v njem živijo, in način, kako se ti naloge lotijo, se je potrdilo tudi na 8. vaških igrah občine Moravske Toplice. Gostitelji iger v neznosni poletni pripeki prvo nedeljo v avgustu so bili lanski zmagovalci - krajani in krajanke Rat-kovec na Goričkem.
Čeprav kraj ne premore niti 150 duš, so vsem prejšnjim v poduk in prihodnjim orga-nizatoijem za zgled pripravili in izpeljali prireditev, iz katere se je mogoče naučiti marsikaj. Pravočasna objava tekmovanja z navedbo iger in nadrobnim opisom le-teh, brezhiben
potek tekmovanja, za kar je skrbel Franc Deutsch, ter po zaslugi Stanislava Malačiča odlična in ažurna računalniška obdelava podatkov, vse to je dalo igram v Ratkovcih neizbrisen pečat Tekmovalci dvanajstih vasi, kolikor se jih je udeležilo družabnega tekmovanja, so bili s potekom tekmovanja izredno zadovoljni, prav tako tudi gledalci, ki so lahko uživali v domiselnih šaljivih igrah. Če smo nekatere igre, kot denimo vlečenje vrvi, žaganje drv in kotaljenje bale, videli že na vseh dosedanjih srečanjih, so bile zelo dobro sprejete tudi novosti, ki so celodnevni družabni dogodek pri vaško-gasilskem domu naredile še bolj zanimiv in so ga popestrile. V mislih imam
obešanje perila, zabijanje žebljev, pobiranje jabolk, »žijvi traglač« oziroma samokolnice v obliki človekove vprege ter pospravljanje kremnih rezin.
Čeprav je bilo v osmih igrah prav toliko različnih zmagovalcev, je v skupnem se-
števku letos zmagala Vučja Gomila (109 točk). Šest točk manj so na koncu imeli gostitelji iz Ratkovec, še tri manj pa Teša-novci. Sledijo: Andrejci, Krnci, Bogojina, Fokovci, Selo, Ivanovci, Prosenjakovci, Martjanci in Noršinci.
V najbolj prestižni igri, vlečenju vrvi, kjer je običajno največ vroče krvi in tudi pripomb tekmovalcev in občinstva, so tako med moškimi kakor med ženskami slavili domačini. Pri moških jim sledijo Ivanovci in Tešanovci, pri ženskah pa Bogojina in Tešanovci.
Gostitelji vaških iger prihodnje leto bodo letošnji zmagovalci, torej krajani Vučje Gomile.
Geza Grabar
Pred leti ustanovljeno in zelo aktivno Turistično društvo Ivanovci, ki ga vodi predsednik Dušan Čahuk, je pri Vinogradniškem centru Goričko v Ivanov-cih pripravilo tradicionalne zabavne sadjarske igre Jabolko in grozd.
Na tekmovanju, ki je obsegalo štiri igre -ples z jabolkom, prenos grozdja z brento, jabolko na vodi ter kot igra presenečenja »vesoljček« - je bolj za šalo kot zares spretnosti merilo pet ekip: Klub ljubiteljev stare kmetijske tehnike Pomurja, Andrejci, Novakovi iz Ivanovec ter turistični društvi Ivanovci in Negova-Spodnji Ivanjci. Čeprav so bili na koncu vročega sobotnega popoldneva zmagovalci vsi sodelujoči, je čast prvega pripadla tistim, ki so prišli najdlje - udeležencem iz Negove-Sp. Ivanjcev.
Člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske tehnike Pomurja, ki deluje v okviru Društva kmetijske tehnike Slovenije, so pripravili razstavo stare kmetijske tehnike. Med dvajsetimi razstavljenimi eksponati so prevladovali traktorji, nekaj pa je bilo tudi stabilnih pogonskih motorjev. Največ pozornosti sta pritegnila prav stabilna pogonska motorja znamke Deutz, ki se prižigata s čisto navadnim cigaretnim ogorkom: motor iz leta 1941 za pogon mlatilnice in drugi za cirkularko iz leta 1938, last Abrahamovih iz Peskovec.
V kulturnem programu zanimivih družabnih iger so nastopili ljudski pevci iz TD Vrtanek Gornji Petrovci ter folkloristi KUD Jožef Košič iz Bogojine. Škoda le, da so vinogradniki klopotec postavili že nekaj dni pred prireditvijo...
Geza Grabar
aMOJ DOM JE LEP« - Pod tem geslom je Društvo upokojencev Moravske Toplice z javnim razpisom iskalo najbolje urejene domove svojih članov. Med 12 prijavljenimi kandidati je komisija najvišje število točk dodelila domu Avgusta Škaliča iz Moravskih Toplic (na sliki), sledita domova Jolanke Janjič. Prosenjakovci, in Karla Gorze. Andrejci.
Najlepši med vsemi gasilskimi domovi v občini - gasikki dom Ivanci.
LIPNICA - glasilo Občine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Štefan Ferencek, Franc Gomboc, Jože Gutman, Nada Lutarič (predsednica), Tibor Voroš, Emil Vučkič, Jože Vugrinec • ureja: uredniški odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peček, Ludvik Sočič (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za črko in sliko • tisk: Solidarnost Murska Sobota - september 2003 • naklada: 2.300 izodov • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice - telefon: 02 / 538 15 00 - faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si - internet: www.moravske-toplice.si
2£ LIPNICA
30. september 2003
FOTO: Geza GRABAR