V KS BRATOV BABNIK
Na zahodu nič novega, pa vendarle . . .
Deset let mineva odkar so se krajani nekdanje krajevne skupnosti Dravlje na re-ferendumu odločili za tri manjše krajevne skupnosti in ena od ireh je KS Bratov Babnik, ki bo prihodnje leto praznovala svoj deseti jubilej. Več kot katerakoli kra-jevna skupnost je bila prav ta predmet številnih razprav. Na račun nekvalitetne sta-novanjske gradnje so bile, so še in še bodo žolčne razprave kajti sanacija poteka prav po polževo, čeprav stanovalci plačujejo polno stanarino, ki so jo takorekoč iz-silile pristojne službe tako občine kot takratne občinske stanovanjske skupnosti.
Tuje grehe krajani plačujejo še da-nes. Eden od teh so prav gotovo sreds-Iva namenjena za zaklonišea, ki jih pravzaprav ni, ali pa so sploh neupo-rabna. Krajevna konferenca SZDL je na zadnji razširjeni seji predsedstva sprožila pobudo, da Svel omenjene krajevne skupnosli sproži delegalsko vprasanje, kam se pravzaprav slekajo ogromna sredstva, pcxi oznako ,,za za-klonišCa". Visoka cena ogrevanja na raeun slabe gradnje, prepočasna sana-cija, silijo tiste krajane, ki svoje obve-znosti do družbe urejajo disciplinirano, k ireznejšemu razmišljanju, čakanje in poirpežljivosl se bosla nekega dne zlila čez rob in kaj bo ledaj? Do lega koraka ni daleč, sploh pa ne v sedanjih razme-rah!
Dobra ireljina prebivalsiva omenje-ne krajevne skupnosii sestavljajo kraja-ni, ki so se priselili iz drugih republik. Z gotovosijo lahko irdim, da je sožitje med krajani na primerni ravni, razen posameznih izjem. Izjeme pa so tudi drugod, vendar le-tem vpričo zadnjih dogodkov v Jugoslaviji bomo morali posvcčati več pozornosli!
Slednjc pa jc tudi povod za to pisa-nje. Dogodki v SAP Kosovo in sploh v Jugoslaviji so vznemirili tudi lisic, ki jim je bila polilika doslej postranska slvar, loda spoznali so, da jih politika, pa naj bo takšna ali drugačna, spremlja na slehernem koraku: v trgovini, na ce-sti, v avtobusu. Tudi znanim milingom bi nekaieri radi zaploskali, pa jim žal za to ne bo dana priložnost!
Med pogovorom vodsiev družbeno-političnih organizacij omenjene krajev-ne skupnosti, je nedavno tega vznikla ideja, čeprav dobronamerna, da bi pri-pravili zbor krajanov v znamenju soži-ija rned krajani. Toda, do zda.i Se ne na pojasnjen način, je priculjala na dan in-formacija, da se pač nekaj pripravlja. Posamezniki, ki jim znana siališča Slo-venije do zborovanj in mitingov in po-sebnim ukrepom niso po volji, so si zbor krajanov zamišljali po svoje! Izkušnje iz ene od kandidacijskih kon-ferenc so narekovale trezen premislek. Čeprav gre za posameznike, vztrajne nergače, bi se kaj lahko takšen zbor, če-prav dobronameren, drugače razpletel.
O tem je razpravljal tudi sekretariai osnovne organizacijc ZK in sklenil, da lakSnega zbora krajanov v na.ši krajcv-ni skupnosti ne poirebujemo!
Takoj zatem so se sestali člani ZK na svoji rcdni seji, ki sta sc je udeiežila ludi lovariša Slanko Bradeško in Srečko Vr-hovnik. Na sestanku delovne organiza-cije ZK ni bila načeta razprava o zboru krajanov, pač pa sc jc razvila v dokaj zanimivo obravnavo v luči zadnjih do-godkov. Sprejetih jc bilo več sklcpov, med njimi ludi tile:
Člani OO ZK so z javno podporo podprli govor prcdsednika predsedstva CK ZKS lov. Milana Kučana, obcncm pa so soglasno sklenili, da OO ZK Bra-tov Babnik, da vso podporo pred.sedv tvu CK ZKS pri razretevanju aktualnih poliličnih vprašanj. Podobno koi pred-sedslvo C"K ZKS opozarjajo, da jc bilo na zborovanju v Cankarjevem donui prisotnih nekaj elementov, ki so v nas-protju s politiko CK ZKJ. V zvezi s lem predlagajo, da organi ZKS (e elemenic podrobncjc obravnavajo in sprejmejo ustrezne ukrepe.
Člani OO ZK ugotavljajo, da je v odmevih na zborovanje v Cankarjevem domu v javnih medijih bila prisotna ni-zka raven političnc kulture in obnaša-nja. Zaio zahievajo, da v prid ugleda ZKJ ler skupnim interesom organi ZkS zagotovijo kar najveCji komunikacijski nivo pri vseh oblikah javncga delova-nja, brez etiketiranja, žaljenja in poni-ževanja naših članov ZK, in nenazad-nje, OO ZK predlaga predsedsivu ZKS, da zagoiovi javnosl razprave pri razgo-vorih z republiškimi in pokrajinskimi komileji ZK, je med drugitn zapisano \ sklepih.
Ob koneu velja poudariti, da so bile razprave le osnovne organizacije enc dokaj redkih, ki so tako tvorno prispe-vale svoj delež pri premagovanju nako-pičenih težav. Slednje pa bi bile ludi lahko za vzor prenekaterim osnovnim organizacijam ZK!
Jože Čurin