LETO IX.
5
maj 1983 glasilo szdl občine logatec
Logaške
NOVIC.
^tfost, pesem, de/o... Rodnost.
Zaupamo v svojo prihodnost, v ustvarjalno delo, v pošteno ravnanje, v Titovo pot, ki je sredi te nemirne atomske dobe naša edina prihodnost.
Ob 25. maju - dnevu mladosti
novice
2
Varstvo arhivskega gradiva društev
Arhivsko gradivo - dragocen dokument
Mnoga društva se še danes ne zavedajo, da dokumentarno gradivo, ki nastaja pri njihovem delu, predstavlja narodovo kulturno dediščino. Vsako gradivo, ki Je izvirno, (pisano, risano, tiskano, fotografirano aH kako drugače zapisano) Je dokument, ki Ima trajen pomen za znanost ali kulturo In ga Je treba po zakonu o naravni in kulturni dediščini Izročiti arhivu v določenem roku, do takrat pa ga čuvati. Varstvu kulturne dediščine Je skrb vsakega občana In celotne družbene skupnosti. Mnoga društva pa Imajo do svojih arhivov slino malomaren odnos. Številni dokumenti so za marsikaterega tajnika le navadni papirji, ki Jih ob prvi priložnost) odvrže.
Zgodovinssnski arhiv LJubljana Je zato izdal navodilo za odbiranje arhivskega gradiva. Tako so društva dobila pojasnilo, kateri dokumenti imajo lastnost arhivskega gradiva.
Nekaj primerov arhivskega gradiva, ki ga morajo društva odblrati: registracija, pravila, pravilniki, samoupravni sporazumi, statut, zapisniki društva, razne listine, ki so podeljene kot priznanja, fotografije, filmsko gradivo, spomini, časopisni članki, govori, kritike, ocene, kronike, katalogi, gradivo ob praznovanju obletnic. Pomembna kategorija so tudi seznami, spiski, imena članstva.
Zgodovinski arhiv LJubljana se Je povezal z občinskimi upravnimi organi. TI so Izdali odredbe o družbenopravnlh osebah In društvih, katerih gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv LJubljana.
V Logatcu je to storil oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Logatec. Odred ba je izšla v Uradnem listu SRS, št 2/82. Od društev in zvez (združenje društev za uresničevanje svojih ciljev), pa zajema Zvezo kulturnih organizacij Logatec, Občinsko gasil sko zvezo Logatec in Smučarski klub Logatec Obe zvezi je Zgodo vinski arhiv Ljubljana obiskal. Evidentiral in popisal je njuno gradivo z namenom, da ga po dogovoru prevzame. Od leta 1945-1950 je v Lo gatcu delovalo Kulturno umetniško društvo Jerman Remigi. Leta 1950 pa je bila ustanovljena Zveza svobod in prosvetnih društev Logatec, ki se je 1960 leta preimenovala v Občinsko zvezo kulturno prosvetnih organizacij, danes Zvezo kulturnih organizacij Logatec Pri okvirnem popisu gradiva je bilo gotvljeno, da gradivo zveze, ki združuje društva na območju občine Logatec, ni bilo v celoti na enem mestu Nekaj ga je bilo v prostorih Narodnega doma, nekaj pa v pisarni skupnih služb SIS. To seveda ni dobro, saj tako razdrobljeni fond nima tiste vrednosti, ki bi jo lahko imel hranjen na enem mestu kot celota Hkrati pa je zanj tudi večje možnost da se gradivo izgublja. S tem pa bi se naredila velika škoda. Tudi za gradivo Občinske gasilske zveze Logatec velja isto Ta sicer deluje od leta 1955 dalje, v okviru nje pa so društva, katerih letnice ustanovitev segajo že v 19. stol. Najstarejše društvo, ki je v Zvezi, je Gasilsko društvo Dolenji Logatec, ustanovljeno že leta 1878.
Zanimivo je, da Zgodovinski arhiv Ljubljana v začasnih arhivskih prostorih za občino Logatec v Blatni Brezovici hrani le dva (2) fonda: Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo, podružnica v Logatcu (1930-1948) in Društvo za otroško in mladinsko skrb za sodni okraj Logatec (1909-1937). Fonda sta nepopolna in v glavnem vsebujeta zapisnike sej in občnih zborov, pravila, sezname članstva in razne spise
S tem pa ni rečeno, da ostala društva (zveze), ki niso v odredbi, lahko z gradivom počno karkoli (npr. Občinska zveza prijateljev mladine, Tristično društvo Logatec, Občinski odbor Rdečega križa, Planinsko društvo Logatec . .). Po o o zakonu, ki sem ga omenil že na začetku, so tudi društva (strokovna, športna, gasilska, humanitarna, kulturna in ostala) od katerih Zgodovinskih Zgodovinski arhiv Ljubljana po sedaj veljavnih predpisih začasno ne bo prevzemal arhivskega gradiva, dolžna ravno tako odbirati in hraniti arhivsko gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo.
Na njihovo zahtevo pa jim mora Zgodovinski arhiv Ljubljana poslati pojasnila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva. Arhivsko gradivo društev je torej z zakonom zaščiteno, kako pa ga bomo izvajali, bo pokazal čas
Arhivist: Boris Rozman
Mladost in pesem in svoboda in prihodnost... verjamemo v svojo prihodnost, v ustvarjalno in trdo delo, v pošteno ravnanje. V to je verjel naš Tito,
tako verjamemo mi, tako veruje naša mladost____
Ob 25. maju
38. seja predsedstva OK SZDL Logatec
Predsedstvo je na tej seji sprejelo izhodišča za akcijo NNNP-83 v občini Logatec, s pripombo, da se v izhodišča vključi tudi tekmovanje mladih v znanju in veščinah SLO in DS.
Na tej seji je bil sprejet sklep, da se srebrna priznanja OF slovenskega naroda podeli tovarišem: Ivanu Šantlju, Jožetu Mlinarju, Janezu Jerebu in Blažu Glavatoviču
Sprejeti so bili zaključki javne razprave o osnutku zakona o pokojnin-sko-invalidskem zavarovanju, ki jih je pripravil svet za zdravstvo in socialno politiko in so bili objavljeni v prejšnji številki Logaških novic in poslani na RK SZDL Slovenije.
Precej široka je bila razprava ob poročilu o izvajanju programa samoprispevka.
Spejet je bil sklep, naj se do potankosti izdela plan dela za leto 1983 in načelno plan dela do leta 1984, na tej osnovi naj se tudi izdela prioritetna lista. S tem naj se gre v javno razpravo tako, da bo dosežena javnost dela, stalna in sprotna informiranost občanov o tem
Glede sofinanciranja ureditve prostora zgodovinskega arhiva za potrebe občine Logatec je P OK SZDL sklenilo dati enkratno pomoč v znesku 1 000 din, namenjenih izključno ureditvi prostora zgodovinskega arhiva
Delegiran je bil delegat v skupnosti za cene občine Logatec. Precej razprave je bilo tudi o delu razvojnega štaba, ki je sedaj na novo sestavljen iz člana IS SO, gospodarske zbornice, enote za zaposlovanje, socialnega skrbstva in SlS-a materialne proizvodnje, ki bo skušal pritegniti še posamezne strokovnjake k delu, ko gre za pripravo predlogov za odpiranje novih delovnih mest, obratov - skratka razvoja
Predsedstvo OK SZDL je bilo mnenja, da je skraaaraaajni čas, da razvojni štab začne z delom.
Jakob Kokalj
DIJAKI, ŠTUDENTJE
V počitniških mesecih vam ponujamo zaposlitev in zaslužek.
Če vas veseli delo v gostinstvu, se oglasite pri nas. Potrebujemo pomoč v strežbi, v kuhinji, potrebujemo sodelavce za delo z gosti.
Vse, ki ste starejši od 15 let in bi se zaposlili v času med 15. 6. 1983 in 15. 9.1983 najmanj za mesec dni, vabimo na razgovor. Prevoz na delovno mesto iz Logatca je zagotovljen.
Pridite, računamo na vašo pomoči
Kartonažna   tovarna Ljubljana
n.sol.o.
TOZD VALKARTON LOGATEC n.sub.o.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
Datum: 6. 5. 1983
Komisija za delovna razmerja ie dne 6. 5. 1983 sprejala
SKLEP
da bomo v juliju in avgustu zap"' slili v TOZD.u Valkarton do 1i učencev, dijakov in študentov * vsako izmeno v obratu 05 (pred' elava valovitega kartona).
Kandidati morajo biti stari rtf jmanj 15 let, pred nastopom de'1 bodo morali vsi opraviti tu* zdravniški pregled. Počitnisk* delo se priznava v pokojninski dobo ter se vpiše v delavsko knjižico.
Vsi interesenti se lahko prijavijo* kadrovski službi do 10. 6. 1983 ker bodo študentje in dijaki lahf začeli delati že v drugi polovi' Junija.
Predsednik komisij8 Aton FacU*
Praznovanje
dneva OF in praznika dela v
KS Hotedršic*
Na predvečer praznika dela ' maja smo člani 00 ZSMS Hoted' ca, kot že vsa leta doslej zaku. kres na Mihovcovem griču in p°* rbeh za prijetno razpoloženje vaš ki so se zbrali v tem zadnji
nov
aprilskem večeru.
V nedeljo, 1. maja ob 20.30 smo v kulturnem domu pripra proslavo skupaj z vojaki iz vojaš^1
»Logaški bataljon«, hotenjskim šanim pevskim zborom innnn ta buraško skupino. Po proslavi 8 pripravili skromno zabavo za rit' pajoče in s tem popestrili prazn' nje delavskega praznika Z programom smo nastopili tudi petek, 29. IV. v vojašnici »Loff battttaljon«.
Vavken M'
logaške
kovice
2a varno delo s traktorjem
ze leta uporabljamo traktorje za Ulična opravila. Statistika kaže, da 16 veliko nesreč z njimi naredi ob °elem dnevu, na poti na njive in goz-d°ve, na poti z dela ter s prenalože-nimi prikolicami. Podatki za leto 1982, navajajo v SRS 21 nesreč, v Loaatcu pa eno.
Ta krvava bilanca nam pokaže, da naSi traktoristi niso dovolj poučeni 0 nevarnostih pri delu in pri vožnji s ,r»ktpr|i.
Traktorji ogrožajo varnost trakto-ns,ov samih, njihovih sodelavcev in udl drugih na delovnem območju ali v iavnem prometu.
Nevarnosti se pojavljajo zlasti zaradi:
*"— nezavarovalnih vrtečih se in Privih delov na traktorjih in prijekih;
na ske
ipd.);
neprimernih delovnih pogojev 'emljisču (nevarna tla, vremen-
spremembe, tresenje, ropot
* nenadne prevrnitve stroja ali pa-dai°cega tovora;
* nekaterih orodij in priključkov ^,r°iev, npr. nožev, plugov, žlic in đru9ih pripomočkov;
~ Pomanjkanja osebnih varovalnih Sfedstev oziroma če traktorist teh Sredstev pri delu sploh ne uporablja;
* neredne prehrane in podaljšala delovnega časa.
^ varno delo traktoristov pl|vajo razni dejavniki
^vedimo nekaj glavnih:
2a varno delo morajo biti traktorji edno brezhibni in tudi ustrezno opaljeni.
p°sebno pozornost moramo pobiti Pogonskemu motorju, glavni KI°Pki, menjalniku, transmisiji za Prenos moči na pogonska kolesa.
trm
iučn
Srnisiji za prenos moči na prikl-
kl
1 stroj, zavoram, napravam za UprMjanje ipd.
°rezhibni morajo biti tudi priključ-tei?a Pomožne stroje in orodje. Vr-tr ' se deli in kolesa pri sedežu aktorista morajo biti zanesljivo za-r°vani. Traktor mora imeti urejen
Dim«
OV i
cev naj sega prek kabine oziro-
pil neren dostop. Odvod izpušnih tla r-V m°ra biti varno urejen; izpuš-
na
9lav
e traktorista
^L°ŠNA VARNOSTNA N|AVODI-
,avriih rQrri
Z«
nočno delo ali vožnjo po cestah mora imeti traktor ža-we'e za nočno vožnjo, pozicijske pQ "*e. smerokaze, zavorne luči, 2w0,rebi se vzvratna ogledala in
°tne signale. re2eGoriva ni dovoljeno dolivati v ali f,rv°ar. dokler je motor v pogonu nierr? '6 motor Pregret; med dolivajo 9oriva ni dovoljeno kaditi. srng6 '6 motor preveč pregret, ne ko^0 sneti pokrova nad hladilni-\ilt ' Para in vroča voda lahko po-4 c'ta hude opekline.
frost    0r ne sme ,eti v zaPrtem Srtl 0ru; izpušni plini so strupeni in l   s'n° nevarni. in0r 0r°dje in pomožno opremo tu.   fTl0 hraniti na določenem mes-
6. Gorivo ni namenjeno za pranje rok in delovne oblekek; sestavine iti dodatki v gorivu so strupeni in lahko povzročijo kožna obolenja
7. Gume na kolesih morajo biti brezhibne in primerne zemljišču, na katerem dela traktor.
8 Brezhibne morajo biti tudi zavore in krmilni mehanizem.
9. Priključek na delovni stroj mora biti prilagojen stroju in mora biti opremljen z varovalko proti odpiranju.
10. V sušnem obdobju, pri delu v gozdu, shranjevanju sena in podobnih delih se moramo zavarovati proti ognju; izpušno cev na traktorju moramo opremiti z lovilcem isker (mrežasti koš).
11 Urejenost in snaga sta prva pogoja in temeljni zahtevi varstva pri delu
TRAKTORISTUJE PREPOVEDANO: 1 Zapustiti sedež traktorja, če prej ne poskrbi, da se stroj ne bo mogel samodejno premakniti; v ta namen je treba izključiti pogon, zmanjšati dovod goriva na minimum in zavreti traktor, delovno orodje pa po možnosti opreti na tla;
2. oddaljiti se od traktorja, če pogonski motor ni zaustavljen in traktor zavrt, da se ne more premakniti;
3 popravljati, čistiti ali dolivati gorivo in olje, kadar je pogonski motor v pogonu;
4. uporabljati traktor v namene, za kar ni predviden;
5. prevažati ljudi z traktorjem;
6 prepustiti traktor osebam, ki niso pooblaščene za upravljanje z njim.
Za konec še nekaj zlatih pravil:
Ne sedajmo za volan: ko se slabo počutimo, ko smo pod vplivom alkohola ali mamil,
ko smo zaužili zdravilo, ki ga pred vožnjo ne bi smeli,
ko smo utrujeni in zaspani, ko smo čustveno prizadeti.
Traktor se je prevrnil Vrglo ga je s prikolice Trčil v ograjo Kdo je povozil pešca?
Obetavna Gradnlkova naložba
Za praznik dela je Gradnik Logatec poskusno sprožil separacijo: napravo za drobljenje kamna in sejanje peska. Celotna naložba, ki vključuje obnovo stare sejalne naprave, novo drobilno in sejalno napravo ter transformator s priključkom na električno omrežje, je veljala staro milijardo. V poskusnem delovanju bo treba preizkusiti posamezne sestavne dele, predvsem pa bo treba uravnavati delovanje vseh mehanskih sestavin.
Ko bo separacija stekla s polnim zagonom, bo peskokop v Smolevcu dajal dnevno 160 do 170 m' premletih in kakih 20 m' primarno odsejanih peskov. Pomembna prednost separacije bo v pridobivanju večjih količin malt-nega peska (od 0 do 4 mm) in v možnosti kvalitetnejših mešanic za betonsko proizvodnjo (od 0 do 8, od 8 do 16 in od 16 do 30 mm). Za separacijsko proizvodnjo peska je izredno zanimanje, zato je Gradnikova naložba povsem opravičena.
Maš
Nove knjige v naši knjižnici
L
Strokovne knjige: Vojan Rus: Nadaljevanje naše poti Metod Mikuž: Svet po vojni Frane Jerman: Sprehodi po estetiki Znanost (enciklopedija) Opremljenost poljedeljskih družbenih obratov
Gospodarjenje na kmetijah Leposlovje:
Janez Švajncer: Prelom
Joži Munih: Sovraštvo ni večno
Štefka Petek: Skrivne vezi
Ivan Potrč: Ko smo se ženili
Pavle Zidar: Hrastov med
Andrej Zlobec: Za blagor očetnjave
Josip Vidmar: Mrtvaški ples
Matej Bor: Podoknice tišini
Florjan Lipuš: Odstranitev moje vasi
Louis Adamič: Smeh v džungli
Louis Adamič: Smeh v džungli
Louis Adamič: Dinamit
Louis Adamič: Moja rojstna dežela
VVilli Heinrich: Sam proti Palermu
1-2
Heinz Konselik: Čarobni cvet Nami-bije
Frans E. Sillanpaa: Ljudje v kresni noči
Henrik Pontoppidan: Obljubljena dežala
Francois Mauriac. Rodnica James Michener: Zaliv 1-4 Stanislavv Lem: Eden Jiirgen Thorvvald. Moški s čeri
Knjige za ozroke;
Janez Bitenc: Kje je luna
Leopold Suhodolčan. Z vami se igra
krojaček Hlaček
Gregor Strniša: Jedca Mesca
Branka Jurca: Anča Pomaranča
France Bevk: Kurir Markec
Polonca Kovač: Pet kužkov išče
pravega
Ravmond queneau Zgodbe po vaši izbiri
Kornev Čukovskij: Suri - Muri velikan
James M Barrie: Peter Pan Mark Twain: Princ in beraček
M. Ž
V GOZDU
Na drevju ptiček žvrgoli v brlogu medved smrči, na jasi se zajček podi.
Za grmom lovec čepi, se puška mu sproti, potem pa vse zbeži.
Mitja Albreht dopisniški krotek
Lo&iSke
novice
Trideset let krvodajalstva
Občinski odbor Rdečega križa bo v jubilejnem letu organiziral naslednje aktivnosti v počastitev 30-letnice prostovoljnega brezplačnega, anonimnega krvodajstva na Slovenskem:
- Posebno pozornost bomo namenili vsem solidarnim akcijam Rdečega križa s poudarkom na krvodajalstvu in krepitvi solidarnosti med ljudmi;
- Organizirali bomo delovne sestanke in pogovore, na katerih bomo spregovorili o pomenu krvodajalstva in solidarnosti in o nadaljnjem delu na tem področju. Srečanje bo tudi z aktivisti RK v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer bomo podelili priznanja ob 30-letni-ci posameznikom in kolektivom, ter vsem krvodajalcem, ki so dali kri več kot petkrat ali celo 48 krat.
- V jubilejnem letu bomo še posebno pozornost posvetili obveščanju javnosti o dosežkih s področja krvodajjjjalstva in ostalih aktivnosti RK.
- Prizadevali si bomo, da bodo vsa dela, ki so povezana z jubilejem, opravljena brezplačno
Občinski odbor RK
Načrtovane akcije RK
V letu 1983 bo občinski odbor Rdečega križa z vsemi svojimi organi, krajevnimi odbori in mladimi člani na šoli uresničeval srednjeročni program dela za obdobje, 1981-1985 Pri tem so še posebej pomembne tiste akcije, ki neposredno prispevajo k napredku družbe kot celote in posameznika.
Dejavnost RK se bo v pretežni meri opravljala s prostovoljnim delom, tako bomo neposredno prispevali k gospodarski stabilizaciji.
V letu 1983 bodo v ospredju na-Isednje naloge:
- Izobraževanje in vzgoja za potrebe SLO in DS ter vaje in tekmovanja za preverjanje usposabljenos-ti za delovanje ob elementarnih nesrečah, izrednih razmerah in morbitni vojni.
- Dejavnost in akcije za napredek osebne in splošne higiene ter varstva okolja.
- Spremljanje aktivnosti šestmesečnega tekmovanja v aktivnostih članov in mladine na šolah.
- Razvijanje prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva. Delovno bomo praznovali 30-letnico te dejavnosti na Slovenskem.
- Zbiranje rabljenih oblačil, obutve, posteljnine, pohištva in drugih rabljenih predmetov ter starega papirja.
- Obiski in stisk roke vsem nad 80 let starim občanom za Novo leto in dan žena s skromnim darilom in čestitkami, ki jih bodo naredili mladi člani RK na šoli.
- Obisk naših oskrbovancev v domu na Vrhniki dvakratletno in pogovor z njimi.
- Svečan sprejem pionirjev prvih razredov osnovnih šol v mlade člane RK in mladince sedmih razredov v članstvo RK. Kulturni program bodo izvedli osnovnošolci.
- Priprave na volitve novega vodstva RK po vseh krajevnih skupnostih
Občinski odbor RK Logatec
mm
VIDIM, DA NISTA POZABILA
VABILO
Rdeči križ vabi vse zdrave občane, da se v kar največjem številu udeležijo odvzema krvi, ki bo v naši občini
27. julija 1983 od 7. do 14. ure v Narodnem dorru1 v Logatcu.
Odvzema krvi se lahko udeleži vsak zdrav človek, k1 je dopolnil 18 let. Na odvzem ni potrebno priti teš& vendar ne sme pred odvzemom jesti mastnih jedi mleka in ne piti alkoholnih pijač. Uživajo lahko kruh črno kavo, čaj, med, marmelado in brezalkoholni pijače.
Poleg rednih krvodajalcev še posebno vabimo mil de in zdrave.
»Daruj kri, ko si zdrav, dajo boš dobil, ko jo boš po-treboval.«
Naša skupna skrb je, naj bi vsak polnoleten obča'' daroval kri vsaj enkrat in bi tako imela zdravstven^ služba zadostno količino krvi za potrebe zdravijo nja naših ljudi.
Občinski odbor
F*
Motal Lom Je pričakal prvomajske goste tudi z na novo postavi)«" omizjem pred vrtno točilnico. >i
(Foto: M**
kovice
5
Bencinski servis v Rovtah
Kar dovolj dolgo so čakali Rovtarji na bencinsko črpalko v svojem kraju. prav za prav tako dolgo, dokler ni Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Žiri nastopila kot investitor ob izjemnem prizadevanju izvršnega sveta občine L°Qatec; Ljubljanski Petrol pa je načrtoval in nadzoroval gradnjo ter sovložil del Potrebnega denarja. Celotna naložba je veljala blizu stare milijarde. Zemaljska in instalacijska dela, dobavo in montažo cistern ter ureditvena dela j? izvedel logaški Gradnik za 8.000.000 - din. Gradnja, ki jo je vodil delovodja ^ranc Mlinar, je trajala od septembra 1982 do aprila 1983. Servis je bil odprt °an pred praznikom OF in velja za dragoceno pridobitev zlasti pri intenziv-ne)šem razvoju kmetijstva na ožjem in širšem območju Rovt.
Maš
- vojno mornarico.
Na kratko še povejmo, kdaj je nastal poklic oficirja. Beseda »oficir« izvira iz latinskih besed officium = dolžnost in officiarius = uradna oseba in pod pojmom oficir, starešina v elementih vojaške hierarhije pojavi v XV. stoletju, vendar se nato v zgodovini vseskozi spreminja. To šome-ni, da je njihova narava vedno zgodovinsko določena. Vsekakor pa je vloga oficirja in vloga armade pogojena z naravo družbenoekonomske ureditve. V kapitalističnih družbah služi vojska interesom vladajočega razreda buržoazije. V naši samoupravni socialistični družbi pa armada varuje interese delavnih ljudin občanov. O vojaških šolah pa v naslednji številki.
Roman Stana
B*nclnska črpalka je približala pogonska goriva kmetijski proizvodnji Rovtarskem. - (Foto: Maš)
Občni zbor
logaških
smučarjev
vanje objektov, zlasti skakalnic, ki se jih iz združenih sredstev ne da v celoti vzdrževati. Občni zbor je v imenu Zveze telesnokulturnih organizacij pozdravil Vlado Puc, ki je opozoril na problem nizke prispevne stopnje za telesno kulturo, ki se odraža v skromnih možnostih financiranja. Tudi projekt gradnje telesnokulturnih objektov pod Sekirico je zaradi znanih omejitev začasno odložen, leta 1983 naj bi se zagotovilo zemljišče. Smučarski klub se bo moral letos aktivno vključiti v program prireditev ob 75 obletnici telesne kulture v občini. Ker pa je klub kadrovsko med najmočnejšimi, se bo moral aktivno vključiti v delo ZTKO. Na koncu je občni zbor sprejel okvirni program dela za naprej in izvolil nov 13-članski upravni odbor, ki mu bo še nadaljnji dve leti predsedoval dosedanji predsednik.
Smrtnik Tomaž
Mladi in vojaški poklici
°flcir? zakaj pa ne.
premalo zavzeto smo se ukvarjali * Mladimi, prav posebno pa še pred p°rnembno odločitvijo o izbiri pokli-Ca Posebno težka je odločitev za v°iaške in obrambne poklice, saj Smo doslej vse premalo prikazovali v°iaške in obrambne poklice, njiho-v° vlogo v naši socialistični samoupravni družbi.
Teh poklicev je veliko. Kar 70 raz-'Cn»h strokovnjakov potrebujemo [J vojaškem poklicnem področju, "kfati pa lahko trdimo, da je veliko ojaških poklicev v bistvu zelo podlim civilnim. Toda večina ta po-
klic hosti
izbere zaradi številnih poseb-, | saj je marsikaj drugače kot v ^lv,|nih poklicih. Marsikdo želi v živ-,er,iu delati drugače kot njegov pri-late>), sošolec in ravno take mož-n°sti so v vojaških poklicih.
Kdo ne želi postati: ■ - Pilot nadzvočnih letal, kontrolor Janja, pj|0t helikopterja, inštruktor 'arija ali vojaški padalec, vzdrže-ms?C v°ia8kib letal, helikopterjev in ,)ln°ve oborožitve; . * strokovnjak za vodenje raketne aze, vzdrževanje elektronskih na-av. radarskih sistemov; D|~ strokovnjak za opravljanje za-^atenih nalog na raketni, torpedni ^ Patrolni ladji, minolovcu, podanici ali žepni podmornici;
voznik tankov, oklepnih tran-°rterjev er drugih bojnih vozil, vo-niart meteoro|og, vezist ali eden iz-natl mnogih drugih strokovnjakov
v°iaškem poklicnem področju. ot~Srr>erjanje mladine v vojaške in arnbne poklice je kontinuiran, l< 9°ročen proces, ki mora pote-načrtno v osnovni in srednji šoli.
Pomembni so tudi obrambni krožki, ki so v vseh naših osnovnih šolah.
Prav tako tudi obrambni dnevi,
na katerih se izvajajo razne obrambne aktivnosti, kot npr. strelstvo, orientacijski pohodi, taborništvo, prva pomoč, vse dejavnosti civilne zaščite, itd.
Važni so tudi ogledi vojašnic In določenih vojaških objektov, kjer vojaki predstavijo delo in življenje v JLA, izleti v kraje, ki so pomembni iz narodnoosvobodilne borbe, obiski v vojaških šolah - pri nas v splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane in pogovori s starši.
Usmerjanje mladine v vojaške poklici e in za rezervne oficirje sodi med najpomembnejše skupne naloge družbenopolitičnih organizacij, ki jim morata ZRVS in ZSMSposvečati največ pozornosti; od razumevanja in ohranjanja idealov partizanskega osvobodilnega boja, do tistega, kar je najlepše in najvažnejše v vojaškem poklicu - ljubezen do domovine. Brez dvoma si bomo morali v okviru usmerjanja mladih v vojaško obrambne poklice močneje prizadevati, da bodo že v prvih razredih mladi dobili predstavo o vojaških obrambnih poklicih in se nato v vseh razredih seznanjati z oboroženimi silami SFRJ in njenim udarnim delom - JLA.
JLA je po svoji organiziranosti razdeljena na tri zvrsti:
- kopensko vojsko, ki je glede na geografski položaj Jugoslavije tudi najštevilčnejša;
- vojno letalstvo in enote protiz-račne obrambe in
V petek, 22. aprila 1983, so se člani Smučarskega kluba Logatec zbrali v Titovi dvorani Narodnega doma na letnem občnem zboru. Združeno poročilo o delu v preteklih dveh sezonah je podal predsednik kluba Drago Arhar st, njemu pa so sledila poročila predsednikov alpske in skakalne sekcije, sekcije za hojo in tek na smučeh, odbora smučarskih sodnikov in področnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, sledilo pa je še poročilo prizadevnega blagajnika Cirila Čuka in gospodarja Slavka Kavčiča. Iz povedanega je bilo ugotovljeno, da je klub v celoti naredil korak naprej, zlasti v pogledu množilnosti, kar dokazuje tudi vedno številčnejše članstvo. Smučarnje je v Logatcu že tradiconalno eden najpopularnejših športov. Pohvaljen je bil zlasti napredek sekcije za teke, kjer so se že pokazali sadovi resnega in sistematičnega dela. Alpska sekcija je sicer najštevilnejša, vendar po rezultatih stagnira, čeprav ima nekaj uspešnih posameznikov, še v večji meri pa to velja za skakalno sekcijo, ki bi glede na kadrovske in ostale možnosti lahko dosegla veliko več kot v pretekli sezoni. PZ VUTS, ki združuje preko 40 strokovnih smučarskih kadrov je v celoti uresničil svoj program. Na zboru so bila sprejeta spremenjena pravila kluba, ki strožje obvezujejo člane, da plačajo članarino, saj nihče ne more biti član, če ne izpolni te osnovne obveznosti. Podana je bila tudi pobuda, da bo glede na spremenjene predpise o knjigovodstvu v bodoče nujno urediti enotno vodenje tega za vsa športna in ostala društva. Izražena je bila zahvala KLI-ju, ki kot pokrovitelj finačno in materialno pomaga smučarskemu klubu. Velik problem predstavlja drago vzdrže-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta in brata ERNESTA GALJOTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma Logatec za nego v zadnjih dneh njegovega življenja, Pevskemu društvu, Pihalnemu orkestru Logatec, delovni organizaciji KLI In predstavniku krajevne skupnosti Naklo za poslovilne besede.
žena Pavla,
sin Marko in hčerka Tatjana z družino in sestra Mira
ZAHVALA
Ob «111111 ANTONA PETRIĆA Iz Laz
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence In cvetje
Z ah valujemo se predstavniku OG Logatec za poslovilne besed«, KZ Logatec, ZB Laze In ostalim.
Žena Francka, otroci: Bine, Branko, MIha In Urška
Logaške
novice
31. zimske igre gradbincev
Sredi marca so se gradbinci iz vse Slovenije pomerili v veleslalomu in tekih na Arehu na Pohorju. Vseh sodelujočih je bilo okoli 400, med njimi so bili tudi tekmovalci Gradnika. V soboto, v pravem zimskem ambientu, je bil na sporedu veleslalom, kjer so se naši tekmovalci srčno borili in dosegli solidne uvrstitve. V nedeljo, v lepem sončnem vremenu, pa so bili na sporedu teki. Tu
pa so naši tekmovalci dosegli zelo dobre rezultate: Kategorije:
Ženske 30 - 40 let: 11. mesto Viki Mesec, 28. mesto Zofka Nagode
Moški 20-30 let: 10. mesto Jože Nagode, 20. mesto Pavel Žigon
Moški 30-40 let: 2. mesto Srečko Brus, 48. mesto Franc Leskovec
S. Brus
»Tek treh dežel« -
ali »brez depozita čez
Tudi letos se je ekipa logaških maratoncev na smučeh udeležila tega že tradicionalnega teka.
V Kranjski gori, kjer je bil start, je bilo vreme dokaj klavrno. Bilo je oblačno, megleno, povrhu pa je pričelo še snežiti, tako da je bilo nekaj problemov z mažo smuči. Na startu je bila velika gneča, ki pa je po nekaj kilometriv povsem izginila. Proge so bile lepe in tudi dokaj hitre. Ob progi
mejo«
je bilo veliko gledalcev, ki so nas bodrili. Na cilju smo bili vsi precej utrujeni, saj je bil ta tek eden težjih. Z avtobusi so slovenske tekmovalci vozili nazaj v Kranjsko goro, da pa ne bi prišli nazaj brez kave in druge »šverc robe« smo se ustavili tudi v trgovini, ki je bila dobro založena.
Tako so nekateri izkoristili prijetno s koristnim brez plačila depozita.
Srečko Brus
Večer pasmi in plesov
Ob letnem koncertu PMZ Dol. Logatec In gostovanju HKUD »Peter Zrinski« Vrbovec
Sredi aprila letos Je povabil logaški molki pevski zbor v goste hrvaško kulturno-umetnlško društvo »Petar Zrinski« Iz Vrbovca, prijetnega mesteca hrvaškega Prigorja, nedaleč od Zagreba. Domače In goatujoče društvo sta pripravili bogat koncertno-plesnl večer, ki mu Je prisostvovala dodobra napolnjena dvorana poslušalcev.
V prvem delu so se predstavili domači pevci. Pod vodstvom Primoža Sarka Je zbor zapel osem peaml slovenskih skladateljev. Z izjemo Vrempakovega Krančlče-vega Jurija se Je zbor predstavil povsem zadovoljivo. Zeplčeva Zdravica in Bučarjeva Uspavanka pa sta bili najlepše zapeti. Pri basih bo treba še kaj storiti, da bo zbor zvočno bolj uresnovešen v vseh dinamičnih izpeljavah.
Drugi - obsežnejši - del koncerta Je pripadal gostom iz Vrbovca, HKUD »Petar Zrinski«, kl Je slavil lani 70-latnlco delovanja. Tega večera se je v Logatcu predstavilo 90 članov: 40-članskl mešani zbor, prav toliko številna folklorna skupina a tamburaši In otroški oktet Pevski nastop je vodila zborovodja Višnja Krama rič, ki tudi prireja mnogotere narodne motiva za mešani zbor, plesalce pa je vodil koreograf Zvonimir Reljič, nekdanji solistični plesalec zagrebškega gledališča. Pevski zbor Je uvodoma zapel štiri pesmi o partizanih In narodoos-vobodilnem boju, v osrednjem In zaključnem delu koncerta je zbor predstavil nekatere hrvaške skladatelje, posebej pa Je zbor pritegnil pozornost poslušalcev s hrvaškimi narodnimi in starograd-sklmi pesmimi. Otroški zbor Je vmes odpel dve domovinski pesmi, ženski zbor In ženski kvartet pa sta se predstavila vsak s po
KEH NAS DRua
eno narodno pesmijo. S posebno pozornostjo so poslušalci sledili prepevanju tudi dveh slovenskih pesmi: Qobčevl Pesmi mladine In Pregljevi priredbi koroške pesmi Kje so tiste stezice. Pevci Iz Vrbovca so presenetili z njim lastnim temperamentom, zato je iz skoro sleherne Izvedbe Izžareval optimizem, tudi če Je šlo za lirično otožne motive. Nič manj niso razvneli avditorija
plesalci, ki so ob spremljavi ta"'' burašev odplesali posavske ' gorenjske plese v pisanih tolklo'' nih oblačilih. Razkošni aplavzi»° nedvomno potrjevali zadovo'^ stvo nad večerom, nad domač"1' In gostujočimi Izvajalci, nad pr'J*' teljstvom, ki združuje In plem«"1' ljudstva s kulturnimi dobrin«1* povsem drugače kot z ubijajo«1 arzenalom. ,
M'
KULTURNA KRONIKA
kovice
°b 20-ietnicl VVZ »KURIRČEK« Je Marija Rupnlk obiskala svoj nekda-n)l kolektiv (v sredini). Foto Vera
Marija Rupnik 1915-1983
zadnjo soboto v aprilu smo se v Prelepem sončnem Štanjelu za ved-Jp Poslovili od tovariSice Marije Rupnik.
Bila je prva, ki je v Logatcu za dajanje čase v nemogočih razmerah *°riec leta 1959 organizirala družbeno vzgojo in varstvo otrok v biv-8m- DijaSkem domu. Ni ji bilo lahko Pri opravljanju tega humanega dela, Vendar je s svojo ljubeznijo do ot-r°k. delavnostjo in požrtvovalnostjo, i° je to delo zahtevalo, postavila prve temelje za kasnejši razvoj 1 pr?dšolske vzgoje v naši občini. . ^'vljenje, ki ga je začela v Štanjelu ]n Qa med obema vojnama preživlja-9 Pod fašističnim pritiskom podob-J10 kot vsi Slovenci, ki so glasno po-rlevali ljubezen do rodne zemlje, jo J® obogatilo z življenjskimi izkušnja-
^' Te so se bogatile še naprej v vvvvvm
MOJA MAMICA
Mamica le kot zlato, nikomur je ne prodam. Mamica je kot lepa rdeča rožica kot zvonček, ki raste pomladi. V spomin ji bom dala poljubček in čestitko. V šoli pa bom pridna, da bo mamica zelo vesela.
Vanja Brenčič, dopisnlški krožek
drugi vojni, ko je v Trstu in Ljubljani pa zopet v Trstu delala kot bolničarka. Po vojni pa je delala v Ljubljani v današnjem VVZ Ane Ziherl na Res-Ijevi cesti kot otroška negovalka.
Izkušnje je bila vedno pripravljena posredovati svojim sodelavkam v novem delovnem okolju, v naši prvi vzgojnovarstveni organizaciji. Njen nasvet je bil vedno topel in prijateljsko usmerjen za dobrobit otrok.
Ni ji bilo žal časa prisluhniti mladim staršem pri njihovih težavah z troki. Njen nasvet je bil vedno topel, pomirjajoč in tehten. Starši otrok, ki so ji bili zaupani, se je bodo spominjali kot človeka z odprtim srcem in široko razgledanostjo.
Nam je bila vzgled, kako mora človek, vzgojitelj opravljati naloge, ki mu jih nalaga družba.
E. Z.
j-uMn sij obseva malega kuririč-ka,
J| Pod velikim hrastom spi.
0n mirno spi In ko se zjutraj
s°nce prebudi, še vedno ne odpre ocj
6//,
6 n/egovo malo nič več ne
),
^esa ne slišijo slovenske melone,
nikoli več ne bodo uzrle °P'ega mater/nega pogleda, ^zgodaj so se zaprle.
^kdar več kurirček mali ne bo vsta/,
J6f tam pod mogočnim hras-
i' vedno je zaspal.
' iv'Jen/e svoje mlado je za svo-
°°do dal.
Karmen Rupnik, 3.a OŠ *8 ta/cev« Logatec
POMLAD
Pomlad se bliža, sneg kopni.
Sončni žarki toplejši so.
Prvi zvonček se je že prikazal.
Svoje brate kliče ki še dremalo.
Trobentice že trobijo zaspance k sebi kličejo.
Katarina Sajovec dopisnlški krožek
»NAŠI DOSEŽKI 83.« - Zveza kulturnih organizacij mesta Ljubljana in Ljubljansko pevsko združenje je pripravilo v Cankarjevem domu revijo oktetov 14. aprila 1983. Bilo je letos že drugič, da je Cankarjev do odprl vrata malim vokalnim skupinam, in obakrat se je predstavil tudi Logaški oktet Mimo Logačanov so na prireditvi, ki je bila hkrati posvečena pevskim dosežkom in 40-letnici rojstva nove Jugoslavije, peli še oktet »Hoja« iz Podpeči, Oktet slepih Slovenije, Medicinski oktet iz Ljubljane, »Vitra« iz Ribnice, Koroški akademski oktet ter Ljubljanski oktet. »Naši dosežki« niso tekmovalnega značaja, pomenijo pa manifestacijo določene zmogljivosti na pevskem ljubiteljskem področju
Logaški oktet je opravičil zaupanje izbirne odločitve Ljubljanske pevske zveze; s kljub ne preveč zahtevnim sporedom je ogrel duše množičnega avditorija.
PRAZNIČNI »ZMAJI«. - Ljubljanski »Zmaj«, znan po svojih baterijah natanko 60 let je počastil svojo visoko obletnico 15. aprila 1983. Na slavnostni prireditvi so spregovorili najvišji predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Najzaslužnejšim delavcem so bila podeljena posebna priznanja in zlati »zmajčki«. Kulturni program za to priložnost so pripravili Logaški oktet napovedovalka Melanija Šter in humorist Marjan Rob-lek.
PRVOMAJSKA SVEČANOST. - V počastitev dneva OF in praznika dela je bil 23. aprila 1983 v kulturnem domu Tabor koncert Moškega pevskega zbora Hotedršica, Pihalnega orkestra Logatec in dveh zborov iz Gor Logatca: mešanega in ženskega. Prireditev je začel predsednik krajevne skupnosti Tabor s priložnostnim nagovorom. Nadaljnja dogajanja je povezoval Janez Podjed, ki je nastopal tudi kot recitator. - Matija Logar se je dostojno predstavil s hotenjskim zborom, posebne pozornosti in tudi izpetosti je bila deležna Vogričeva pesem Lahko noč. - Pihalni orkester pod vodstvom Franca Korbarja je dododbra razvnel polno dvorano s celotnim programom, posebej še z Gregorčevo Vaško suito. - Mešani in ženski zbor Tabor pa sta tega večera slavila tudi svojo prvo obletnico. Zborovodja Andrej Logar je znal s pravšnjo mero okusa odbrati primeren spored, ki so ga pevci v temeljnih glasbenih prvinah povsem obvladali. Posebej velja poudariti dobršno muzi-kaličnost, ki jo je zbor najbolj razodeval s Feorsterjevim »Sarafanom«, ki je veljal tudi za najbolj zahtevno zborovsko skladbo tega večera. Tu se e tudi uglašenost zbora najbolj uravnovesila, zlasti v »pianih«. Po tej poti naprej!
Vsekakor pa najiskrenejše čestitke obema zboroma in zborovodji ob prvi obletnici.
PROSLAVA IN ŠE VEČ. - Slovesna proslava je veljala spominu na 42-let-nico ustanovitve OF, počastitvi 1. maja in 70-letnici Pihalnega orkestra Logatec. Pred podelitvijo priznanj OF in srebrnih znakov sindikata je spregovoril predsednik OK SZDL Mihael Kleč, nato se je dolnjelogaškemu poslušalstvu prvič predstavil Mešani pevski zbor Tabor, pod vodstvom Andreja Logarja. Mešani pevski zbor Tabor, pod vodstvom Andreja Logarja. Mešani pevski zbor je navdušil poslušalce, ki so z gromkimi aplavzi izkazovali pevcem in zborovodju iskrena in vzpodbudna priznanja. - Ta del sporeda je povezovala Branka Kum. - Drugi del programskega sporeda je veljal Pihalnemu orkestru Logatec, ki je z nastopom tega večera naznanil svojo jubilejno 70. leto delovanja. Od skromnih začetkov vaških muzikantov daleč tam v letu 1913 se je godbeništvo nezadržno razvijalo; številčno se je današnji orkester povečal štirikratno, kvaliteta pa dosega v tej zvrsti glasbene poust-varjalnosti pomembno odmevnost v slovenskem kulturnem prostoru. - Bogat repertoar je pričal o široki glasbeni naravnanosti orkestra in njegovega sedanjega dirigenta Franca Korbarja. O zanimivi razvojni poti Pihalnega orkestra Logatec in njegovih oblikovalcev bomo letos še pisali Za uvod v jubilejno predstavitev je bil slavnostni trenutek pravi čas.
Maš
PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA V ROVTAH. - Na predvečer mednarodnega praznika dela smo krajani Rovt s proslavo počastili praznik OF in prvi maj. Proslavo je organiziralo kulturno društvo »Svoboda« Rovte v okviru svojih sekcij. Pod vodstvom tov. Jakoba Kokalja so pele »Kmečke žene«, ki so s svojim kvalitetnim petjem prispevale k uspehu proslave. Dramska skupina je pripravila recitacijo pesmi Otona Župančiča Duma. Z recitacijami je sodelovala tudi mladina in učenci osnovne šole.
Ob tej priliki je KK SZDL Rovte podelila tudi bronasta priznanja OF. Priznanja so prejeli: Štefan Cigale, Zinka Bončina, Zofka Zagoričnik, 00 ZSMS Rovte in osnovna šola »Franc Krča-Čuč«. Dobitniki teh priznanj so bili predlagani in z večino glasov potrjeni na 3 redni seji P KK SZDL Rovte.
Po proslavi je na bližnjem griču zagorel kres, kjer se je zbralo staro in mlado. Iz mladih grl je dolgo v noč donela vesela slovenska pesem.
Franc Zagoričnik
vabimo vas
Prvi poletni mesec prinaša predvsem filme, ki naj bi nas razvedrili. Sicer je moč prebirati zadnje dni v slovenskem tisku, da so kinematografi »poletno* razpoloženi kar čez vse leto. Seveda je to deloma res za tiste kinematografe, ki so edini v kraju kot na primer prav v Logatcu. Kje je več kinodvoran, je moč tudi filme razporediti. Tako v Logatcu vrtimo vse filme na enem kraju n kajpak je tistih, zabavnih ali kakor jih že hočemo imenovati, več. Tudi v Ljubljani je tako, da ne bo nesporazuma. Kaj hočemo, »najboljši filmi* tudi nimajo vedno največ obiskovalcev, so dragi in naši distributerji jih manj kupujejo. Pa o tem kdaj drigič kaj več. Poglejmo junijski »poletni* spored.
Prva pozornost naj velja filmu JUDV V UNIFORMI, kjer igra imenitna Goldie Havvn. To je vojaška zgodba, vendar ni tako resna, kot bi kdo misli. Razvajena edinka postane iz obupa vojak, ko jo zapusti mož. Lahko si mislite, kako poteka novo življenje. Komedija prve vrste.
Nezahteven smeh izvablja tudi KRALJ ZAPELJIVCEV, film, ki govori o nenadni sposobnosti anketiranca za »seksualne« probleme. Film je sicer posnet z nam neznanimi igralci, toda zabave je dovolj.
Mislim, da o filmu ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV ne bi bilo treba zgubljati besed. To je nova inačica znamenitega predvojnega filma. Film je imenitno posnet, poln trikov, ki jih je danes celo laže narediti kot nekoč. Jasno, film je namenjen predvsem najmlajšim, verjetno pa bo zanimanje vzbudil tudi pri odraslih.
V juniju bomo videli kar ri ljubezenske filme. Vem, da je precej ljubiteljev te zvrsti, filmov pa ni kaj prida. Tokrat naj malo več besed posvetim prav tej zvrsti, oz. trem ljubezenskim filmom. Prvi je ŽENA-LJUBICA. Mož vara ženo, ona pa mu vrne milo za drago. Vse skupaj ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bila ona Laura An-tonelli, on pa Marcello Mastroianni. Dolgo že nismo videli na naših platnih lepe Laure, ki je poskušala kariero tudi v ZDA. Bomo videli, če je uspela, ko bodo prišli filmi od tam. (Ali bodo?). Naslednji film iz ljubezenskega vrta je ALI JE KAJ PROSTORA ZA LJUBEZEN? To je zgodba dveh mladih pianistov - nje in njega -, ki se zaljubita na nekem tekmovanju. Ali je kaj prostora za ljubezen takrat, ko je treba sprejeti odločitev, kdo je najboljši pianist? O tem govori ta simpatični film, v katerem je zaigral Richard Drey-fuss. Kot zanimivost - v filmu je zaigrala tudi Lee Remick, znana karakterna igralka, kije verjetno najbolj poznate po TV nanizanki o Churchilovi materi. Naslednji ljubezenski film je švedski MORAM VPRAŠATI MAMO. Prve izkušnje šestnajstletnice v ljubezni. Film spada bolj med »one« filme in švedska proizvodnja tudi pove svoje. Priznam, da filma ne poznam, zato lahko le slutim, kaj bo prinesel.
Za konec naj omenim še en švedski film. To je MISTER MON-TENEGRO, ki je sicer nastal v tej severni deželi, avtor pa je naš Dušan Makavejev, ki je film režiral. Pripoveduje o naših zdomcih v nordijskem svetu, toda na makavejevski način. Kaj to pomeni, boste rezumeli, če vas spomnim na njegov film PRIMER USLUŽBENKE PTT z Evo Ras. Svoboden, nekoliko posmehljiv odnos do spolnosti - to je značilnost, ki je v MISTER MONTENEGRU najdemo v enaki meri. Morda se s filmom ne boste strinjali, saj nosi poslanstvo »divje rase z Balkana« proti »nežnemu severu«, toda priznati boste morali, da je film mojstrsko narejen.
Pa veliko zabave.
Primož Sark
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije š*. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od promt 3 proizvodov.
Filmski spored za junij
3. -5. ameriški triler NAUČENA UBIJATI, režija B. de Palma,
glavne vloge M. Caine, A. Dickinson
4.-5. ameriška grozljivka KRVAVA MATURITETNA NOČ, r. P.
Linch, gl. vi. L. Nielsen, J. Lee Curtis, C. Stevens 7. zahodnonemška kriminalka BELI TOVOR ZA HONG KONG, r. H. Ashlev, gl. vi. H. Frank, M. Perschy
10. -12. francoska komedija KRALJ ZAPELJIVCEV, r. C. Con-
fortes, gl. vi. F. Perrin, M. C. Descouard
11. -12. ameriški znanstveno fantastični VRNITEV V ŽIVLJE-
NJE, r. D. Petrie, gl. vi. E. Burstyn, S. Shepard 14. italijanska ljubezenska drama ŽENA - LJUBICA, r. M. Vicario, gl. vi. L. Antonelli, M. Mastroianni, A. Belle
17. -19. indijski spektakel - pravljica ALI BABA IN 40 RAZBOJ-
NIKOV, r. L. Faiziev in U. Mehra, gl. vi. Džarmendra, Z. Aman, H. Malini
18. -19. angleški pustolovski ZAKLAD V IZGUBLJENEM LETA-
LU, r. D. Hemmings, gl. vi. K. Wahl, L. A. VVarren, D. Plea-sance, G. Peppard 21. ameriški ljubezenski JE KAJ PROSTORA ZA LJUBEZEN, r. J. Oliansky, gl. vi. R. Dreyfus, A. Irving, L. Remick
24. -26. ameriška vojaška komedija JUDY V UNIFORMI, r. H.
Zieff, gl. vi. G. Havvn, E. Brennan
25. -26. švedska erotična drama MISTER MONTENEGRO, r. D.
Makavejev, gl. vi. S. Aspanach, E. Josephson, S. Cvetko-vić, B. Todorović 28. švedska erotična drama MORAM VPRAŠATI MAMO, r. F. Johnson, gl. vi. K. Lindberg, M. Ekman
Pri koritu..
Tudi naš Pihalni orkester je kdaj pri koritu. Recimo ob budnicah ...
EPI-KUR-REJSTVO
Če kdo življenje uživa »po naravi«,
mu rečemo: epikurejec pravi!
A prenekateri skriva v sebi medlosliko,
ko z epskim kurjerejstvom
išče sebi novo obliko.
Je vse zastonj: še take kure si vzredimo,
bodo še vedno nesle jajca.
In kaj bo v njih, nikakor ni uganka.
Gotovo pa nikdar ne boste našli - zajca.
KRAS
KRAS