Trgovsko-obrtno in kinetijsko šolstvo. Mladinske organizacije in kmetijsko-nadalievalne šole. Viljem Rohrman. Petdeset let je poteklo, odkar se* je na merodajnih mestih priznala Dotreba kmetiijsko-nadaljevalne šole. Ukrenilo se je med tem časom marsikaj, toda brez zaželjenega uspeha. L. 1876 smo dobili orvi učni načrt za kmetijsko-nadalievalne šole. Z 1. 1883 so se začeli prirejati kmetijski tečaji za učitelje. Priredili so se na ta način že številni tečaji. najprej na bivši vinarski in sadiarski šoli na Slapu, potem na Grmu. Ti tečaji se še zmeraj prirejajo. Vzrokov. da se ni dalo dosedaj nic uspešnega doseči, je mnogp. Na merodainih mestih ie manikalo večjega zanimanja in dela za to Ijudsko potrebo. manjkalo je dobro izvedene or^anizacije za nadaijevalno šolo, manikalo je vnetih snovateIjev in pripravnih učnih' moči, manjkalo ie navodil in prikladne vzgoje na učiteIjišču. manikalo ie dcnarniih sredstev itd. itd. In tako smo danes prav za prav z našo kmetijsko-nadaljevalno šolo tam, kjer smo bili pred pplstpletiem. Razvile so se obrtno- iri trgpvsko-nadaljevalne šole, kmetiiisko-nadaljevalna šola pa počiva v aktih. Naša ljudska špla ne zadostuje pptrebam kmetiisko-Uudske vzgoje po deželi! Naši kmetski mladini je trcba na vsak način več stanovske vzgoje, da postane bolj sDosobna in bols zvesta svpjemu poklicu. Naša kmetiia potrebuje vnetih in razuinnih gosnodariev. zvestih poslov in dobrih delavcev. Naša mladina se do končani Ijudski šoli nreveč zanemaria in zaDušča. Telesno raste. duševno zastaja. Domača vzsroja ne zadostuie. Večkrat je celo nasprotna ciliem in interesom kmetskega poklica. Če oče doma vedno le toži o težkem in nehvaležncm delu, o slabih letinah. o težkem izhaian.ju. in če ne vidi nobene svetle točke na svojem poklicu, Dotem ni nič čudnega, če se sin naleze te?a duha če začne sina pomikati po lažjem zaslužku in lažjem živlienju, po tuii sreči in če se nazadnje izneveri svoiemu ooklicu. Kar ne stori v tcm posledu domača hiša to pomaga slaba druščina, to pospešujeio pa tndi razna društva. ki so se razvila po deželi. in ki že v zgodnji mladosti zavaiaio mladino na stranska nota in iih zastrupljaio s svoiimi strankarsko-političnimi cilji. S takim delom se Dospešuje stanovska nezvestpba in omalpvaževanie lastnih stanovskih interesov, s takim delom se vceplja in vzgaja naSDrotstvp in strankarsko spvraštvp med tovariši in sosedi, s takim delom se zavaia mladina na ootrebe in razvade. ki se prav malo prilegaio razmeram in potrebam našega kmetijstva in kmetskega življenja zunaj po deželi. Kai ni to žalpstni poiav, da se n. pr. naša mladina ne udeležuie kraetijskih predavani, ki se prireialio oo deželi in da se odteguie svoji izobrazbi, ker ji gredo druge muhe ln marnje pq glavi? Kmetijski naraščai potrebuie stanpvske oreanizacije. da se bo z večiim veseJjem in boljšim umevan.iem poprijel domačega dela in da se bo bolie zavedal svoiesra poklica in svor''ih nalog. Z bolišim umevanjem bo rastlo zaninranite. z večiim zanimanjem pa marljivo delo in boljši uspehi! V tem naziraniu ie treba mladino utrjevati in v tem smislu podpirati domačo vzgoio. Naši mladini ie treba odpirati oči in glavo, da bo izpregledala in razumela da se da na kmetih najbolj srečno živeti. da ima zemlia še bogate zaklade v sebi in da iih ie treba znati odpirati, ako nai se blagostanie dviene. Naša mladina se mora učiti zunai v naravi opazovati in več misliti. DoDOvedati ii ie treba in s primerianjein dokazati: da ie kmetiia zmožna napredka in večiega uspcha. Vse to io bo privedlo takp daleč, da bo vzljubila svpi poklf.c. da se ga bo z veseljem oklsnila in da nc bo zapuščala rodne grude in do.mačega dela tako lahkim srcem. kakor se to danes srodi. Dvpjna so oota. ki nas privedejo do tega cilja.  Prva pot je ta. da vpeljuiemo kmetijsko-nadaljevalne šple. Če tudi nteo podani vsi pogoji za ustanavljanie teh šol, vendar smo že tako daleč, da z njimi lahko pričneino. Danes imamo že izpopolnjene učne načrte in vsa potrebna navodila in pravila za uvajanje in ortranizacijo takih šol. Imamo pa tudi že precejšnie število učiteljev. ki so usposobljeni za kmetijsko - prirodoznanski ppuk. Osnova in uredba teh šol sicer še.ni uzakonjena. toda ob resni in dobri volji poklicanes:a učiteljstva in drugih merodajnih činiteljev se da kmeti.isko-nadal.ievalna šola tudi brez tesa vpeljavati. Dokaze za to imamo. Zadnjo zi'mo na primer se je vpeljala taka šola po prizadevanju nadučitelja Meiovška v Orlavasi v Savinjski dolini in sicer za fante in za dekleta. Dekleta je poučevala učiteliica Brišnik. Šola se je vrSila po načrtu. ki je bllobjavl.ien tudi že v 7. štev. »Učiteljskega tovariša« z dne 16. 2. t. 1., in vršila se je s prav povoljnim uspehom. V Dobrepoljah se ie pa vršila gospodinisko-nadalijevalna šola na kateri ie poučevala učiteljica Marija Šketelj. Nirnam namena razpravliiati tukai vse oodrobnosti o organizaciji kmetiiskp nadaljevalne šple. ker bi to segalo predaleč. Opozoriti pa moram zlasti na dvoje točk te organizacije. Prvič na to. da je vsa uvedba in uredba teh šol osnovana na princtcu samoppmpči. Slično kakor pri obrtno- in tra:ovsko-nadal.ievalnem šolstvu. Zaraditega teh šol ne bp mogpče splpšno vpeljati. ampak le tam. kjer se bodo šolske občine v zvezi z merodajnimi činitelji. zlasti tudi s kmetiiskinri pr ganizacijami. same potegovale za vneljavo takih šol in kjer bodo pripravliene prispevati k potrebnim stroškotn za vzdrževan.ie. Kakor bi bilo želeti, da bi se kmetij- sko-nadalievalne ŠPle povsod razširile. sa.i ie izvenšolska naša mladina povsod potrebna stanovske vzgoje. tako ie danes nemoffoče ustrezati tei želji, ker manjka po eni strani na raznih naših šolah Dri-  oravnih učnih močij. po drugi strani pa  tudi tistih zavednih Pbčin in drugih pod-  Dornikov, ki bi lioteli prevzeti stroške za  vzdrževanie teh šol na svoia raimeoa. Kmetiisko-nadaljevalno šolstvo bo pod- piralo min/iStrstvp ooljedelstva. o tem ni nobenesra dvoma. toda le z gotpvimi zne-  ski. ki bodo namen.ieni za nagrade uči-  tel.istva. Vse drugo zlasti vse styarne po-  trebščine bodo morali prisnevati lokalni činitel.ii, občina. krajni šolski sveti. poso- iilnice im drugi vneti rodoliubi in pod- porniki. Drugič moram opozoriti na to. da ima  biti pbisk šple za tisto šolsko občino. kjer  se ustanovi taka nadaljevalna šola. Pbve-  zen za vsp mladino pd 14. leta naprej, in  sicer na daliavo do 6 km. Na ta način so  urejene tudi kmetijsko-nadaljevalne šole  na Češkoslovaškem. in ta način organi-  zaciie bo tudi v naših razmerah na^pri- kladnejši. Kšer se ustanovi taka šola. tam mpra biti Pbisk obvezen. sicer ni priča- kovati zadostnega uspeha in bi bil tudi ves Pbstanek take šole v vedni nevar- nosti. Iz načrtov za kmetijsko-nadaljevalne šole ie sicer razvMno, da so te šole dvoletne in da trajajo čez zimski čas po 5 mesecev na leto. Na teden ie po 6 ur pouka, ob dveh dnevih po 3 ure na dan. V kmetijsko - nadaljevalnih šolah se ooučujejo predmeti s posebnim ozirom na potrebe kmetpvalca in praktičnega življenia. kakor kmetijsko spisie. kmetiisko računstvo, kmetijsko prirodoznanstvo. kmetiisko gospodarstvo in zadružništvo, 'državljanstvo in zakonodaja v gpspodiniskp-nadalievalnih šolah pa gospodinjskp soisie. gospodinjskp računovodstvo, kmetijskp gospodinjstvp in ročno delo. Pouk se popolniuje s pogovori. z družabnimi nrireditvami, s ppučn'imi izleti, razstavami itd. (Dalje prihodnjič.) -M Glas PbrtnikPv za Pbrtno-nadaljevalnp šplstvo. Na zborovanju obrtnikov vse Slovenije v Ljubljani sc ie po končani debati o bolniški blagaini načelo prevažno vprašanie o obrtnih šolah. Obrtništvp bo napredovalo le. če bo dobrp strokovno naobraženo. Podeželske šple novečini še niso otvorjene ker ni zato potrebnega denarja. Država sicer prispeva k vzdrževaniu teh šol dve tretjini vseh strošov. Ostala tretjina pa ni krita, ker noče.io nositi občinski zastopi teh stroškov, ki sestoje večinoma iz zastopnikov kmetskega stanu, ki nima interesa na obrtnem šolstvu. Zatp zahtevamo. da se naj vse pbrtne šotle podržaviio. Gpsppd O g r i č poudaria. da ie g. sekciiski svetnik Marn obljubil, da ho liledal na to, da se vprašanie obrtneua šolstva ugodno reši. Predlaga, da se sestavi tozadevna resolucija. Gospod Franchetti : Preteklo leto se ie posrečilo spraviti obrtne šola v Ljubljani na praVi tir. Zlasti obrtna zbornica je priskočila z velikimi vsotami na pomoč. ki se bodo v prihodnje eotovo še zvišale. Kljub temu pa so šole v nevarnosti, ker je država skrčila svoie prispevke. Edina rešitev ie podržavljenje. Nato ie bila sodasno sperejeta sledeča resolucija: Ker ie obrtnik odločuioč državotvoren faktor in more kot tak uspevati in napredovati le pri popolili stiokovm naobrazbi, zahtevamo. da se takoj s prihodniim letom otvoriio vse obrtne nadaljlevalne šole Sloveijije. Zahtevamo. da se popravi člen 135 zakona o obrtnih šolah. in sicer tako. da se moraio ustanoviti obrtne nadaljevalne šole povsod, kier je naimani 30 vajencev. — Zahtevamo nadalje. da se popravi tudi 2. člen istega zakona, ki imenuje obrtne šole ali držav-^ ne ali pol državne in privatne. Ta člen se nai glasi, da so vse obrtne šole. razven one velikih industrijskih pod.ietii. državne katere vzdržuje država. — Krepko na delo in dosesli bomo kar rabimo! —t Na državni kmetijski šoli na Grmu Dri Npvem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novenibra. — Šola ima dva oddelka. Celoletna šola je nameniena pred vsem učencem iz vlnorodnih krajev. Letna šola traja od dne 1. novembra do dne 31. okt. prihod. leta. Počitnicee so enomesečne in sicer v avgus.tu. Zimska šola traja dve zimi po 6 mesecev. — Učenci 'imaio na zavodu vso preskrbo. to ie stanovanje, hrano in snaženie pcrila. Preskrbovalnina se plačuje polletno v naprei in znaša 200 Din mesečno. V primeru rastoče draginje se Iahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. —¦ Šolnino 10 Dina.riev mesečno plačujeio samo učenci, ki niso iz Sloveriije. Oddati ie tudi nekai mes.t proti plačflu polovične preskrbovalnine in nekai prostih mest ki so brezplačna, toda le za revnejše kmetske sinove. ki se izkažeio z uradno potrjenim ubožnim izpričevalom in ki se zavežejo. da ostanejo no končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima v prvi vrsti namen da vzgaia dobre kmetske ijospodarie in zato imaio kmetski sinovi, bodoči gospodarii. pred vsemi drusrimi prosilci prednost. — Sprejemeni pogpji so: dovršeno 16. leto. neoporekljivost. telesnp in duševno zdravje in-^ z dobritn uspehom dovršena ljudska šola. — Prošnie za spreiem ie pisati lastno.ročno, na celo polo in jih ie kolkovati s polekom 4 Din ter jim priložiti kolek za 10 Din. Prošnje ie vložiti naipozneje do dne 20. septembra ori ravnateljstvu drž. kmetiiske šole na Grmu. pošta Novo mesto. Prošnji Je treba prHožiti: 1. krstni list. 2. domovnico. šolsko odpustnico- odnosno zadnje šolsko izpričevalo. 3. zdravniško izpričevalo 4. izpričevalo o nravnosti, 5. iziavo staršev oziroma varuha, s katero se ti zavežeio plačevati stroške šolania. 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu. v nasprotnem slučaju pa da ppvrneio zavodu oreiete zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih sol uživaio utrodnost po čl. 8. zakona o ustroistvn voiske. to ie skraišanp voiaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) če ostaneio pozne.ie na lastnem domu Vsa pojasnila daie ravnatelistvp.