PoStnina plačana e aotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • St 6 § 11. FEBRUARJA 1955 # LETO XIV # CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 Kaj tare naše uredništvo Pomenek o novem načinu nagrajevanja DfOffl IN POMISlZIfl Dragi bralec! Prav je in tudi dolžni smo ^Pregovoriti besedo, dve o skrbeh, ki nas tarejo in o načrtih, ki nam roje v glavah in ki jih brez tvo-tega sodelovanja in sodelovanja I Vseh naših bralcev ni mogoče po- Letošnji predpisi o sistemu teoretično sicer možno povečati z mesta ali za posamezne delovne papirnato dvigati kvalifikacij svo-vsem uresničiti. Danes se po- nagrajevanja delavcev v gospo- deležem gospodarske onganizaoi- operacije in se predvidi, obvezno jih delavcev im podjetja, ki so govorimo o tem, kar nas tare. , darstvn, ki precej dosledno uve- je pri dobičku, ki ga je napravila, kjer je to le mogoče, kakšen de-Da, tarejo nas hude skrbi. In 1 javljajo temeljno usmeritev na Toda del dobička, ki je pri delit- | lovni učinek mora delavec doseči, če hoče dobiti zaslužek v vi- e zameri, da ti z njimi polnimo i plačevanje delavcev po učinku, vi' odpadel na gospodarsko orga-Blauo, ko jih že tako vsakdo ima so upravičeno povzročili v gospo- nizati jo je bil vsled načina obes mero dovolj. Vendar v tem darskih krogih zelo optimistično davčitve dobička tako minimalen, Primeru gre za važno stvar, gre razpoloženje. Tako ugoden spre- da gospodarski organizaciji, ki je jem novih predpisov o nagrajeva- dobiček dosegla z višjo delovno n ju ponovno dokazuje, da je ne samo obstajala objektivna druž-Ne, ne! Tako hudo pač ni. beno ekonomska potreba po uved. našo »Delavsko enotnost«. ■— Kaj je v nevarnosti? Ali b° morda celo nehala izhajati? Toda vendar... 2e nekaj mesecev sem, od septembra menimo, prihaja tov. pka, to je upravnica našega lista, j glavnemu uredniku z dokaj zaskrbljenim izrazom na licu. To 3e običajno ob torkih, ko določa uPrava lista naklado. Glavnemu 3e. že znano, zakaj tak izraz na nienem licu in že ve, za kaj gre. storilnostjo, ni zadoščal niti za izplačilo zaslužka, doseženega s prekoračenjem norm. Na ta način je bilo nagrajevanje po učinku praktično onemogočeno, ker ni bilo materialne vzpodbude zanj. V takem položaju je postala kvalifikacija edino »pravično« bi plačevanja delavcev po njihovem delovnem učinku, ampak da ima tak način plačevanja tudi ogromno večino gospodarske javnosti za seboj. Novi predpisi o nagrajevanju merilo za razdeljevanje plačnega delavcev so v svojem bistvu sklada. Tako se je, kljiub geslu pravne norme, ki uzakonjujejo o nagrajevanju po učinku, prak-plačevainje delavcev po njihovem tično uveljavilo nagrajevanje po delovnem učinku in — v naših kvalifikaciji; dvig proizvodnosti , -....- ^---------------- pogojih — istočasno inštrumenti, m izboljšanje delovnega učinka s- iki omogočajo praktično izvedbo Pa sta postala vse bolj stvar ad- — 80 manj! In naslednji to- i takega načina plačevanja, v gospo- ministrativnega ukrepanja neke ek: 32 manj; pa spet: 58 manj! darstvu Prav v tem pogledu se- abstraktne družbene zavesti de-n tako dalje... 1 dan ji predpisi o nagrajevanju v lovnih ljudi. Prizadevanje za več- To je tisto, kar nas muči. Na- gospodarstvu prinašajo odločilne j° plačo se je preneslo s področja zda Delavske enotnosti tiho, I ]a,hko bi celo rekli kri- storilnosti na pridobivanje papir-, ■ — neopazno drsi navzdol. ! ttčne spremembe v dosedanji natih kvalifikacij, na jioveceva-j azmišljamo o vzrokih, ugibamo I sj!Stem nagrajevanja Če primer- nje števila najnižje plačanih dc-7^bijamo glave). Ali je list jamo dosedanje predpise o na- lavcev, -ker je na ta način raslo bi lU Koliko? povzdigne svoj klada skoro šini tarifne postavke. Delavcu, ki z manj delavcev dosegla večjo proizvodnjo, trenutno prizadeta. Če gledamo na- ta problem ločeno od vseh ostalih določil v se-več napravi, kot je predvideno danjih predpisih v nagrajevanju z normo za njegovo delovno me- in če ne upoštevamo posledic, ki sto, se mora za vse prekoračeno ! jih bo imelo delovanje teh pred-delo izplačati zaslužek v polnem j pisov v neposredni bodočnosti, iznosu. Ta zaslužek nad tarifno : potem bi' bila omenjena neenako-postavko je sestavni deli njegove j pravnost dejansko tako krivična plače, S tem določilom je gospodar- v ekonomskem smislu nevzdržna, da bi bilo potrebno določila izračunu temeljnega plačnega skin organizacijam omogočeno iz- -0 izračunu temeljnega piacneg plačevanje vseh zaslužkov, do sklada gospodarske organizacije piaceva katerih si pridobe pravico delavci, ki več napravijo kot je predpisano z normo. Na ta način novi predpisi o nagrajevanju prajetič-omogoča-jo nagrajevanje po spremeniti. Toda resnici na ljubo je treba povedati, da če taka neenakopravnost dejansko v nekaterih primerih obstoji, potem učinku, ki je v pogojih družbene j je niso uvedli' sedanji predpisi o lastnine in delavskega gospodar- j nagrajevanju, temveč so jo ti jen ja ena izmed nepogrešljivih gibalnih sil, ki vpliva, na proizvodnost dela v gospodarstvu, na živi jensko raven delovnih ljudi in na oblikovanje praktičnih socialističnih odnosov med njimi. To je ti-sta temeljna prednost sedanjih predpisov o nagrajevanju v gospodarstvu, ki je povzro- nezanesljiv? Brez dvoma ,grajevanju s predpisi, ki stopajo povprečje plačnega-sklada,, in na gj|a, d® so naleteli ti predpisi v dalo marsikaj izboljšati, o tem podrobneje prihod- se Toda _ _____ l_________^ ____ N«. Morda naši delavci in usluž-°enci nimajo s čim plačati na r°čnine? sedaj v veljavo, potom lahko pridobivanje dobička po komer-ugotovimo, da se v program- c talni poti V takih pogojih so v skih načelih ne razlikujejo med ! gospodarskih organizacijah celot-seboj, ker prejšnji in sedanji o-r plačni sklad, odi katerega so načelno uzakonjujejo n-a igra j e- odr-ačimal-i dajatve kot je bilo to vanje delavcev jx> njihovem predpisano po zakonu, razdelili delovnem učiniku Občutne raiz- P° tarifnih postavkah, k,i so jih litke med njimi opazimo šele po ! potem vsi v gospodarski orgam-tem, ko primerjamo, kako posa- j 7-acijj smatrali za -plače, možni predpisi omogočajo, v j Za nove predpise o nagnaje-danih družbeno gospodarskih po- j vanju v gospodarstvu je značilno, da praktično omogočajo delovnim gospodarskih krogih na talko ugoden odmev. Nova določila o nagrajevanju, ki se odlikujejo po tem, vzpodbujajo napredne in koristne težnje v gospodarstvu in jim dajejo pravno osnovo pa so vendarle, kot vsi ostali pravni predpisi' samo pravne norme in inštrumenti, ki naj jih delovni' ljudje uveljavimo v gospodarstvu s tem, da se ravnamo po njih. Zato je veli- ljudem, da s prekoračevanjem kanskega pomena pravilno razu- Menimo, da tiči v vsakem teh Prašanj delček resnice. Vendar e delček. Vsi v uredništvu si kar Se da prizadevamo izboljšati list, ,ako p0 vsebini kot po zunanjem Ogledu. Seveda se nam tu po- ^jvljajo določene meje, ki so ožje go jih, praktično izvajanje ome-tistih, ki jih imajo dnevniki njenega načela. kvarno1 lne' donušč^ neresnega Predvsem se sedanji predpisi! predvidnega .delovnega učinka j mevanje smisla in namena posadi senzacionalnanačina piša- ° nagrajevanju ±^£,^£[0^ STjS, nJa; Zahteva jasnih, naprednih v praktičnih izhodiščih teiheljito ,« nevredno rzbPf^sa;o svo m njih pravi Lna uporaiha v go ?«««, pa če so ta še tako ne- I razlikujejo od dosedanjuh. Za d.o- Nerabni iiflno vos tsc^aniih ®riietnn sedanje predpise o nagrajevanju ! najpomembnejša novost seoanjin Maj ti povem, da smo dokaj delavcev v gospodarstvu je bilo 1 za ^ l^nikov izgubili prav zaradi r^u^n "^^ i rtiava^e^slufko^del" Rednosti. Kot si videl smo , ki !e Ml v ibsolnt- i v gospodarskih organizacijah slu- le° drugo polovico preteklega smMu zakoliči zS- ! prvič - lanskoletni ob račun - r*gg plačilnega sistema, ki je pri- j ek livnih razmer postaili tudi in-; skl sklad plač z vsemi poviški ki do opuščanja normiranega strumen ti za njegovo delitev, ph je lam odredil zvezni Izvrsm le}°- in do administrativnega me- Skupni plačni fond gospodarske svet m s poviški do 5 \ ka jih ?3?nja kvalifikacijskega sestava organizacije je bilo mogoče tem- sme letos priznata gospodarski or-rlp-knvov, skratka, ki je vzpod- ™nati tako, da se je pomnoži,lo gamzaciji okraju^ ljudski odbor °«tal, ne k večji proizvodnosti število v njej zaposlenih dela v- s tem, da se od računa od sklada t . ne k večji proizvodnosti Uiueč k uravnilovski delitvi ^Oenega sklada. S tem so dobri, čp£Ci delavci bili skoraj izena-6711 $ slabimi in neizkušenimi. žn kaj se je zgodilo? Prejeli sj? kopico pisem, v katerih nas a°i delavci obtožujejo, da jim Privoščimo večjega zaslužka, Prepričujejo, da imamo vsi Zv^ke želodce in očitajo, da se tePujemo za tiste, ki tako že v®. zaslužijo itd. Pa to ni naj-p. J? Trdijo, da smo pristaši ka-, abstičnega načina izkoriščanja, 7 smo pristaši nagrajevanja po ,jgt7lku in torej za norme in akordni mnogo takih, ki ne vidijo n'l} °d svojih osebnih koristi, je '1 odpovedalo t(l,Medtem ko prejmemo precej večkrat anonimnih pisem, p jaočno pogrešamo sodelovanja, n:pd in nasvetov naših napred-d bralcev, katerih pa je ogrom-Večina. f pa še ta nesrečna ob- slt j ost' Gotovo si opazil, da jgtianio držati nekakšno ravno-s 3e med tremi vrstami člankov br.T.°dTočij, ki zanimajo našega us lCa- Prinašamo članke, ki pohitrit n.ePrtzadeto seznanjajo naše in telje z dogajanjem pri nas nuV svetu. Dalje članke, v kate- cev po posameznih kvalifikacijskih skupinah, ki so bile določene, s predpisano povprečno obračunsko plačo za vsako izmed omenjenih skupin delavcev ter se je vse te zmnožke seštelo. To množino plačnega fonda je bilo plač tiste dajatve, ki gredo letos iz plačnega sklada neposredno v materilne stroške; in drugič lanskoletni doseg proizvodnje kot minimum delovnega učenika. Tako izračunani plačni Sklad se potem porazdeli na posamezna delovna njih pravilna uporai! spodarjemju, Samo nekaj primerov I Tu in tam je mogoče slišati ugovore in pomisleke zoper način, ki ga predvidevajo sedanji predpisi po katerem se izračuna osnovni plač- j meru, ni sklad gospodarske organizaci- omenjeno predpisi samo odkriti, to se pravi, storili so nekaj kair bi' v prejšnjem sistemu nagrajevanja skoraj bilo nemogoče. Celoten mehanizem nagrajevan ja, ki ga uvajajo novi predpisi pa je tak, da vleče delavce same k temu, da odpravljajo posledice administrativnega nagrajevan j-a dela po učinku, premo vanj e za racionalizacije, boljšo organizacijo dela in podobno; vse to je neposredno usmerjeno v odpravo prej omenjene neenakopravnosti'. Pdleg tega pa je naloženo državnim in družbenim organom, ki delujejo v organih za urejanje plač, da postopoma uveljavijo kot izhodišče za temeljni plačni sklad povprečje družbene normative, s tem, da imajo celo pravico neposredno poseči v plačno politiko podjetja v katerem so norme občutno iz-j»od družbenega povprečja. V tem času, ko se sproščajo ti činite-Iji, ki bodo nedvomno odpravili pojave prej omenjene neenakopravnosti, ima okrajni ljudski odbor pravico, da osnovni plačni sklad poviša ali zmanjša gospo-1 darskj organizaciji za 5°/o. V pri-ko ljudski odlbor ugotovi neenakopravnost la- František Smerdu: Prešernov kip v Kranju Prešerna označujemo kot začetnika slovenske književnosti in • kot tvorca, ki je položil temelje za vse naše nadaljnje slovstveno ustvarjanje. Brez vsake omejitve pa ga je treba priznati za začetnika slovenske književnosti o celoti, zakaj bil je prvi naš tvorec, ki je s svojim visokim duhom in s svojim čutečim srcem za zmeraj dvignil duhovno raven naše literature in s tem jasno začrtal temeljni družbeni program slovenskega ljudstva o tistem času. je. Ta izračun tolerira sedanje - hko gospodarski organizaciji z stanje in v tem smislu postavlja nižjo storilnostjo zmanjša vse do gospodarske organizacije v neenakopraven položaj, ki se kaže aa dva načina: prvič, kot osnova za izračun temeljnega plačnega sklada se jemlje število delavcev, kot so jih pridobili doslej, ter drugič, kot temeljna norma se jemlje najmanj dosedanja količina proizvodov, ki jo je dosegla gospodarska organizacija. Na ta način so podjetja, ki niso pustila 5 1/1 plačni sklad, gospodarski or-' ganiizaeiji z višjo storilnostjo pa ga dvigne do istega odstotka in tako nedvomno precej izravna neenakopravni položaj. Ko pa tako pogledamo na ta neenakopravni polož-aj, potem pravzaprav spoznamo, da novi predpisi o nagrajevanju ne le ne tolerirajo neenakopravnosti, temveč, da to neenakopravnost le p0 °Pisujemo napore Plaznikov ali kolektivov, kar ln služilo za vzgled drugim kr« °n^no članke v katerih od-rtQn ddm in obsojamo slabosti in le e' ^ prvih dveh primerih Ge pa o čem pišemo po- in uspehe rnl1^n° dii celo ostro !i«na o Pr, je joj! Za-vseh straneh in seveda sledi temu, demonstra-j, odpoved lista. j smo ob neki priliki govorili ern pojavu s tov. Svetkom nSazC.etom’ članom predsedstva hi j. se je začudil ij. se je začudil in vzklik-bj' rf®ko je to mogoče? Človek ker ricak°val, da bodo hvaležni, to ,ste opozorili na slabosti. Saj vendar najuspešnejša po-Pa j ki jo lahko komu date!« — j? le tako — mimogrede. Sretj vrda pa nimajo naši delavci stey za plačevanje lista? To (Nadaljevanje na 2. strani). Nad 18.000 izvodov »Delavske enotnosti« odpremljajo tile delavci vsak teden v noči od četrtka na petek. Redna dostava našega časopisa pa je odvisna tudi od vas, dragi bralci — z rednim plačevanjem naročnine nam omogočite nemoteno delo ugotavljajo zato, da jo je mogoče odpraviti, kar seveda v polni meri predpisi pospešujejo. Ponekje so se pojavile tudi nejasnosti glede izračunavanja temeljnega plačnega sklada. Marsikoga namreč moti; da je kot osnova za izračun temeljnega plačnega sklada in tarifne postavke vzet obračuski sklad za plače, izračunan na osnovi odobrenih obračunskih plač za leto 1954, seveda s poviški, ki jih je odobril lani zvezni Izvršni svet Iin s tem, da se odštejejo od ob-1 računskega sklada tiste z zakonom predpisane dajatve, ter z eventualnim povišanjem za 5 °/i I kar sme gospodarski organizaciji odobriti okrajni ljudski odbor. Nekateri si razlagajo zahtevo, da se sme v letošnjem letu gibati tarifna postavka v povprečju na nivoju lani odobrenih obračunskih plač tako, da morajo biti letošnje tarifne postavke er nake lanskoletnim tarifnim postavkam v tarifnih pravilnikih gospodarskih organizacij. Ta razlaga je seveda netočna. V mnogih podjetjih so lami uspeli povišat; tarifne postavke iz sredstev povečanega plačnega sklada, ki so jim ga odobrili povišati okrajni ljudski odbori, dalje iz deleža dobička, na katerega so računali in podobno. Tako so si s povišanjem tarifnih postavk v podjetjih povišali plače. Teh povišanj tarifnih postavk letošnji predpisi o nagrajevanju ne priznajo kot sestavnega dela temeljnih tarifnih postavk. S tem pa ni rečeno, da so letos tarifne postavke že tudi plače, kot je bilo v mnogih primerih to lani, ki jih ne b; bilo mogoče povišati. Izplačilo tarifne postavke je vezano na določeni delovni učinek. Delavec, k; pa delovni učinek preseže, ima pravico na izplačilo celotnega zaslužka, do katerega si dobi pravico z višjim delovnim učinkom. To se pravi, da je tarifna postavka samo plačilo za povprečni delovni učinek. Vsi tisti delavci, ki pa ta učinek presegajo, bodo dobivali tudi višje plače. To bodo dejanski zaslužki. Splošna raven storilnosti' in izkoriščanja proizvodnih sredstev pa je pri nas taka, dia objektivno dopušča občutno prekoračevanja sedanjih norm. Poleg tega pa so pn nas zelo po voljni pogoji za pridobivanje in izpopolnjevanje tehničnih setčin in znani s Čimer si delavci tudi povečajo svoj delovni učinek. S tem ,da bodo ponekje letošnje tarifne postavke izračunane po obračunskih plačah morda celo nižje od lanskoletnih tarifnih postavk, to ne pomeni, da so s tem zmanjšani dejanski za-(Nadaljevanje na 4. strani1 Malo vi - malo mi Naša sindikalna podružnica celjske cinkarne je priredila že več delavskih športnih tekmovanj; na primer prvenstvo metalurgov v smučanju ter državno prvenstvo metalurgov v raznih športnih disciplinah. Zato vas vprašamo, če bi bili tudi pri vas pripravljeni objaviti kakšen članek s tega področja udejstvovanja delovnih kolektivov, ki ni neznatno. Vendar bi kazalo vzbuditi pri delavski mladini več zanimanja za telesno vzgojo in Šport. Če pogledamo statistike društev pri nas v Celju — in tudi v Ljubljani najbrž ni drugače — bomo ugotovili, da se ukvarja s športom prav malo delavske mladine. Toda sama tega ni kriva. Mlad človek je že po naravi nagnjen k temu, da si utrjuje telo, le da je njegov trud nenačrten. Prav malo pa imamo takih telovadnih učiteljev in športnih trenerjev, ki bi znali to mladež usmerjati. Zato bi bilo prav, če bi v društvih »Partizan« prilagodili vadbo delavski mladini, ker dela osem tir in bi morali vaje zanje posebej prikrojiti. V. Štajner Z OBČNEGA ZBORI V PODJETJU »STOL« Boj za boljše življenje je boj za večjo proizvodnjo V tovarni »Stol« na Duplici speva za menzo. Zlasti so grajali, j Delovni kolektiv je opravil je bil v nedeljo redni letni občni j ds prodajajo v menzi precej alko- j doslej v glavnem s prostovoljnim zbor sindikalne podružnice. Iz j bolnih pijač. Nujno bi bilo, da bi! delom za okoli 35 milijonov di- Vidite, tovariš Štajner je zadel v črno. V našem časopisu zelo poredkoma najdete kaj o športnem udejstvovanju naših delovnih kolektivov. In ker tega doslej v časopisu ni našel, si je pač mislil, če ni morda naš list »preresen«, da bi se ukvarjal še s takimi »zadevami«, kot sta telesna vzgoja in šport. Ne smete misliti, da smo v poročil in razprave je moči raz- j kamniška občina odstopila seda- j nar jev vrednosti pri gradnji kul-brati, da pripisujejo skrbi za člo-1 njo gostilno poleg tovarne z turnega doma z dvoranami za veka, vzgoji produktivnosti dela,1 obratno menzo z bufejem (kjer pa ' prireditve in telovadbo. Dom bi merilom dela ter delu organom naj ne bi dovolili pijančevanja), moral biti pod streho do letoš-samoupravljanja veliko vlogo. j kar bo precej olajšalo prehrano njega Dneva republike. Treba je Med drugim. so govorili tudi j zlasti samcev — mladih delavcev priznati, da je kulturno in šport-o delu in cenah v obratni menzi, ' in delavk. Sindikalnim odbomi- no življenje na Duplici dobro or-Premalo se namreč trudijo, da bi I kom so naročili, naj to zadevo ganizirano, bolj pa še zapostav-bila hrana cenejša, saj stane me- ' urede z delavskim svetom in ob- ljajo prosveti j evan j e delavcev, sečno do 4000 dinarjev. Poleg čino Kamnik, istočasno pa potega pa podjetje še precej pri- magajo upravi menze. OBČNEGA ZBORA PODRUŽNICE TOVARNE EMAJLIRANE POSODE Norme v ospredju razprave Poltično ekonomska, tehnična, strokovna, zdravstvena in splošna izobrazba delavcev je namreč še dokaj nizka. Ko bo nov dom dograjen bodo sedanji SKUD reorganizirali v DPD »Svobodo«, Sedaj namreč drugi ljudje nimajo vstopa v tovarniške prostore. Sindikat je obljubil, da bo vse zaposlene seznanil z novim tarifnim pravilnikom, pravilnikom o normah, akordih in premijah. Po teh pravilnikih naj bi KAKO SI ZAMIŠLJAM DELO SINDIKATA ZNANJA l VELKO ŽLICO Zadnje čase opažamo, da ča- ne manjka strokovnega in lepo-sopisi nekaj več pišejo o kmetij- slovnega čtiva. Da bi naši delavci stvu in tudi sicer se kaže posebna spoznali delo in težave drugih skrb kmetijskim sindikalnim or- sindikalnih podružnic, smo že na ganizacijam. Zato bi v kratkih občnem zboru sklenili, naj se sle-besedah opisal, kako delamo pri herni član naše podružnice na-nas, v sindikalni podružnici kme- roči na delavsko glasilo »Delav-tijskih in gozdnih delavcev v j ska enotnost« in tudi vnaprej Gradišču v Slovenskih Goricah. ! plača naročnino za pol leta. Ne Upravni in nadzorni odbor bo dolgo, ko bomo ta sklep do naše podružnice, ki smo ju izvo, kraja uresničili, lili na občnem zboru decembra Moram pa povedati, da je pri meseca, sta krepko zavihala ro- nas še nekaj članov, ki še niso kave. Lahko rečem, da se naši člani Socialistične zveze, kar je odborniki zavedajo velike odgo- vsekakor madež za našo podruž-vornosti, ki so jo prevzeli nase nico. Na zadnji seji smo sklenili, pred našo delavsko organizacijo, da bomo vse naše člane vključili Preteklo nedeljo so zborovali Nekateri so temu nasprotovali, odposlanci delovnega kolektiva češ da bi bil to nepotreben iz-1 vsak dobil plačo po količini iz celjske Tovarne emajlirane po- datek in da imajo rajši denar v j delovnih proizvodov, po tem kar sode. Podružnica šteje namreč žepu. Ti najbrž niso pomislili!, da' je napravil. Boj za boljše življe-okoli 2000 članov in so za občni so v kolektivu tudi ljudje, ki si nje je boj za višjo proizvodnjo zbor sindikalne podružnice že me morejo privoščiti krepke ma-prej izvolili delegate. Iliče in so brez tople jedi tudi po Seveda se je pogovor sukal v .deset ur. glavnem okrog plačnega sistema j Posebej je treba še omeniti, in norm. Več kot polovico del imajo že normiranih in so norme vsa ta leta izpopolnjevali. Predvidevajo, da bodo uspeli normirati tri četrtine vseh del. Norme da so izvolili posebnega referenta za tisk in propagando, najde-lavnejšim sindikalnim odbornikom so dali lične diplome, nekatere med njimi pa so še denar- potrošnih dobrin in zato bodo plače večje le, če bodo več napravili. Govora je bilo tudi o odgovornosti vodstvenega osebja, uredništvu res take »starine«, da i presegajo povprečno od 5 do 61 no nagradili. Za predsednika po nam ni nič za šport in telesno j odstotkov, kar kaže, da so precej družnice so spet izvolili tovariša Seveda so tudi izjeme. Naša glavna naloga letos bo, da bomo priredili predavanja za vse člane podružnice. Povabili bomo nanje tudi člane trgovskega sindikata in drugih organizacij. Pogovarjali Se bomo o delavskem samoupravljanju, seznanili se z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim planom ter planom podjetja, proučevali vlogo organov samoupravljanja, se poučili o tehniki zasedanja teh organov itd. Za ta predavanja smo se odločili zato, ker se prav dobro zavedamo, da je naš bivši viničarski človek potreben znanja, da bo znal gospodariti na posestvu. Prav to je važno, da bo vsak vedel, kakšne so njegove v Socialistično zvezo. Mislim, da ni potrebno, da bi vse povedal, kaj imamo v načrtu. Z eno besedo rečeno: delali bomo in se trudili po svojih močeh, da bi bil naš kmečki delovni človek čim bolj gospodarsko in politično razgledan. Tone Stefanec DROBNE IZ ORGANIZACIJ organizatorjev proizvodnje, tako samoupravne pravice in da bomo za napredek proizvodnje, kot za dobro gospodarili, kar pa zlasti varnost pri delu. V tovarni »Stol« je dovolj sposobnih ljudi im bi bili lahko uspehi še večji, vendar so lahko ponosni na doslej opravljeno delo. pri novoosnovanih kmetijskih gospodarstvih še močno šepa. Skratka, viničarju je treba nuditi znanja z veliko žlico. Mislim, da nismo nič zagre- vzgojo. Vsi, kar nas je, z »glav- realne in da je med njimi večina Martina Širša, dolgoletnega sin-, To je pokazal tudi nedeljski obč- šili, ko smo se odločili, da usta nim« na čelu, smo bili ali smo še! tehničnih. To je kajpak močno (likalnega odbornika, vneti športniki. Le dostikrat je. vplivalo na delovno storilnost, ki dobra volja pri nas večja, kot na- j je za 4 odstotke višja kot pred še možnosti. S tem kajpak ni re-, vojno. Z normami torej po no-čeno, da ne bi mogli kaj napisati vih predpisih ne bodo imeli te-s tega področja. Na uho vam po- 1 žav. Ob tej priliki pa bodo norme vem, da smo imeli že dolgo dober, vseeno še temeljito proučili in namen. O, že dolgo ga imamo,1 jih popravili. le da dlje od tega nismo prišli in, Precej živ je bil razgovor o pišemo (boljše: pišejo) o tem po delitvi tople hrane delavcem med tistem izreku »pride, kadar pri- j delom. Predlagali so namreč, naj de«, po katerem je »Pavliha« bi šli izdatki zanjo iz dobička. ni zbor. B. M. novimo sindikalno knjižnico, kjer včasih izhajal. Roko na srce, tega se zavedamo in je to področje pri nas — po krivici — peto kolo. Dostikrat razmišljamo, kam naj ipn.it«, h. i.«. p. to-| Odborniki okrajnega odbora kmetijskih in gozdnih delavcev v Celju so ze dalj časa širili, pa nas v tiskarni brž opom nijo: »Ni papirja! Letos je še, „ sindikalnem" < manjši kontingent kot lani,« No, ^ . i__,It;ickih Sobenci kmetijskih zadrug vklju- rudi o ?o zubolko, zlasti Iz. fceri okrainfradrožni Ke™?,1)" je to področje sindikalnega dela' 7-51.®“' ° tudi nekakšno »peto kolo«. Če +se m obnesl°- Za£ru?e so raznem bodo še bralci in o«i, fts^ebne go- srEo ZniTJ, bts g yaf °i,£r«i p,sdirroe. b rubrika ,.„,d„a pr, “i drežgce j« ladSh 1” k?« IZ KOLEKTIVA MESTNIH PAPIRNIC V MARIBORU NI DOVOLJ če so objavljeni le sklepi delavskega sveta Vsak tretji je naročen na »Delavsko enotnost«. — Več bi radi vedeli o tem, kako gospodarijo. — Prostovoljni prispevek članov za kulturno in športno udejstvovanje. — 13 zaposlenih še ni organiziranih sveta. Torej: malo vi — malo mi, pa bo šlo. Kaj tare nase uredništvo Kolektiv Mestnih papirnic V delu Mariboru ima obraite na Meljski cesti, v Studencih in sredi mesta. Zaposlenih je okoli 230 ljudi, po večini žensk. Čeprav so razdvojeni po obratih, je njihovo delo kar zadovoljivo. To je prišlo do izraza tudi na zadnjem občnem zboru. V razpravi so člani povedali, da bi bili radi v bodoče bolj seznanjeni z delom organov delavskega samoupravljanja. Uprava je v eni zadrugi premalo članov, j sicer skrbi za to, da so sklepi so se združile zadruge v bliž njem kraju. Tako so ustanovili 10 novih podružnic, ki so že začele z delom. Organizacija zimskega izobraževalnega dela med kmetijskimi proizvajalci jim bo prva in zelo važna naloga, fm. objavljeni, vendar se jim zdi to premalo in si žele več sestankov o gospodarjenju. Pogovorili so se še o tem, če bi jim kazalo kuhati saj so imeli v svojih vrstah državno prvakinjo tovarišico Fliso- zahtevali, naj prečita j o njihova imena. Nekaj se jih je opravičevalo, da niso same krive, da že več mesecev niso plačale članarine. Če bodo novoizvoljeni odbor-. vo. Delavni sta tudi namiznote- "F odpravili naštete pomanjk- niška in kegljaška sekcija. Kolek- tiv plača prostovoljni prispevek ^ IZ KOČEVJA ljivosti, bo kolektiv še bolj zaživel. -jč- za kulturno in športno udejstvovanje poleg redne članarine. Pohvaliti moramo kolektiv tudi za to, ker je vsak tretji član naročnik »Delavske enotnosti«. Škoda le, da na občnem zboru nista poročala predsednika delavskega sveta in upravnega od- so se pred nedavnim zbrali pred-bora podjetja. Omenimo še eno sedniki in tajniki sindikalnih po-posebnost. Pomenili so se nam- družnic kočevskega okraja. Na reč o tem, zakaj še 13 članov nji- tem sestanku je predstavnik sin- Tekmovonje v čast HI. kongresa ZSJ Kakor poroča »Dolenjski list«, hovega kolektiva ni organiziranih dikalne podružnice kočevskega v sindikatu. Prejšnji izvršni od- rudnika napovedal tekmovanje malico v podjetju, o normiranju. bor je sklical sestanek neorgani- vsem sindikalnim podružnicam v dela in o športnem udejstvova- ziranih članov, ki se ga pa večina okraju na čast III. kongresa Zve-nju. Posebno so delavni strelci,' ni udeležila. Na občnem zboru so ze sindikatov Jugoslavije. SINDIKALNI SVET V KRANJU USTANOVLJEN. Ker je bil že decembra ustanovljen sindikalni svet zveze gorenjskih komun (predsednik France Pogačnik, tajnik Pepca Jež), so v Kranju sredi proj; šnjega meseca ustanoviili krajevni sindikalni svet. SESTANEK BLAGAJNIKOV V KOČEVJU. Sindikalni svet je v začetku prejšnjega meseca sklical vse blagajnike sindikalnih podružnic. Pogovoriili so se, kako je treba sestaviti poročilo in proračun za občni zbor podružnice. ZDRUŽITEV SINDIKALNIH SVETOV GORICE IN TOLMINA. Ker se prav y tem času pripravlja ustanovitev zveze goriš ki h komun, so se tudi sindikalni odborniki okrajnih sindikalnih svetov Nove Gorice in Tolmina v začetku januarja pomenili o združitvi obeh sindikalnih svetov. Izvolili so pripravljalni odbor sindikalnega sveta zveze komun, ki mu predseduje tovariš Primožič-Miklavž* i PODVELKI JE MALO NEORGANIZIRANIH. Ko so se pred nedavnim sestali blagajniki podružnic KSS Podvelka, so ugotovili, da na, njihovem področju le 67 delavcev ni organiziranih v sindikatu. Od tega jih je največ pri podružnici Granitne industrije * Oplotnici (49), v kmetijski zadrugi v Ožboltu (9), pri gozdni upravi pa (8). »LAMA«, DEKANI (koprski okraj)* Na občnem zboru so sklenili, da bodo ustanovili blagajno vzajemne pomoči. Vsak član bo plačeval po en odstotek od plače. Iz bi a: gajne bo vsak član lahko dob M > brezobrestno posojilo. — Prvega februarja so v podjetju odprl* menzo, že prej pa so odprli bife. kjer dobe delavci vsak dan ob devetih malico po nabavni ceni. LADJEDELNICA V PIRANU. V kolektivu so se vsi člani sindikatu in odborniki po svojih močeh trudili za uspeh sindikata. Na občnem zboru so se domenili, da bodo zlasti za, mladino bolj skrbeli* Pred nedavnim so že povabili starše vajencev na razgovor. Domeni- i li so se tudi, da bodo veliko bol J kot doslej pomagali mladinski of' ganizaciji. (Nadaljevanje s 1. strani) bi komaj verjeli. Res je sicer, da li mnogi težko odtrgajo denar za naročnino, zlasti če je naročen že na kopico drugih listov. Da, tudi na račun tega so mnogi odpovedali naš list. Je že tako, raje čitajo TT, Pavliho. Mnogo delavk se je n. pr. opravičilo, češ da so postale naročnice Naše žene. Tega seveda ne zamerimo. Saj ti je znano, da vedno in povsod opozarjamo na naš tisk kot celoto, ki služi napredku naše domovine. Tega mišljenja smo tudi pri nas. Vendar, ko govorimo o Delavski enotnosti, imamo v mislih glasilo sindikatov, brez katerega si ne moremo zamisliti močne delavske organizacije, ne enotne akcije in volje te organizacije. Članov sindikatov pa je preko 240.000. A kaj meniš, koliko jih je od teh naročnikov Delavske enotnosti? Po pravici rečeno, kar težko nam je, pa je le prav, da veš. Le 18.000! Torej nanjo je naročen le vsak 14 naš član. Vidiš, dragi bralec, to je tisto, kar nas zaskrbljuje. To še posebej, ker vsi vemo, da bi marsikomu bilo lažje, če bi redno prebiral naš list, lažje kot odborniku sindikalnega ali kakršnega koli organa delavskega ali družbenega upravljanja. Bolje bi razumel pota našega razvoja, marsikaj bi spoznal in se naučil, kar bi s pridom lahko uporabil v svojem gospodarskem, političnem, socialnem in prosvetnem udejstvovanju. To je le ena stran naših skrbi. O drugih več prihodnjič. Danes te le vabimo, da pozorno slediš našemu listu, da ga priporočaš tudi svojim sotovarišem. In še to: oglasi se tudi ti s svojimi prispevki, vprašanji in pobudami, ki nam bodo nadvse dragoceni. S tovariškimi pozdravi Uredništvo OB ROBU DOGODKOV 0 EGIPTU IN NJEGOVIH PROBLEMIH Nov rod ob Tovariš Tito bo obiskal Egipt Več sto čolnov, bark in jadrnic je plulo ob »Galebu«, in pristaniški delavci ter študentje so v arabščini, francoščini in angleščini klicali: »Dobrodošel maršal Tito!« Bilo je v soboto, 5. februarja, v Sueškem prekopu. Eskadra tovariša Tita se je vračala v domovino. Preplula je tisoče milj dolgo pot miru v Indijo in Burmo in njeno uspešno poslanstvo je ohrabrilo milijone naprednih in miroljubnih ljudi sveta. Na »Galebu« sta se razgovarjala tovariš Tito in Gamal Abdel Naser, predsednik vlade egipčanske republike. Govorila sta o perečih mednarodnih blemih, predvsem pa o naporih obeh dežel za okrepitev miroljubnega sodelova- nja, ki naj sloni na načelih enakoprav-osti, nevmešavanja in medsebojnega spoštovanja. * Egipčanska nacionalna revolucija, ki jo je vodila skupina mladih revolucionarnih oficirjev, je julija meseca 1952. leta strmoglavila korumpirano Farukovo se znašla pred kupom monarhijo Dežela je bila neznansko zaostala. Revščina je vladala v mestih in vaseh, kmetijstvo se še ni iztrgalo iz fevdalizma, industrije je bilo zelo malo, vsi višji organi so bili polni korupcije, kadrov ni bilo in ne denarja, niti napredne stranke in organiziranega ljudskega gibanja; povsod se je poznala gospodarska in politična odvisnost in Angleži so vladali v pokrajini ob Sueškem prekopu. Egipt le sicer velika dežela (štirikrat večja od Jugoslavije), toda 95% njenega ozemlja pokriva pesek. Ob revoluciji je 23 milijonov prebivalcev živelo na 35.000 km* obdelane zemlje ob Niln. Na enem kvadratnem kilometru je živelo povprečno 540 ljudi (največja gostota na svetu). V zadnjih 35 letih so obdelovalno Kmetijstvo je bilo zelo primitivno in v njem so še vedno vladali fevdalni zakoni. Okoli 11.000 veleposestnikov- med katerimi so vidno mesto zavzemali Faruk in njegovi dvorjani, je imelo 924.000 hektarov zemlje, 2,509.000 malih kmetov pa le 842.000 hektarov. Mnogo zemlje so imele tudi razne verske muslimanske ustanove. Kmetje so bili večinoma zakupniki (felahi), ki so plačevali veleposestnikom od ene do dveh tretjin pridelka. Na vaseh je bilo vse polno različnih oderuhov, ki so si kopičili bogastvo z visokimi obrestnimi merami od posojil (30 do 40%). Nepismenost je bila splosna (93%); kdor je znal napisati le nekaj besed, je bil čislan mož, pobiralec davkov, preddelavec itd. Največ veleposestnikov je živelo v mestih (Kairo — 2 milijona prebivalcev, Aleksandrija — i milijon), kjer so si pridobili isti družbeni položaj kot meščani, ki se ukvarjajo v glavnem s trgo-j vino. V zadnjih desetletjih pa so trgovci in zemljiški gospodje vložili precej kapitala v industrijo (predvsem^ tekstilno) in si zagotovili vpliv v najvažnejših tedanjih političnih strankah, vladi in parlamentu. Tako je nastajal industrijski kapital, ki je bil sicer še zelo slaboten, vendar je že vplival na javno življenje. Proletariat je bil številčno precej močan (kakih dva milijona delavcev je biloj pretežno kmečkih in manj industrijskih), toda zelo mlad, zaostal, neenoten, brez svoje politične organizacije, brez jasnih ciljev, plebs, ki se je ogre- val zdaj za enega in zdaj. za drugega, vedno za tistega^ ki mu je obljubljal, njegove težavne življenj- da bo izboljšal ske pogoje. Delavske plače so bile zelo nizke. površino povečali za 6%, prebivalstvo pa se je v tem času pomnožilo za 9 mili- jonov (od 14 na 23 milijonov). In vsako leto je bilo 350.000 prebivalcev več, puščavi pa so iztrgali le nekaj hektarov zemlje. Zaposlene ženske so dobivale polovico moške mezde. V tovarnah so delali osem do devetletni otroci. V mnogih podjetjih so delali 12 ur dnevno. Nizke mezde in slabi delovni pogoji so silili delavce, da so se selili iz tovarne v tovarno. Polfevdalni in kapitalistični vršički egipčanske družbe so bili številčno precej slabi, vendar so iz njih izšli skoraj vsi izobraženci (učitelji, odvetniki, uradniki, novinarji in drugi). V srednjih in višjih šolah so bili le otroci bogatašev. Tudi tako imenovani srednji sloj (.obrtniki, trgovci, mlada drobna buržoazija in del izobražencev) je bil številčno slab, toda v zadnjem desetletju se je gospodarsko in politično nekoliko okrepil in s tem so se začele v Egiptu resneje pojavljati protifevdalne meščanske težnje, ki so se močno uveljavile ob odstranitvi kralja Faruka in prihodu na oblast revolucionarnega gibanja egipčanskih oficirjev. Stare meščanske in nacionalistične stranke (vafdistična, saadistična), ki so jih vodili skorumpirani politiki, špekulanti in oderuhi, so sodelovale s fevdalci in vrhovi oderuškega kapitala. Nepomembna komunistična partija je poslušala le Moskvo, med delavci pa ni imela veliko pristašev. Socialistična stranka, ki se je šele porajala, se je vrtila v zmedi, ki je vladala v delavskem taboru. Močni »Muslimanski bratje« so podpirali fevdalce in se zavzemali za islamsko državo, ki bi napovedala »sveto vojno« Veliki Britaniji. Agentje raznih imperialističnih sil so hujskali stranko proti stranki in s spletkami uveljavljali v Egiptu svoje politične načrte. Bile pa so še druge ovire in težave, ki so spočetka resno ogrožale novo vlado revolucionarnih oficirjev. Mladi, nacionalno zavedni častniki, ki so zagledali luč sveta v felaških kolibah, proletarskih predmestjih, v hišah malih trgovcev, obrtnikov in uradnikov, niso imeli enotnega izkristaliziranega družbenega nazora, niti enotne ideologije. Iz vojaških akademij Zahodne Evrope so prinesli v Egipt razen vojaškega znanja tudi precej liberaino-meščanskih- socialnode-mokratičnih, komunističnih, anarhističnih in celo fašističnih idej. In kakor so jih ti različni pogledi na družbeni razvoj ločevali, jih je skupni nasprotnik (izkoriščevalski fcvdalno-knpitalistični vrh, katerega simbol je bil kralj Faruk) združeval. In ko tega nasprotnika več ni bilo, ko je Farukova jahta odplula iz Egipta, so v vodstvu revolucije oživele posamezne struje in dogajalo se je, da so se tudi resno spopadle. že tedaj je kazalo, da bodo reakcio- narne struje v egipčanskem nacionalizmu predstavljale resno oviro na revolucionarni poti. Tu mislim predvsem na tisti del egipčanskih nacionalistov, ki gledajo nazaj2 v srednji vek, propagirajo stare običaje in staro muslimansko miselnost, trde, da je v koranu zbrano vse človeku potrebno znanje, in hočejo, da bi arabski svet ponovno osrečila stara islamska slava. Taki ljudje so se zbirali v organizaciji »Muslimanskih bratov«, imeli pa so svoje zagovornike tudi v gibanju revolucionarnih oficirjev. Opirali so se na muslimansko duhovščino in se posluževali terorističnih dejanj. Nekateri so takoj po zmagi revolucije mislili, da bo Revolucionarni svet ostal na oblasti le toliko časa, da bo uničil dvorsko korupcijo in onemogočil odpor Farukove skupine. Tako mišljenje je tudi prevladovalo v vrhovih meščanskih strank, ki so sprva pozdravljale revolucionarne oficirje kot rešitelje domovine, in jih prosile, naj jih sprejmejo v službo. Stari politiki so bili prepričani, da se bo vojska kmalu umaknila v vojašnice in jim prepustila krmilo države. Neka struja v Revolucionarnem svetu se je že tedaj zavzemala za umik, toda zmagala je večina, ki je trdila, da so vzroki zla mnogo globlji, da je korupcija le odraz nezdravih gospodarskih in političnih razmer, da so nosilci starega in nezdravega razen Faruka še mnogi voditelji političnih strank in fevdalni veljaki, da mora revolucionarno gibanje korenito očistiti staro in izgraditi nov, boljši, pravičnejše urejeni ^ ^Nasprotja v revolucionarnem gibanju svet in vlada mnogo bolj enotna, takoj po državnem udaru. Kljub vsem tem razprtijam in i*' četni kolebljivosti, ki je izvirala iz ne*' poznavanja poti, po kateri naj krefl6 republikanski Egipt, pa je revolucija *e dosegla nekaj pomembnih uspehov, ki s° zaorali globoko brazdo na obličju Egip*aJ V boju s Farukoviini pristaši, oderV' škimi kapitalisti, »Muslimanskimi brati in vsemi drugimi protirevolucionarni, . boju s fevdalizmom in n j igo v im i druZ' benimi oblikami, je vlada pridobila liko izkušenj in vse jasneje se začrta*' vajo obrisi nove poti Egipta. Revolucionarni* svet je najprej okli' številne ukrepf' cal republiko in sprejel ki urejajo republikansko ureditev, o(.. pravil je fevdalne nazive, uzakoO^ jc ic v umu v uttz.1 > c, uz. a - pravno enakost med prebivalci, p rt* p0" vedal stare stranke in uničil reakcij name »Muslimanske brate«. Nova v la"* je sprejela zakon o agrarni reformi y do danes vzela veleposestnikom *y 420.000 hektarov zemlje, ki jo je ra*' delila med kmečke reveže, pod pogoj ci?' da se združijo v zadruge. Obenem uredila plače kmetijskih delavcev, zmanJ^ šala zakupnino, imenovala svet za ra*' voj nacionalne proizvodnje, ki je Pl’1' pravil zakonski osnutek petletnega navrl* industrijske in kmetijske graditve, terega so lani sprejeli. ,, Egipčanska vlada se zaveda, da Jj gospodarski napredek pogoj za ra neodvisnega in naprednega Egipta. Zsty je poslala v inozemstvo preče jr št ude?' uče največ elektrotehnike j tov, ki Se uve naj vev cicAiiincuuuiv gradbeništva. Potrebujejo hidrocentrflly so lansko pomlad povzročila resno krizo. Tiste meščanske skupine, ki so po Fa- za pogori industrije, jezove za namak1^ rukovem padcu trdile, da je vojska zaključila svojo misijo, ko je izgnala Faruka, so se spopadle z naprednejšimi oficirji, zbranimi okrog Naserja (»duše revolucije«), ki so želeli, da bi Revolucionarni svet globlje posegel v družbene odnose v korist srednjih slojev, pa tudi nje polj (pričakujejo, da bodo v des^jj letih dobili z namakanjem še 4,000.0^ hektarjev obdelovalne zemlje). Potrf.| bujejo močno industrijo umetnih gnjll in do danes so že izgradili nekaj tflkjj tovarn. Več tisoč delavcev so zap<>s,,ij ih naftnih poljih. Radi bi gradili ^ jeklarne, saj izdelajo le 50.0 . skočil na pomoč tedanji predsednik publike, general Nagib. Kazalo je že, da bo protirevolucija zmagala. V zadnjem hipu pa je večina v Revolucionarnem svetu odstavila Nagiba in zadala resen udarec kontrarevoluciji. Nagiba so sicer kasneje, zaradi neurejenih notranjih razmer, ponovno postavili za predsednika republike, toda postal je le figura, človek brez posebne veljave, ki se. je kasneje povezal še z »Muslimanskimi brati« in z njimi vred doživel svoj končnoveljavni padce. Obenem pa so iz revolucionarnega gibanja izključili še nekatere ekstremne levičarske oficirje ln vil. f-..slill lrsii llum.inlKln tu n n H n II d fon jekla na leto, potrebujejo pa $ 590.000 ton. Obdelati nameravajo 6',fl herni košček zemlje, obdelati tako,# bo rodil čiznveč. In za to potrebuj?; ( močno industrijo, ki bo dvignila Eč1?, iz zaostalosti. Pred nedavnim je p*'e y sodnik Naser dejal: »Od 23 milijo?^ Egipčanov jih komaj 2 milijona uZljj, svobodo. Ostali pa žive v strahu in beVjj Mi moramo teh 21 milijonov osvob^L strahu in dvigniti njihovo življenji Cilji egipčanske revolucije so tof. dokaj^ jasni: industrializacija, elekt* j fikacija, kmetijska obnova, s kater«? .|j dvignili življenjsko raven in odprav 0 in jih sodili kot komuniste, čeprav s imeli ničesar skup- komunizmom niso nega. Tako sta bila ob koncu lanskega leta (in sta še sedaj) Revolucionarni fevdalne oblike na vasi. Manj pa. v, jasna pota, ki peljejo do teh cilJ0^ Predvsem jc bilo do nedavnega jasno, kdo je tista družbena sila, .p katero se oslanja peščica mladih °l dt Kc k k t te in rit 5 L »t hi '^5 £»*£ 3 s •*£ S *=> z z z < V OSRČJU PREBUJENE BOSNE onim, razbere iz napovedi na lepakih ali v časopisu. Pravemu utripu življenja tujec v enem ali dveh dneh ne more prisluhniti. Nekaj pa le vidi, in to kar vidi, je v popolnem nasprotju s tem, Kraševka Mara, znanka iz par- Pokrajinski muzej, Mestni in režiser jugoslovanskega porekla kar je kdaj koli prej slišal o Sa- i-Zenskih let, me je debelo pogle- Principov muzej, ki so jih ure- Slavko Vorkapic film »Hanka« rajevu dala v Vrhpolju, kjer sva ob treh dili po vojni Tudi v Begov! dža- po znanem delu I. Samokovljije. ' Zaman ^ eksotike in primi- zjutraj stopila iz beograjskega miji sta verjetno bila, saj si te Kulturni delavci izdajajo revijo . .. . . brzovlaka. i stvari ogleda vsak tujec. Morda »Život«. Mladi književniki se jeze l.x_ x__;1_ _u »Kam?« »V Sarajevo in naprej!« sta šla celo na grič nad Miljacko, kjer izumirajo za haremskimi re- Oba sva imela isto pot. Njen šetkami zadnji ostanki vsega ti- na starejše, da jim ne pustijo do veličastnemu mestu, včasih ob-besede in do izraza. Kaže, da se stoji ob velikih delih ter se mu tudi v Sarajevu kakor drugod zdijo nepotrebna v takem obsegu spremljevalec (iz pomenka sem pično orientalskega. In eksotične- prepirajo med seboj. Včasih prav jn tako velika kot na primer obledel, da je strojevodja v Gorici ga, kar so prinesli Turki. Baš — to daje mladim poguma, da na- mogje športnega parka, kjer je to da mu je ime Tone — pred- čaršija je izumrla. Kar je v njej stavila se namreč nisva) je bil že bilo lepega in koristnega, so prevečkrat v Sarajevu. Kot štajerski nesli v lepe in sodobne državne begunec je leta 1941 užival gosto- , ljubnost Bosancev in se zdaj vrača skoraj vsako leto v Bosno, kjer iona znance. »Ko bo vse to, kar zdaj še gradijo, obratovalo in vračalo vložena sredstva, bo Bosna bolj bogata, kot je Slovenija. Škoda, brivnice, kopališče in drugo. Rad mu verjamem, da je to res ^ajlepša postaja v Evropi, čeprav nisem videl niti pariške niti dunajske. Strojevodja Tone je hotel naj-' Del starega Sarajeva. Takih de-Ptoj razkazati Mari mesto — novo lov pa je v Sarajevu vse manj. Sarajevo. Rada bi seveda najprej Vsepovsod gradijo pridne roke "dela to, kar je tudi mene mi- nova poslopja in nove ceste. Vi-palo in kar išče vsak tujec v Sa- dez Sarajeva je venomer lepši... raJ®vo — orientalske zanimivosti, navade in tisto življenje, ki nam Obrtne delavnice. Ustanovili so t Pomano po pripovedova- celo za uporabno umetnost, v J™ a VST gt dfneS ™ ve* I Sarajevo je danes univerzitet-LwfIrj T!,JeC hodl P° Titovi no mesto. V njem je okrog 4000 veliko k I^lliack‘1 povsod same študentov. Prav zdaj se pogajajo ki ut S°d°bne zgrad,be; ljudje jše za metalurško fakulteto. Me-obloV ,sr®čujemo, so vsaj tako dicinska fakulteta je ena izmed Dieceni kakor v Ljubljani ali|najbolj opremljenih v državi, v ^Sovrn so polnejnovi veličastni stavbi poleg bol-avtruZll^ne',fega b]a.Sa' Tramvaj,!hišnice. V novih stavbah sta tudi »vtobusr v dve nadstropji, »nebo- veterinarska in agronomsko-go- Zh1"’ bravi',I°'. f°- zdarska fakulteta. V Sarajevu je fr1 avto,mobl;h’ velikanski ka- še viSja pedagoška šola, učitelji->ni. Mesto - pravo velemesto. šče in številne srednje in n* vrvež po ulicah. - J Kakor bi evropska civilizacija nižje strokovne šole. Pri ogledovanju mesta so mi $et^di-rala od novega kolodvora obstale oči na lepaku, ki je vabil Povsod nove zgradbe, mnogo na predavanje na delavskem vse-g, to, kakor bi si človek mislil, j učilišču o kritiki kapitalističnega avbo Centralnega higienskega razreda v Cankarjevih delih, na kak0*?'3 s težavo primerjaš s j Centralni ljudski univerzi pa so V nedeljo, dne 16. januarja so rudarji jamskega obrata napolnili obratno čakalnico trboveljskega rudnika. Prišli so na občni zbor sindikalne organizacije. Tajnik izvršnega odbora tovariš Vlado Ho-lešek je poročal o delu v preteklem letu. Odbor je v minulem letu redno zasedal. Odborniki so na svojih sejah in na članskih sestankih razpravljali z rudarji o delu VI. plenuma Centralnega odbora sindikatov rudarjev Jugoslavije, o plačnem sistemu, sestavljanju tarifnih pravilnikov, 1 delu delavskega sveta, o socialnem zavarovanju itd. Precej članov je preživelo svoj letni dopust v počitneškem domu »Franca Salamona« na Partizanskem vrhu in na Bledu. Sindikalna podružnica rudarjev je prispevala za dopust svojih članov po 200 dinarjev dnevno. Izvršni odbor je priredil več izletov, med drugim izlet v Logarsko dolino in Maribor. V razpravi je sodelovalo 18 članov. Ti so med drugim ugotovili, da bi lahko marsikakšno godrnjanje odpadlo, če bi se člani še česteje sestajali in bi jih odborniki še podrobnejše seznanjali s tekočimi problemi. Člani so razpravljali še o onemoglih rudarjih in njihovi nadaljnji zaposlitvi, govorili so o pomoči profesorskemu in učiteljskemu kadru, razpravljali o rudarskem naraščaju in se pomenili tudi o pomanjkanju zdravstvenega osebja v trboveljski dolini Zdravstvenega n . -jno koli stavbo v Ljubljani, j te dni predavali o Indiji in Burit sta tudi zgradbi Centralnega mi. Številni lepaki vabijo n-a kon-g toiteja ^ sindikalnega sveta, certe. Največkrat nastopa nova [0 rajevo je v desetih letih naras- 1 domača filharmonija. V novo ure-n v mesto od predvojnih 80.000 jeni gledališki stavbi, kjer je Sta Sedanjih 150.000 prebivalcev, pred leti vodil sarajevsko Dramo j^anovanjska stiska je tu največ- Branislav Nušič, imajo tudi stalne p”’. cePrav so zgradili razmeroma operne in baletne predstave. V Igtoeč stanovanj. In tudi zdaj, ko razstavnem paviljonu (umetniško g. F10 malem naletava sneg, ra- galerijo še gradijo) stalno prire-sk temeljev nove stanovanj- j a jo razne razstave, zlasti člani e hiše. Društva likovnih umetnikov, toii ^ar° in Tonetom se v Sa- Sarajevo, pravzaprav Bosna-^tovu nisem več srečal. Prepri- film, ima tudi svoj atelje. V njem n Pa sem, da sta si ogledala snema zdaj znani hollywoodski bi ostali delavci v tej dolini brez zaposlitve. Nekaj delavcev bo dobilo zaposlitev v hrast niški dolini, drugi pa pri Rudarskem gradbenem podjetju in drugih podjetjih v tamkajšnji dolini. Slavko Gorjup Popust na železnici Republiški svet Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo je prejel od Železniškega transportnega podjetja Jugoslovanskih železnic v Ljubljani dopis, ki pojasnjuje pogoje za pravico znižane voznine na skupinskih potovanjih. Pravico do znižane voznine imajo: ZVEZA SINDIKATOV LUS IN DALJE Glavni odbor Ljudske tehnike, Glavni odbor Ljudske mla^dine^ ! fveza telesnovzgojnih d hovska zveza LRS, Lovska zveza LRS, Zveza šp i - i _ i ___. i no 7_____ 1 I dc 7 Sa- ljudske prosvete LRS, Zveza planincev LRS, Žveza telesnovzgojnih društev »Partizan« LRS, Zveza strelcev LRS, Zveza društev za konjski šport LRS, Turistična zveza LRS, Gasilska zveza LRS, Počitniška zveza (ferialni savez) LRS, Zveza društev inženirjev in tehnikov LRS, Zveza kmečkih delovnih zadrug LRS, Združenje tabornikov LRS, Zveza gluhih LRS in Zveza študentov LRS. Člani organizacij, društev, ustanov itd., ki so. zgoraj navedene, uživajo pri potovanju po železnici v skupinah najmanj 5 oseb 50*/» prevozno olajšavo. Olajšava velja tudi za manjše število potnikov, če se plača znižana vozna cena za 5 oseb. Vse to velja samo za člane zgoraj navedenih organizacij, medtem ko za njih družinske člane to ne velja,, razen za družinske člane članov Sindikatov Jugoslavije in družinske člane oficirjev, podoficirjev in vojaških uslužbencev s tem, da se družinski člani ne računajo v najmanjše število 5 oseb. V zvezi s prednjimi določbami potniške tarife so izšle naslednje spremembe, ki jih sporočamo v upoštevanje: 1. do sedaj so veljale za skupinska potovanja objave, ki jih je tiskala železnica, oziroma objave, ki fo jih tiskale po določenem vzorcu posamezne organizacije. Od 1. januarja 1955 pa veljajo samo objave, Ki jih izdaja železnica po ceni 5 din. 2. člani, ki koristijo prevozno olajšavo, dokazujejo upravičenost olajšave s članskimi legitimacijami. Nova je sedaj odredba potniške tarife, ki velja od 1. julija 1955 naprej, da morajo biti vse pokazane legitimacije dotičnega društva, organizacije ali ustanove enot n e za vse člane. Člani zgoraj navedenih posameznih organizacij morajo imeti enotne legitimacije. Vsi odbori, na primer Ljudske tehnike, ki spadajo pod Glavni odbor Ljudske tehnike LRS, morajo imeti enake legitimacije. Razumljivo je, da so veljavne le take legitimacije, ki so enotne za vso državo. Navedene spremembe veljajo za vso FLRJ in so bile potrebne zaradi neenotnosti in otežkočene ugotovitve upravičenosti. Z OBČNEGA ZBORA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU V PRIČAKOVANJU boljših odnosov Nedavno j'e bil v Trstu osmi letni občni zbor Slovensko-hrvat-ske prosvetne zveze. Na zborovanje so prišli tudi zastopniki goriških in koroških Slovencev. Z OBČNEGA ZBORA PODRUŽNICE TEHNIČNE SEKCIJE ZA VZDRŽEVANJE CEST V MARIBORU NERGAT JE PRIŠEL V Mariboru bodo občni zbori podružnic prometnih podjetij kmalu končani. V splošnem lahko rečemo, da so letos prav dobro pripravljeni in tudi razprave so plodnejše. Vsega tega o občnem zboru Tehnične sekcije za vzdrževanje cest ne bi mogli trditi. Le zakaj neki? Tik pred začetkom je prišla v dvorano sku- osebje predvsem manjka v Hrast- . pinica ljudi, ki je prej precej po-iiiiikiii, kjer se zdravniki pogosito- gledala v kozarec. S hrupom je krat menjavajo. Zgodilo se'je že,! skušala ovirati delo občnega zbo-da tam niso imeli zdravnika po . ra. Najglasnejši pa je bil Viktor 14 dni in so morali rudarji iskati Zelnik. Ker kljub opozorilom de-pomoč v Trbovljah. Direktor rud- lavcev ni prenehal blatiti našega nikfl tovariš Ribič je poročal, da skupnega dela, so ga le-ti posta- bo rudnik kmalu dobil svojega vili na ono stran vrat. Istočasno zdravnika in rešilni avto, kar bo pa je občni zbor sklenil, da se ga zdravstveni položaj vsaj nekoliko izključi iz sindikata, omililo. I Ko smo se pobliže zanimali Člani so govorili tudi o pro- j zanj, smo zvedeli, da je to eden blemih podjetja. Investicijska dela j slabših delavcev in da na Dolu pri Hrastniku dobro na- j že dostikrat opravka p redu jejo. V dveh ali treh letih ! nikom za prekrške. Takšen človek železarjev je našel za to tudi po- bodo že začeli z izkopavanjem prav gotovo ne spada v delovni trebna sredstva, premoga Čeprav jamski obrat v kolektiv. Na Gorenjskem je že organi- 1 rbovtjaih odmira, m bojazni, da Zupan Med drugim so na občnem Slovenci. Tudi predstavnik Slo-zboru ugotovili, da se položaj Slo- venske Koroške je izrazil isto vencev na Tržaškem polagoma iz- željo. boljšuje in se lahko sklepa, da Zaenkrat še zavlačujejo ure-stopata Italija in Jugoslavija na <5 i te v slovenskega šolstva in iz-novo pot medsebojnega upošte- polnitev drugih določil, ki izvi-vanja, izboljševanja ter sodelo- raj0 posebnega statuta london-vanja tudi na kulturnem pod- skega sporazuma. Posebno je bila roč ju. Obenem so udeleženci iz- poudarjena potreba, da je treba razili željo, da bi se razvili med mladini nuditi čimveč pogojev na italijanskim in slovenskim preb:- prosvetnem, družbenem in šport-valstvom odnosi medsebojnega nem področju. Prosvetna društva spoštovanja, ki bodo nedvomno morajo delati po vseh slovenskih koristili obem stranem. j krajih in morajo biti nositelj bo- Predstavnik goriških prosvet- ja za narodne pravice. Slovensko-nih delavcev je izrazil željo za hrvatska prosvetna zveza se je zboljšanje in okrepitev kulturnih preimenovala v »Slovensko pro-stikov med tržaškimi in goriškimi svetno zvezo«. JESENIŠKI ŽELEZARJI BODO IZDALI Zgodovino železarstva na Gorenjskem Že pred leti je vznikla pobuda n ih muzejev, ki hranijo bogato zbiranje gradiva o zgodovini zgodovinsko gradivo. Avtorji železarstva na Gorenjskem. Organi delavskega samoupravljanja železarne so to nadvse koristno pobudo pozdravili in tako stopili v stik z ljudmi, ki so več ali manj seznanjeni z zgodovinskim je imel ! razvojem železarstva na Gorenj-s sod- skem. Delovni kolektiv jeseniških Lcije Ji a Verjetn :tno tudi voditeljem revo- vrlo kolo zgodovine. Pripravljena je sina « sP°četka ni bilo popolnoma jasno, cer------1------------ *~ hoteIiga "®i s ........... "stoho mogli držav ter svetovnega miru.« ^ Suadska Arabija, ki je v zadnjih letih V 1 , . Ta egipčanska politika je že dosegla postala ogromen proizvajalec nafte (letno Harno a5jnjem času pa se je revolucio- nekaj zmag. Ena izmed največjih je čez 40 milijonov ton), ki jo imajo v slanjafjgI*)anie začelo bolj odkrito na- umik angleških sil s področja Sueškega rokah Američani, se nikakor ne more Karh na srednje sloje. Ti sloji so se prekopa. Sueško vprašanje je bilo sto odločiti ne za eno ne za drugo stran, h°t L vokrepili in se uvaljavljajo let predmet sporov. Ni čudno, saj je ker se ne bi rada zamerila niti Ameri-^holife a£°®a s^a* so politično že Sueški prekop najvažnejša prometno pot, čanom. niti arabskim deželam. V Liba-Jiiso iH° • 1°^j dozoreli ljudje, ki sicer ki povezuje glavne trge Evrope in Dalj- nonu in Jordanu je precej zagovornikov ideje aejno enotni, vendar so njihove nega vzhoda. Prav zaradi tega prekopa sodelovanja z Egiptom, toda tuji vpliv hioe n-v . splošnem napredne in njihova so Angleži zasedli Egipt. In zaradi njega jim veže roke. Je vehv*10 maihna’ če upoštevamo, da ga niso hoteli zapustiti, čeprav je nekaj V takem položaju, ko so nasprotja Za°stai 8 večina Egipčanov neznansko Egipčanov prijelo celo za orožje. Leta v arabskih deželah tako velika, ko se V a* 1955 je bilo na tem področju 700 oboro- Anglija ogorčeno bori, da bi obdržala pikih spr.evodih, ki jih ob raznih praz- Ženih spopadov, v prvih treh mesecih svoje stare pozicije in ko Američani hčere pJ*lre.|a režim, hodijo sinovi in lanskega leta pa še 500. Končno so se kljub temu osvajajo nove, ko je na ih Ur obrtnikov, trgovcev, izobražencev morali Angleži le ukloniti. Lani oktobra svetu plamtela hladna vojna med dvema v°Wir!dnikov ter vzklikajo gesla Re- so podpisali, da se bodo v 20 mesecih blokoma, se je v Egiptu rodila ideja o Soči H«?arnega sveta. Medtem pa se ti- umaknili iz Egipta in da bodo Egipčani arabskem »nevtralizmu«. V Egiptu so te-leč ”elavcev zbirajo v predmestjih, da- lahko čez 14 let popolnoma samostojno daj mislili, da bi bilo najbolje, če bi V-,: ,. 11" U n ____-i _ i • ..m-avl inli Tl ni -zlin c 11 o v L n rf-i nrpknnH. m ^ K1- « ,1 _ X i „ _.i : 1 _ se za nasprotja, ki bi zanimale. Ta nekaj korektur, ostala ista. Ne- Prebivalci Kaira navdušeno pozdravljajo polkovnika Naserja, predsednika egiptovske vlade to-M;iVr)ln od uradnega sprevoda, in upravljali Družbo sueškega prekopa. se arabske dežele čvrsto združile in zdraVct^° £es*a ° plačah, stanovanjih in Egipčanska politika naslonitve na obrambno sodelovale, če ne bi sodelovale l‘ežim,lveni zaščiti, toda ne gesla proti arabski svet in sodelovanja z njim pa je v nobenem bloku in s~-----------------4l- 14 bhrni ’ ten»več za vlado in Revolucio- naletela na obilo težav. Arabske dežele pretresajo svet, ne ,zboljs «,Vet' ki jim je obljubil, da bo so še mlade, pel n e različnih nasprotij, ideja je že doživela b' J' njihovo bedno življenje. ki izvirajo iz nasprotnih interesov po- vendar je v osnovi 8rednio° iCya» hi se sicer naslanja na sameznih družbenih slojev. Ta nasprotja odvisna politika, nobenin diokov, arao- 5iaveznivS °jc’ pa toI*ei le ima svojega pa izkoriščajo sebi v prid imperialistične sko obrambno sodelovanje; počasi pa se iraški pakt, Nuri Said, predsednik ira- Te?a v egipčanskem proletariatu, velesile; stan korumpirani režimi, razne utrjuje tudi prepričanje, da morajo ške vlade, pa je izjavil, da bo zapustil *akaj zaveznika ne kaže podcenjevati, vladarske hiše in reakcionarne verske arabske dežele kljub svojim specifičnim Ligo in sklenil podobne pakte še z ne- ^oč. , ”e.kajkrat je že pokazal svojo struje pa službujejo tej ali oni velesili, pogojem, in prav zaradi njih, vendarle katerimi državami arabskega sveta. Se- *>šl0 v .ho je revolucionarno gibanje ker vedo, da se bodo obdržale na oblasti sodelovati v skupnih miroljubnih na- stanek predsednikov vlad arabskih dežel mvu 1IIVI aeUvci *hpiz°, so se na ulicah pojavili le s podporo tujine. e porih sveta. v Kairu se je dramatično končal. Sedaj v Kairu živahno po? 5° stavi/1 s*n(likati so napovedali sploš- Arabske dežele, ki skrivajo neizčrpne Zadnji mesec je v Arabski ligi iz- se posvetujejo, iščejo izhod iz nastalega občudujejo Jugoslavijo. - Javkalo je skoraj milijon vire naravnih surovin (predvsem nafte) bruhnija resna kriza. Povzročili so jo položaja, toda doslej ga še niso našli, neodvisnost in gospoda je ’ j1 *° Je rešilo revolucijo. Ven- in ki so važno strateško področje, so že Američani. Washington, ki je skraja In tako se krha sodelovanje med de- dovaln, občudujejo n g°Ve np.j0dPora proletariata zaradi nje- dolga leta področje spopadov med vele- paktiral z nacionalnimi gibanji v arah- želami Bližnjega vzhoda, in tako se naše Ijndi. Radi bi si vrQgačn a°7orelostt dokaj negotova, vse silami. Najprej sta se tu kosala franco- skih deželah (predvsem zato, ker so ta uveljavlja na tem področju vpliv Arne- povezali z nami in rad rV|,8to* pa bi bilo, če bi bili delavci ski in britanski imperij, danes pa '* * Zhhsenjre’anizirani in bi jih vodili pre- skih deželah (predvsem zato, ker so ta uveljavlja na tem področju vpliv Arne- povezali z nami in r .. . . gibanja nasprotovala angleškemu vplivu, ričanov, ki bi radi imeli arabsko nafto naše izkušnje, zakaj zavedajo se,* da je pre- zanje zelo resno zanima tudi Washmg- je kmalu spoznal, da bo svoj vpliv na in njihova vojna oporišča, in tako se pot, ki smo jo prehodili mi, vredna pr ton. Pa tudi Moskva ne miruje. Vse te tem področju lahko razširil le, če bo branijo Angleži, da bi obdržali svoja učevanja. Pravijo, da je današnji Egi Zararf^^ln- ton- . jasnih ciljev še sprotja, ki se porajajo med arabskimi pa so utrdili svoje pozicije v Iraku, kar skimi državami je resna zapreka, ki pre- ved a n za letošnjo jesen, bo prav gotovo hKa vIŠh J me£lena, vendar se egipčan- deželami. Toda Liga je pod vodstvom je seveda nekoliko škodovalo Angležem, precuje mirni in napredni razvoj v tem še bolj utrdil vezi med Jugoslavijo in kjrin 0L*a zaveda, da mora na vsak Egipta postala borbena organizacija za m pripravili tnrško-iraški pakt. delu sveta. Egiptom, obenem pa koristil miru in *** Vsakr, arovati neodvisnost Egipta, ker arabsko enotnost in proti vmešavanju Tedaj je Egipt zahteval, naj vse J*1*0 je v soboto, 5. februarja, v mednarodnemu sodelovanju. popuščanje tujemu vplivu za- tujih sil v notranje zadeve te dežele, clanice Arabske lige obsodijo turško- Sueškem prekopu. Na »Galebu« sta se Janez Voljč knjige so takoj stopili v stik z vodstvi muzejev in tudi po terenu iskali dokumente, ki govore o zgodovini gorenjskega železarstva. Glavno breme dela pri iskanju in zbiranju gradiva je prevzel nase Ivan Mohorič. Avtorju knjige in njegovim številnim sodelavcem je uspelo zbrati in ohraniti dragocen material iz __________ ________ ___ prazgodovine gorenjskega žele- ziranih in' urejenih nekaj tehnič- ' zarstva kakor tudi iz vseh poznejših dob do današnjih dni. Vsa zgodovina bo zbrana v petih knjigah, tiskanih na kvalitetnem papirju z bogatimi dokumentarnimi slikami Prvi dve knjigi bosta šli v tisk že letos. Dobili so nove lakirne naprave Lakirnica Tovarne avtomobilov v Mariboru je dobila modeme lakirne naprave. Z njimi se bo znatno izboljšal postopek lakiranja, pa tudi delovni pogoji bodo boljši. Naprave, ki jih sedaj že montirajo, imajo urejeno ventilacijo in dovod svežega zraka. Pogodba za izdelavo treh pettonskih žerjavov Tovarna metalnih konstrukcij v Mariboru je te dni sklenila pogodbo s podjetjem »Medečo« iz Čila za izdelavo treh pettonskih žerjavov. Pogajajo se tudi za dobavo opreme druge hidrocentrale v Pakistanu. Za prvo hidrocentralo je podjetje skupno z Litostrojem in podjetjem »Rade Končar« iz Zagreba že sklenilo pogodbo za dobavo posameznih delov. Daljnovod »Lukavac-Zvomik« je začel obratovati Te dni je začel obratovati daljnovod »Lukavac—Z vernik«. Gradilo ga je nad 700 delavcev in strokovnjakov podjetij »Elek-tro-Srbije« iz Beograda in Tovarne strojev v Stupu. Gradnja je trajala štiri mesece. Dolžina daljnovoda je 56 km in povezuje električne centrale Bosne s srbskimi. Pred začetkom obratovanja so daljnovod preizkusili tudi z radarjem. Redno obratovanje daljnovoda je odvisno od normalnega obratovanja hidro-centrale Jablanica. razgovarjala Tito in Naser. Govorila sta o perečih mednarodnih vprašanjih in o utrditvi ter nadaljnjem razvijanju odnosov med Jugoslavijo in Egiptom. Sestanek med Titom in Naserjem so Kairu, živahno pozdravili. Egipčani i i z- i ohranila arsko tako napre-naše voditelje in čim bolj trdno radi bi tudi spoznali DVOMI IN POMISLEKI (Nadaljevanje s 1. str.) ibenem p lamu za letošnje leto je to težnjo smo opazili lani, so s tem zmanjšani dejanski za- I predvideno, da bodo zaslužki de-1 alj pa omogočimo, da s porastom službi delavcev, kot si nekateri I lavcev porasli na račun porasta! proizvodnje rastejo tudi zasluž-skušajo stvar razlagati. Ne. Samo I storilnosti za nekaj odstotkov, j ki tistih delavcev, ki vplivajo na tarifne postavke so izenačene z I Seveda ta porast ni mišljen tako,! porast proizvodnje, kar je mogo-lani odobrenim povprečjem, s • da je sedaj treba kar vse vprek j če doseči z nagrajevan jem po čemer so vendair spravljeni de-. povišati tarifne postavke, kot to , učinku in kar bo nedvomno pove-lovni kolektivi v enakopravne j- zaključujejo nekateri, Tako po- čalo plače nominalno in tudi oikre-5' položaj, kot če bi priznali J više vanj e bi bilo celo nezakonito, j pilo njihovo realno vrednost. Tarifne postavke morajo ostati na nivoju obračunskih plač, dejanski zaslužki pa bodo dvignili plačni fond, ker bodo delavci z dvigom proizvodnosti tudi več zaslužili. Torej ni nobene bojazni za to ali bodo plače porasle ali ne. Nedvomno bodo v letošnjem letu nekoliko porasle. Gre le za to po VREDNO PREMISLEKA Več zdravstvenih predavanj Kdor količkaj zasleduje poročila o nezgodah v naših obratih, bo opazil, da je odstotek nezgod dokaj velik in da povzročajo nezgode precejšnjo škodo v našem gospodarstvu. Zato je prev hvale vredno, da so v Ljubljani na posebni razstavi prikazali pomen zaščite pri delu. Se en način je, po katerem bi se delovni ljudje lahko poučili o najvažnejših vprašanjih sodobne zdravstvene službe ter tako prišli do spoznanja, kako se je treba paziti pred nezgodami pri delu in boleznimi. To so zdravstvena predavanja. Res je, da jih v nekaterih krajih že prirejajo, kar je pa odločno premalo. Vsi vemo, da so naši zdravniki precej zaposleni, vemo pa tudi, da niso nikdar odrekli, če so bili napro-šeni za razna predavanja iz zdravstva. Prav koristno bi bilo, če bi na taka predavanja mislili tudi v sindikalnih organizacijah, saj pravijo, da se mora človek učiti vse do smrti. Marsikdaj se človek v življenju spomni nasveta, ki ga! je slišal na tem ali onem preda- Po podatkih iz večjih potroš- pa od 140 do 160 dinarjev za ki-vanju in se po njem ravna. Čim niških središč je razvidno, da so lcgram. več bo predavanj o higieni, za- bili v januarju nekateri kme- Do podražitve mesa je prišlo ščiti pred nezgodami, o preven- tijski pridelki dražji kot v no- zaradi formiranja novih odkupnih livni službi proti nalezljivim bo- vembru in decembru lani. Po- cen živine, kar so mnoga mesar-leznim, tem manj bo nezgod in dražilo se je predvsem meso, sita podjetja izkoristila in neopra-bolezni. Vsi, ki bodo taka preda- krompir in čebula. Lani januar- vičeno dvignila cene mesu. Tako vr.nja obiskovali, naj izkušnje po- ja je bil krompir po 9 do 12 dl- sc na primer v Trbovljah kar sredujejo svojcem, sodelavcem in nar jev, letos pa je že po 17 do čez noč podražili telečje in svinj-znancem. S tem bomo veliko ko- 22 dinarjev. Čebula je dražja za sko meso za 20 dinarjev z ute-ristili. In to ni nič manj pomemb- 10 do 15 dinarjev. Tudi meso je meljitvijo, da so bile odkupne no kot sestavljanje tarifnih pra- dražje. Cene pitanih prašičev se cene znatno višje. Pokazalo pa Tilnikov. gibljejo zdaj v skoraj vseh re- se je, da so se pojavili spet pre- F. K. publikah od 170 do 200, mršavih kupčevale!, ki so dvigali ceno živini. ši položaj, kot vsakennu kolektivu tarifne postavke iz lanskega tarifnega pravilnika. Dejanski zaslužki delavcev pa so stvar delovnega učinlka vsakega posameznega delavca. Ob tem se pon ek j e vprašujejo: Bodo li delavci dosegli lanskoletne plače? Odgovor na to vprašanje je jasen: vsekakor bodo s pridnim delom lanskoletne plače ne le dosegli, ampak celo presegli. Saj je vendar celoten j kakšni poti bo prišlo do poviša-smisel novega načina nagrajeva- j nja plač. Ali jih enostavna nomi-nja: omogočiti delovnim ljudem, nailno povišamo ob enakem obseda dosežejo nominalno višje in gu proizvodnje in tedaj zmanj-realno trdnejše zaslužke. V druž- samo njihovo realno v rednost, NAŠE TRŽIŠČE V JANUARJU PODRAŽILI SO... ŽELEZARNA ŠTORE sprejme takoj 6 delovnih moči ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: 1. da je sposoben kapelnik, ki bi vodil godbo na pihala, ali 2. da je sposoben voditi kot pevovodja pevski odsek, 3. da obvlada Es trombo pri godbi na pihala, ali 4. da obvlada prvo krilovko, 5. da obvlada tolkala, 6. da obvlada euphonijo. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite sekretariatu ŽELEZARNE ŠTORE Prav isto velja za uporabo 5% povišanja temeljnega plačnega sklada, ki ga bo okrajni ljudski odlbor smel odobriti gospodarski organizaciji. Teh sredstev ni moči' uporabiti za enakomerno povišanje vseh tarifnih postavk, kot nekateri menijo, ampak za pravilnejšo notrajno vskladitev med za-gorij. Statistični pregledi zaslužkov namreč opozarjajo, da se razpon nad višino zaslužkov nekvalificiranih in višje kvalificiranih celo manjša, kar je seveda v nasprotju z vsemi načeli nagrajevanja po učinku. Omenjenj odstotek povečanja plačnega sklada naj se zato uporabi predvsem za vsaj majčkeno okrepitev tega vzpona. Iz teh bežnih misli se da povzeti zelo pomemben zaključek: praktični predpisi novega sistema ne omogočajo samo nagrajevanja 1 ampak v najširšem smislu besede 1 forsirajo nagrajevanje po učinku. Izpoljnjevati nove predpise o nagrajevanju se torej pravi, dosledno uveljaviti nagrajevanje delavcev po učinku! Roman Albreht (objavljen v Radiu Ljubljana, 3. febr. 1954)5 \ . . . * ■ ^ ; : 11 Prva krivulja predstavlja gibanja števila nesreč v vsej gospodarski dejavnosti, druga v industriji in tretja v celotni neindustrijski dejavnosti 0 PROBLEMIH POSEBNEGA ŠOLSTVA Cena pšenici je ostala ista, ker je bil uvoz iz ameriških viškov znatno večji. Pšenica se je podražila le v nekaterih kraiih zaradi večjega povpraševanja potrošnikov iz vasi. Pocenilo se je mleko, mlečni1 snlo izdelki in jajca. Res le za nekaj dinarjev, toda vse kaže, da bodo ti prehrambeni predmeti cenejši tudi v tem mesecu. Cene jajcem se gibljejo od 12 do 18 din. Ko je upravni odbor Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije analiziral stanje na tržišču, so ugotovili, da se ponekod dogovorjenih cen niso držali, na drugi strani pa so bile preprečene nevarne težnje, da bi cene še bolj narasle. Zveza zbornic bo predlagala upravnim organom ukrepe glede kaznovanja podjetij, ki navijajo cene. Hkrati bodo zahtevali so- NEKAJ MISLI 0 PLAČNEM SISTEMU IN DELOVNEM ČASU V TRGOVINI Enako plačilo za enako delo nedavno decentralizacijo v trgovini na drobno prav gotovo precej napredovali. Seveda še nismo vsega rešili tako, kot bi morali. Mislim, da ni odveč, če spregovorim nekaj besed o plačnem sistemu in delovnem času v trgovski mreži. Po obstoječih predpisih se plačni sklad v trgovskih podjetjih oblikuje v določenem odstotku od doseženega prometa oziroma na podlagi razlike med nakupno in prodajno ceno prodanega blaga. Ta način oblikovanja plačnega sklada je v določeni meri vzpodbuden. Ne zdi se mi pa prav, da so ljudski odbori pooblaščeni za določanje ■gk n b 0 ^ j iitviciiui. duuu /.clli lc. V cul (5U“ uuuui 1 JlUUUldbLcIll aci UUlOvclIlJvi I\| m |delovanje Narodne banke, da bi tega odstotka vsakemu podjetju I \| I.JML )/ime o elektrogospodarstvu, go- To ličarji prav dobro vedo in fjtorstvu, rudarstvu, gradbeništvu imajo z dosedanjimi respirator ji {to- Vstop prost! Prideš in od- kaj slabe izkušnje. Naprava, ki S65- kadar te je volja. In vendar jo lahko vidiš na razstavi, je boljši kino, temveč le del razstave Ša. Delavec vdihava sveži zrak £ Siensko-tehnične zaščite dela, iz kompresorja, ki sluzi istočasno 1 1° je priredil Zavod za var- za brizganje barve. Zrak se v či- »In jih niti ne pričakuješ?« »Ne.« Izgledalo je, kot da hoče izvleči vse iz tega človeka, ki ga je imel v krempljih. Da mu le ne bo neznanec. Da bo zares eno celo življenje. Ali pa si je želel samo ponovitve in znova segreti zrak. »Kaj pa poklic? S kakšnim poklicem pa se ukvarjaš?« »Prodajam okoli.« »Kako? Okoli prodajaš? Hodiš okoli in prodajaš?« »Hodim okoli in prodajam.« »In malo zaslužiš ali pa nič.« »Malo ali pa nič.« Tu je kapitan rekel psoma: »Zu!« jima je rekel. »Zu! »Fange ihn!«1 je zakričal. Psa sta se ustavila pred Giulajevimi nogami, ovohavala copate, Gudrun pa je tudi renčala. »Prestrašiti te hoče,« je dejal Manera. »Ne boj se.« , , . . Giulaj se je umikal in se znašel pred steno. Gudrun se je zagrizla v eno od copat. »Pusti ji copato,« je rekel Manera. Gudrun se je vsa naježila in pričela renče trgati copato. »Fange ihn!« je ukazal kapitan Blutu. Toda Blut se je vrnil h kupu cunj na tleh. »Zu! Zu!« je ponovil kapitan. »Fange ihn!« LXXXVI. Tisti s klobukom in bičem je nato trznil z glavo. Razumel je. Ukazal je vojakom, naj se umaknejo na sredo dvorišča, odtrgal konček cunje in ga vrgel na Giulaja. »Zu! Zu! Zgrabi ga!« je rekel psu. In vprašal je kapitana: »Morala bi ga zgrabiti, ne?« Pes Blut se je pognal za cunjo, jo ujel poleg Giulajevih nog, kamor je padla in prinesel cunjo nazaj. ..... »Vendar jima ga ne bodo dali požreti,« je dejal Manera. Vojaki se že nekaj minut niso več smejali. »Ali se ti zdi?« je rekel Prvi. »Ce bi ga hoteli rešiti,« je dejal Četrti, »bi ga poslali z ostalimi v Areno.« »Zakaj pa naj bi ga dali psom, da bi ga požrli,« je dejal Peti. »Samo prestrašiti ga hočejo,« je rekel Prvi. Kapitan je iztrgal Gudruni copato in jo po-^ ložil človeku na glavo. »Zu! Zu!« je rekel psici. , Gudrun se je vrgla na človeka, toda copata je. padla, človek je zavrisnil, Gudrun pa je ponov-' no vzela copato renče v gobec. »Ho!« so se zasmejali vojaki. Vsi so se smejali, toda tisti z velikim klobukom je rekel: , »Ne vohajo krvi.« Približal se je kapitan m, mu nekaj rekel. »Mar ne?« mu je dejal. Tedaj so na kapitanov ukaz plavolasi mladci ( odnesli cunje, tisti z velikim klobukom pa je mahnil s svojim bičem po zraku in švistnil z\ njim dvakrat ali trikrat. »Fši,« je zažvižgal bič. SvistnU je po golem človeku, po njegovih' rokah, opletenih okoli glave in okoli vsega tele- ( sa, ki se je bleščalo, potem pa ga je zadel po( telesu samem. Goli človek je snel roke z glave. Padel je in gledal. Pogledal je tistega, ki ga. je tolkel, kri mu je tekla po obrazu in psica' Gudrun je zavohala kri. »Fange ihn! Beisse ihn!«1 je rekel kapitan. Gudrun se je zagrizla v človeka in mu pričela z zobmi mesariti ramena. »An di Gurgel!«2 je dejal kapitan. LXXXVIII. Bil je že mrak in vojaki so se umaknili iz dvorišča. In v stražarnici je rekel Manera: »Prepričan sem bil, da ga hočejo samo prestrašiti.« Sedli so. »Toda zakaj?« je rekel PrvL »Čudno!« »Mar ga niso mogli poslati z ostalimi v Areno?« je dejal Tretji. »Morda je eden izmed tistih od sinoči,« je rekel Četrti. »Pa ga niso mar mogli poslati z ostalimi v Areno?« »Oh!« je rekel Manera. »Včasih ti pride na misel, da bi pustil vse skupaj.« Izgubil bi tri tisoč in toliko stotakov na mesec.« »Mar ne bi mogel iti k Todtu?1 Tudi pri Todtu dobro plačajo.« »Toda ne tri tisoč in toliko stotakov.« »Potem pa še, delati je treba.« »Dosti delati?« Sedeli so. Malo proč od ostalih vojakov v 1 Vgrizni ga! 2 Za goltanec! 1 Todt — nacistična nemška organizacija za delovno službo, urejena po vojaško. stražarnici se je sestala četvorica po vsem tistem, kar je videla in govorili so brez zveze, z dolgimi odmori. Vendar pa so sledili niti pogovora, jo izgubili, pa spet našli. »To je,« je dejal Tretji, »državljanska vojna. »To, da dajejo ljudi žreti psom?« »Gotovo je bil eden izmed tistih od sinoči.« »Gotovo je storil kaj hudega.« Vstopil je še Peti in se jim pridružil. Ostal je bil namreč zunaj. »Ne vem,« je dejal Manera. »Kaj je le moral storiti? Prodajal je kostanj.« Rekel je Peti. »Zvedel sem.« »Kaj?« »Za to, kar je storil.« »Kaj pa je storil?« »Ubil je,« je dejal Peti, »enega izmed kapitanovih psov.« In spet so dolgo molčali. Potem je eden začel znova: »Zares,« je rekel, »ti policijski psi v resnici veliko stanejo.« In znova so pričeli govoriti o tem. Ali stanejo veliko. Ali ne stanejo veliko. Pristopili so tudi drugi vojaki in se zapletli z njimi v pogovor. Na človeka so pozabili. In prišla je ura, ko je moral Manera zapustiti stražo: vstal je, pretegnil svoje vojaške ude in zazehal. LXXXVII. Pravimo — človek. In mislimo tistega, ki pada, ki je izgubljen, na tistega, ki joče in ki je lačen, ki ga zebe, ki je bolan, ki ga preganjajo in ubijajo. Mislimo na žalitev, ki mu je bila prizadejana in na njegovo dostojanstvo. In na vse tisto, ki mu je bilo prizadejano in na njegovo dostojanstvo. In na vse tisto, kar je bilo v njem užaljenega, kar je bilo pa nasprotno v njem zato, da bi ga osrečilo. To je človek. Kaj pa je to žalitev? Prizadejana je človeku in svetu. Kdo jo je prizadejal? In kri, ki je bila prelita? Preganjanje? Zatiranje? Kdor je padel, ta tudi vstane. Ponižani in razžaljeni prav tako dviga verige s svojih nog in s z njimi oborožuje, kajti hoče se osvoboditi, ne pa maščevati. Tudi to je človek. Ali je Gap1 človek? Bogami, je! Tudi Gap, kakor se imenuje zdaj pri nas, pa kakorkoli se je drugod imenoval. Gap prav tako. In končno, katerakoli stvar, samo da se dvigne iz užaljenega sveta in da se bori za človeka. Tudi on je človek. Kaj pa žalitev sama po sebi? Ali ni ona mar kaj drugega kot človek? Je mar izven človeka? Mi imamo danes Hitlerja. Kaj pa je on? Mar ni človek? Imamo njegove Nemce. Imamo fašiste. Kaj pa je vse to?? Ali lahko rečemo, da tudi tega ni v človeku? Da ne pripada človeku? Imamo psico Gudrun. Kaj je ta psica? Imamo psa Kaptena Bluta. Kaj sta ta dva psa? In kapitan Clemm, kaj je on? Pa polkovnik Josip — in — Matija? In prefek Pipino? Pa vojak Manera? In fašistični vojaki? Mi jih vidimo. Vemo, kaj lahko rečejo in kaj lahko storijo. Toda kaj so oni? Mar niso oni? Mar niso človeški? Ali ne pripadajo človeku? 1 Gap — Grupi d’Azione Partigiane tizanske udarne skupine (op. prev.). Par- Predzgodovinske britve Na vseh krajih, kjer so našli predzgodovinska bivališča ljudi — so našli tudi majhne nožke iz oksidijana in vulkanskega stekla. To je osteklenjcna lava črne barve. Ta material se dobro brusi in se lahko izbrusi do ostrine naših današnjih britvic. Zaradi tega so znanstveniki mnenja, da so ti nožki služili ljudem tistih časov za najpreciznejša dela, kot na primer britje, striženje, šivanje, operacije in podobno. Nekateri arheologi menijo, da so nožki iz oksidijana služili tudi kot plačilno sredstvo, ker so jih našli tudi v krajih, kjer ni vulkanskega kamenja. Oksidijan še danes uporabljajo v nekaterih krajih Afrike, toda le kot znak žalosti. Beseda »bane je avarskega izvora A vari, ki so jih Sloveni imenovali Obri, so bili zmes vzhodnih konjeniških plemen, med katerimi so prevladovali Turani (Turko-Tatari). V Evropo so prišli v drugi polovici 6. veka. Že leta 568 so se naselili v rimski provinci Panoniji (današnji Madžarski), od koder so odhajali na osvajalne in roparske pohode skoraj do današnje Francije. Najznamenitejši avarski ban je bil Bajan. Od njegovega imena je nastal hrvatski naziv »ban«. Prvi, ki je videl Beograd iz zraka Prvi, ki je videl Beograd iz zraka, je bil Slovenec Edvard Rusijan — eden od prvih pionirjev letalstva pri nas. Njegov stroj je bil prvi zrakoplov, ki so ga videli Beograjčani. Toda Rusijan je bil tudi prva žrtev jugoslovanskega letalstva. Močan udarec košave je vrgel njegov zrakoplov v obzidje Kalemegda-na. To je bilo leta 1909. Knjiga nas uči iskreno ljubiti ljudi in spoštovati njihovo delo. (Gorki) III^IIFIIII^^ ..llimmilEiMEfalllll^ .......... Pozor — plin! Zaradi izrednega zanimanja je Sloveniji. Ogledali pa si jo bodo bila razstava v Ljubljani podal j- lahko tudi delavci v drugih re-V starih časih so uporabljali šana, sedaj pa je na poti v dru- publikah. ugotovitev strupenega plina ge kraje in industrijske centre v stvo dela v Ljubljani. 10 : 2 = 5 stilcu prečisti, pritisk pa se zmanjša. Enostavno in smotrno! Kajneda? 20.000 voltov v čevlju 20.000 voltov! Ce bi se dotak-*“ razstave ti pove, aa se v nil žice z golimi rokami, bi v hi-'eniji vsako leto na deset de- pu zoglenel. Samo pokadilo bi se . v ^ _ J A 1^.2 I M w n ut* P t f P /. [0 me mučiš s številkami. ^ deljeno z dva je 5. Tako je v bilo in bo. Grafikon pri Slov- .razstave ti pove, da se v k ni natrgalo sv --—- n . - tudi pomečkani prsti, pa veliko stane, saj se s tem usta rari e’ °Pilki v očeh... Ob vij0 tovarne, ugasne luč, kuhal-»tonu se ustavi vsak, ki ga njk »zmrzne«. Tudi temu je člo-x>ša^"ese na razstavo. Prihajajo ve-ki um odpomogel. »S S drSdSUih * GMdie so oa pogled »a- 70n-°V' °ni dan jih je bilo okoli vadne, le podplati so debeli. Prav oiki> bržčas ta dan niso »po- takšne so debelejše posebne vrste 1 rekorda«. rokavice, ki sd jih natakne elek- §v v. . tromonter, ko popravlja naprave CZl zrak iz kompresorja pod visoko napetostjo — in 20.000 it kaj ugodno se ne počutiš, voltov ostane v rokavicah ali v vuihivaš slab, pokvarjen zrak, čevlju. za _________ ogljikovega monoksida (CO) v rudniku kanarčke, bele miši ali celo sužnje. Ce je kanarček v takem ozračju poginil, eo vedeli, da v zraku nekaj ni v redu. Danes se CO javlja tudi v drugih industrijah, kot v železarnah in podobno. CO je povzročitelj mnogih smrtnih nesreč. Da pravočasno odkrijemo smrtnega sovražnika in ga onemogočimo, uporabljamo danes indikator, ki ugotavlja tudi najmanjše odstotke CO v zraku. Indikator deluje na osnovi kemične reakcije na kislino, ki je vložena v aparatu. Prisotnost CO kislino pobarva. Z lestvico, ki je začrtana na aparatu, lahko točno ugotovimo odstotek CO. Rudarje bo mogoče zanimala tudi moderna rudarska električna svetilka, ki ima istočasno napravo za določanje odstotka eksplozivnega metana v zraku. Takale ureditev je navidezno popolnoma v redu, vendar se je tu dogodila smrtna nesreča, kjer je izgubil življenje 16-letni vajenec. Stopil je na sod — seveda ni mogel pomisliti na protiutež — ki je bila nad glavo. Naslonil se je nad ograjo in pogledal navzdol po odprtini dvigala. V tem času je bilo dvigalo v teku ... Razstava naj bi dala pobudo za domačo proizvodnjo HTZ sredstev za racionalen uvoz predmetov, ki se doma ne dajo ali ne izplačajo proizvajati, za oprostitev zaščitnih sredstev uvoznega faktorja, za izdelavo smotrnih plakatov HTZ, za zaščito življenja in zdravja delovnih ljudi in s tem za povečanje storilnosti dela, kar je osnovni pogoj za dvig življenjske ravni. JOSIP VIDMAR: KNJIŽEVNOST MORA BITI IZRAZ NAŠEGA ČLOVEKA Govor na slavnostni akademiji v proslavo Prešernovega dne Ko smo leta 1944 v Črnomlju z zakonom proglasili 8. februar, dan Prešernove smrti, za narodni praznik in za praznik naše kulture, smo to storili iz zavesti, da je Prešeren tisti osrednji duh naše zgodovhne, ki je vsej naši kulturi vtisnil svoj pečat. Kdor razmišlja o naši književnosti, razmišlja o Prešernu, in če slavimo praznik slovenske kulture ali katerega koli njenega območja, proslavljamo hkrati tudi Prešerna. Zaradi teh razlogov mi nocoj ne bo neprijetno, če ne bom govoril neposredno o Prešernu in tudi ne o celoti našega kulturnega življenja. Omejil se bom z lahkim srcem na en sam ožji problem, in to tem prirodneje, ker zadeva literaturo, območje tedaj, v katerem je Prešeren s svojim delom povsod in trajno pričujoč. Problem, ki ga nameravam nocoj načeti pred vami, pa niti ni povsem neznaten in nevažen, vsebuje namreč vprašanje o današnjem stanju naše literature, o njenih perspektivah, o njenih nalogah in o njeni vlogi v našem življenju. Problem ni izmišljen, marveč se mi zdi ostro pereč, saj že vsa ta leta po vojni opažamo nezadovoljnost občinstva z našo sodobno književnostjo, hkrati pa tudi za njenega pozornega spremljevalca ne more biti dvoma, da bralstvo s svojo nezadovoljnostjo instinktivno, toda dobro čuti neko resno dezorientacijo naših piscev, ki se iz nekih razlogov ne morejo povsem znajti v svojem literarnem delu. Seveda ima to stanje poleg mnogih subjektivnih razlogov tudi več zelo tehtnih objektivnih vzrokov, ki jih ne nameravam obravnavati vseh. — Omejil se bom samo na enega, ki menim, da ga je treba na vsak način razmisliti, če hočemo, da bo naša literatura našla novo, zanesljivo in njenim nalogam ustrezno pot. Dejstvo, ki ga imam pri tem v mislih, bi označil kratkomalo kot pomanjkanje neke višje ali širše inspiracije, iz katere bi naša sodobna književnost mogla\ črpati svežo življenjsko moč. Ta ugotovitev je morda presenetljiva in, dokler ni razložena, utegne vzbujati celo nejasno nejevoljo. Moram jo tedaj opisati in zato nekoliko poseči tudi v preteklost. Prva taka višja ali širša in-spirativna tema naše književnosti je bil vsekakor slovenski narodni problem. Bil je v vsej zgodovini naše književnosti globoko povezan z našo resničnostjo, z \ nevarnim ter ogroženim položa- j jem našega naroda v usodnih političnih in socialnih procesih 19. stoletja. Odtod tudi življenjska moč te problematike, ki je značilna za vso našo literaturo do leta 1945, se pravi, do zmagovitega konca naše osvobodilne borbe. To tematiko zasledimo že pri Vodniku v njegovi »Iliriji oživljeni«, mogočne razsežnosti pa je j navzela prvič zlasti v Prešemo- Se težji je seveda položaj naše literature, ne samo zaradi njene skromnosti, temveč zaradi te- pem delu, kjer se nenehoma in na. Naše domovinsko čustvo je organično veže z vsem individu- pomirjeno in v glavnem zadošče-alnim, kar je vznemirjalo tega no in zdi se nam, da za vedno, velikega duha. Prešernu slede ro- Tak je vsaj občutek našega ča- ' ga, ker sta se, kakor smo videli dovi, ki so vse svoje življenje sa, ki nas, upam, ne vara. S tem \ z letom 1945 izčrpala kar dva posvetili osveščanju naroda in ki je za literaturo odpadel važen i njena pomembna inspirativna vi-jih naša literarna zgodovina tudi navdih, zakaj bil bi skoraj ; ra. To dejstvo se ne kaže samo označuje z imenom buditelji. —! anahronizem danes peti domo- v njeni splošni dezorientiranosti, Njim je bila narodnost tako rekoč vinsko ljubezen v duhu prejšnjih temveč tudi v tem, da je na pri edini navdih, kajti njihovi osebni časov in načenjati našo nacional-ustvarjalni viri so bili v primeri no problematiko, ki jo v resnici s to splošno mislijo neznatni. I ne čutimo več, ki nas več ne Toda tudi drugi visoki vzpon naše književnosti, ki ji je s Cankarjem in Zupančičem dal dokončno značaj umetniške literature, »slovenska moderna«, je črpal pomemben del svoje vitalnosti iz naše nacionalne problematike. Cankar in Zupančič sta ji posvetila vsaj tretjino svojega opusa in z njenim navdihom ustvarila dela, kakršna so »Duma«, »Naša beseda« ali »Kurent« ter fragmenti mnogih drugih Cankarjevih spisov. Isti navdih se pojavlja tudi v rodovih po moderni. Tu imate Gradnika, Grudna, Prežiha, Kosovela,{ Cirila Kosmača in vse do pesnikov osvobodilne borbe, med katerimi je celo Kajuhu narodna svoboda še vedno osnovna tema. V času moderne se zlasti v Cankarjevem delu tej tematiki pridruži nova, važna komponenta, ki bi jo lahko imenovali socialno tematiko ali ustvarjanje socialno vznemirja. Ta pesem se nam zdi izpeta. Podobna ugotovitev je bila izrečena že leta 1945 na kulturniškem plenumu, v ljubljanski Drami in praksa desetih let, ki smo jih preživeli v novi Jugo- slaviji, nam tedanjo prognozo potrjuje,1 zakaj naša literatura tega vprašanja ni več načenjala. Zmaga v osvobodilnem boju mer brez moči celo nasproti dogodkom osvobodilne borbe. Saj še do danes nimamo dela, ki bi to zgodovinsko dejanje našega ljudstva le približno ali vsaj deloma osvetlilo s sredstvi literature, da bi ga pokazalo ne samo kot dogodek, marveč kot splet resnično človeških, telesnih in duševnih dram živih, plastičnih ljudi, posameznikov in kolektivov. Naravno se mi zdi, da sta se naša književnost pa tudi del N e, meč, pregnala bo nas sreča kriva. Le malo vam jedila, bratje, hranim, branili smo se dolgo brez podpore, kdor hoče se podati, mu ne branim; kdor hoče vas dočakat temne zore, neproste dni živet, nočem enake, ne branim mu, at jutra čakat more. S seboj povabim druge vas junake, vas, kterih rama se ukloniti noče; temnd. je noč in stresa grom obidize; sovražnik se podal bo v svoje koče, le majhen prostor je tja do goščave; to noč nam jo 'doseči je mogoče. Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave. Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi!« France Prešeren: Iz »Krsta pri Savici<{ pa ni prinesla samo narodne I vodstva, ki ima na skrbi našo osvoboditve, marveč tudi zmago; kulturno politiko, zatekla v tej socialne revolucije. Stari red je 5 stiski k vzorcem ruske literature, bil uničen, pričel se je ustvarjati Toda tam je bilo mogoče najti novi, socialistični, ki se ustvarja nekaj redkih literarnih umetnin, še danes. Oblast in vodstvo vsega našega življenja je prevzel delavski razred, nosilec tistega programa in volje, ki je kot revolu- poleg njih pa množico del, ki so bila pisana za proslavljanje znamenitih tehničnih in gospodarskih uspehov revolucije. Toda to ven- cionarno navdušenje in patos j darle ni posel ^literature, ki ne predstavljal vir navdiha za napredno literaturo. Odločilna naloga revolucije, prevzem oblasti, je bila izpolnjena. Boj je bil končan, vsaj boj za poglavitno posto- revolu- njegov pato™ njegov poletfn nje- j iati literaturo raznih železniških 1prog in prostovoljnih delovnih akcij za gospodarski napredek more živeti od Magnitogorskov in Dnjeprostrojev, temveč samo od pomembnih procesov in dogodkov v človeški duši. Teh pa v podobnih delih ni ne tam ne pri nas, ki smo nekaj časa skušali ustvar- razpoloženja za cijo govo junaštvo. Pričelo se je novo Ta postane poslej drugi naj-1 razdobje vztrajanja in preureja-važnejši inspirativni moment za nja družbe na novih temeljih. -^ Tudi ta naloga je sicer neizmer- no važna, težavna in odločilna, j ni pa več boj za idejo s a- vašo literaturo. Cankar ji je posvetil veliko pozornosti in dela,; saj mu je med drugim dala navdih za »Hlapca Jerneja« in za vrsto drugih spisov. Po njem se je ta navdih uveljavljal bolj in bolj. Najdete ga pri pesnikih in pisateljih od Frana Albrehta, Toneta Seliškarja, Kosovela, Prežihovega Voranca, Miška Kranjca pa do Mateja Bora, ki je bil med. pesniki osvobodilne borbe najizrazitejši izpovedovalec socialno revolucionarnega stremljenja. Tudi ta problematika je bila ^ naTnati^prmeml^ ? roke politične moči, globoko povezana z našo življenj-' 0 er0 ln Katero se le or sko stvarnostjo v obdobju med obema vojnama. Oba ta dva momenta, nacionalno obrambni in družbeno revolucionarni, sta bila nadosebno ozračje naše literature do l. 1945. Z njima je bil vsak naš pomembnejši ustvarjalec v duhovnem stiku z velikim dogajanjem, ki ga je v tem času preživljalo naše narodno občestvo in evropsko človeštvo. Prav zaradi tega ju tudi imenujem širša in višja inspirativna momenta naše literature. Leta 1945 pa se je položaj glede notranjih pogojev in pobud za umetniško ustvarjanje mahoma spremenil. Zmaga v osvobodilnem j dobni ruski literaturi. In dejstvo boju je silovit prelom v vsem je, da je skoraj v tridesetih letih našem življenju in silovit prelom ustvarila sorazmerno malo dra-pomeni tudi za literaturo. Naša j gocenega in velikega, če njena narodna osvoboditev se nam po dela primerjamo z deli, ki so na-drugi svetovni vojni vidi dokonč- stala pred revolucijo. mo. Zaradi tega more ta faza v dogajanju našega časa literaturi nuditi sorazmerno malo tistega navdiha, kakršnega je prejemala do zmage revolucije od njenih idej. Tako je literatura pravzaprav izgubila svoj drugi nadosebni vir inspiracije. Znašla se je v nekakšni praznini. Ostala ji je le mirna zavest, da je narod svoboden in da je v družbi oblast ■' ' s je borila tudi književnost sama. Pred tako praznino se ni znašla naša literatura prva. V podobnem položaju je obtičala več kot dve desetletji pred nami sovjetska, zlasti ruska literatura, literatura tedaj, ki je mnogo večja od naše, ki ima pomembnejše tradicije in bogatejše izkušnje od naše. Toda tudi ruska književnost je preživljala in preživlja še danes težko krizo tudi zaradi dejstva, ki sem ga imenoval pomanjkanje nad-osebnih momentov inspiracije. Kljub razlogom, ki to krizo p ruski literaturi zaostrujejo in o katerih ne bom govoril, je nedvomno ta praznina važen vzrok za dezorientiranost in težave v so- naše zemlje, literaturo tedaj, ki je danes že popolnoma pozabljena. Po takih in podobnih izkušnjah nam je postalo jasno, da ne more biti naloga literature spremljati vse mogoče faze v realizaciji revolucionarne misli. Njena zadeva je morda vzdrževati v naši in raznih narodov ter iz narave danes postaja ta vizija vse sla-literature same. botnejša in preprostejša.. Sponi' Zdi se mi, da je eden od srni- nite se Cankarjeve zamaknjeno' slov vse literature nenehno obli- sti v tihe katakombe človeškega kovanje in preoblikovanje člove-. srca in njegove tajnovidnosti v ka, ustvarjanje vedno novega, | njih mrakovih, v katerih je opO' višjega, bolj razvitega človeškega............ ' ’ ’ ' bitja. In vem, da je smisel revolucije ureditev družbe, ki bo človeku nudila pogoje za nov in višji razvoj, a tudi nujnost za plemenito izpremembo človeškega bitja. To je stična točka med literaturo in revolucijo. Književnost more sodelovati z revolucijo najpomembneje tako, da s svojimi sredstvi, se pravi s kritiko, zlasti moralno, in z izpovedovanjem visokih ter dragocenih dejstev človeške duše vabi in poziva k višjim in žlahtnejšim oblikam človeškega bitja in žitja. To je od nekdaj njena vloga. In človeški lik literature ne more biti drugačen, kot bo človek, ki ga pripravlja revolucija. j Skratka, literatura se mora ponovno počlovečiti, vrniti se mora k človeku, h globoko pre- zavesti tisto, čemur bi rekel po- . bujenemu, zavednemu, razvitemu, glavtina smer in volja revolucije.1 v duhu časa obveščenemu in ču-Podrobnosti njih izvajanja pa so tečemu človeku, izključno stvar politike. Literatura bi bila v njih izgubljena, če tudi vsebuje preobrazba naše družbe v celoti ogromen zaklad moralnih in spoznavnih procesov v duši našega ljudstva. Vsi ti premisleki krizo samo ugotavljajo, ne morejo je pa razrešiti in ne morejo ne literaturi Biti mora izraz takega človeka. Vajeni smo govoriti, da veliki pisci prehitevajo svoj čas in da nam, kažejo poti v bodočnost. • Kažejo nam jih predvsem v sferi človeškega, moralnega sveta, v življenju v človeku samem. To je prava domena literature in če je naša izgubila dve svoji važni, nadosebni ne naši kulturni politiki pokazati pobudi, ji še vedno ostane pogla- novih poti. Toda, ker sta izhod in rešitev nujna, bom predlagal neko smer, v kateri vidim izhod, ki se mi zdi za literaturo varen in sprejemljiv, saj ga poznam iz izkustva književnosti raznih dob vitna, namreč nadosebna vizija o pravem, lepem, čudovitem človeku. Vrne naj se k nji. Če pravim, da naj se vrne, pravim tako premišljeno. Zakaj dejstvo je, žal tako skrivnostne zaklade čistosti in plemenitosti in veličine človeka. Spomnite se visokoum' nosti Zupančiča, njegovih poletov nad svet in nad nehanje ljudi, V sfere luči in samotnih nadzemskih viher. Spomnite se njegove vizije o človeku, polnem jasnih, ponosnih čustev o človeku, ki čist svoboden stoji v središču vsega, se pravi, v svojem duhu povezav s človeštvom in stvarstvom. IV primerjajte s temi mogočnimi pO' dobami vizijo ali vizije človekfl> ki nam jih nudi današnja literatura. Občutili bosti usihanje te njene večne inspiracije in kdal pa kdaj vas bodo današnje po' dobe človeka navdale z začude-njem pa tudi z bolečino, kajti zazdele se vam bodo tu pa tata podobne nekakšnim avtomatotv za demonstracijo takih ali drugačnih aktualnih tez in kdaj P? kdaj se boste znašli pred bitji' ki komaj še imajo človeško duša in ki jih izmed vseh življenjskih moči potresa samo še gola, telesna vitalnost. In teh podob n6 boste srečavali samo v sedanjetfl pripovedništvu, temveč tudi v ne' • posredni izpovedi, v liriki. Zavedati se je treba, da je pt' tem upadu sodelovalo veliko momentov, med njimi zlasti obl svetovni vojni z vsemi svojin*' težkimi moralnimi p osledicatn1' Toda ta zavest nam ne moti oslabiti spoznanje o današnjega stanju naše literature. Zato sef1 vrni Prešernove nagrade za 1.1954 Svet za prosveto in kulturo LRS je podelil letošnje Prešernove nagrade naslednjim: Za uspehe na znanstvenem področju: dr. Milku Kosu za delo »Urbarji Slovenskega Primorja«, akademiku dr. Antonu Peterlinu za mednarodno pomembno delo na področju velemolekul in prof. 1 dr. Francetu Novaku za iznajdbo dejal in zdaj ponavljam: da od moderne do naj se k človeku, k višji viziji a j njem in k obujanju novega člo-j veka, ki je smisel literature, Pa ' tudi’ naše revolucije. Taka literatura bo izpolnjevala svoje čas-! no in trajno poslanstvo, bo pa tal' metode pri operaciji raka na \ di v skladu z duhom svojega W vratu maternice. j likega vzornika Franceta Prešel' Za uspehe na umetniškem pod- na, pri katerem bo našla števili ročju pisatelju Ivanu Potrču za napotke in odlične rešitve mno roman »Na kmetih«, Miri Danilo- j g)h. Problemov, ki pri literarne«1 vi za vlogo v »Stekleni menaze- ' delu ^tajajo spričo dejstva J r/ . * » . ra • i i je pisateljstvo izpoved, hkrat* P° nji«, »Vpsi Železnemu in »Filo- tudi naloga> M jo najlaže op{šev meni Marturano< in slikarju s širnimi Prešernovimi besedem^ h rancetu Miheliču za grafiko. jasniti noč temno, ki tare duha. .................................................................................................................. ....................................iiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiflin^....................................................................................................................................................... POKLOK Erskine Caldwesll VZHAJAJOČEMU SONCU Lonnie je trdovratno čakal, Vedel je, da ima Clem prav, ko vztraja, da mora Arch vstati im priti pogledat, kaj se je zgodilo. Bal se je iti nazaj k skednju in reči Clemu, da Archa ne bo. Ni vedel, čutil pa je, da bi Clem šel v spalnico in potonil Archa s postelje. Ni maral misliti, da bi se kaj takega zgodilo. »Ali si še tukaj, Lomnic?« je zavpil Arch. »Prav tu sem, Mr. Arch. Jaz —« »Ko bi ne bil tako zaspan, bi prišel ven in vzel kol in — ne vem, kaj bi naredil!« Lonnie je srečal Archa na zadnjem stopnišču. Vso pot do svinjaka ni Arch nič govoril z njim. Težko je stopal spredaj im niti počakal mi, da bi videl, če gre Lonnie za njim. Svetilka, ki jo je nosil, je metala po tleh dolge, medle žarke rumene svetlobe. Ko sta prišla do tja, kjer je čakal Clem ob Markovem truplu, se je črncev obraz zasvetil v temi kot močno iizglajen lemež. »Kaj hudiča pa je Mark delal ponoči v mojem svinjaku?« se je Arch zadrl na oba. Nihče mu ni odgovoril. Ker sta molčala, je Arch buljil vanju. Toda ko ju je dolgo časa gledal, se je vseeno vsak hip zastrmel v raztrgano telo Marka Nevvsoma, ki je ležalo na tleh pred njegovimi nogami »Tu se nič več ne da narediti« je končno rekel. »Počakati bomo morali do jutra im poslati po pogrebnika.« Stopil je nekaj korakov stran. »Mislim, da bi predvsem lahko počakala do jutra. Ni me imelo smisla buditi.« Obrnil se je im od strani pogledal Clerma. Clem je stal vzravnan in mu gledal v oči »Kaj hočeš, Clem Henry?« je vprašal Arch, »Kdo ti je rekel hoditi okoli moje hiše sredi noči? Ne maram, da črnci prihajajo sem, razen če pošljem ponje.« »Nisem mogel mimo gledati, da prašiči nekoga požro, ne da bi kaj naredil,« je odvrnil Clem. »Brigaj se za svoje stvari,« mu je rekel Arch. »In kadar govoriš z mano, se odkrij, drugače ti bo žal. Ne bi me dosti stalo, da bi obračunal s teboj, kakor zaslužiš.« Lonnie se je umaknil nazaj. Med njimi je bila mučna napetost. Tako so se vedno pričenjale težave med Clemom in Archom. Mnogokrat prej je videl, da se je začelo na tak način. Če se je Clem obrnil in odšel, se ni nič zgodilo, toda včasih je ostal prav tam, kjer je bil, im je odgovarjal Arch-u ravno tako, kot bi bil tudi sam belec. Lonnie je upal, da se sedaj to ne bo zgodilo. Arch je bil že dovolj besen, ker so ga zbudili sredi noči, in Lonnie je vedel, da ne pozna meje, kadar se razjezi na črnca. Nihče ga še ni videl, da bi ubil črnca, toda rekel je ljudem, da ga je že im da se ne boji tega znova storiti »Mislim, da veste, kako se je zgodilo, da so ga prašiči tako zdelali,« je rekel Clem lin gledal naravnost v Archa. Arch se je zasukal. »Ali govoriš z menoj ...?« »Vprašal sem vas to,« je izjavil Clem. »Vrag te naj vzame, ti strahopetec...« je zavpil Arch. Zamahnil je s svetilko proti Clemovi glavi. Clem se je umaknil, dno svetilke pa ga je zadelo v ramo. Svetilka se je razletela na kose. Olje je pljusknilo po tleh in se v zraku vnelo od gorečega stenja. Clem je imel srečo, da ga ni poškropilo po obrazu in po obleki. »No, poglejte...« je rekel Clem. »Prokleti strahopetni črnec,« je rekel Arch in se zagnal vanj. »Naučil te bom odgovarjati inii. Zadnji čas si malo previsok za svoj položaj. Preveč sem ti popuščal, a ti ne bom več.« »Mr. Arch, jaz..,« je rekel Loninie in stop id naprej skoro med-njn. Nihče ga ni slišal. Arch je stal zadaj in opazoval goreči petrolej- na tleh. »Vi pra-v dobro veste, zakaj so ga prašiči napadli,« je vztrajal Clem. »Bil je tako lačen, da je moral vstati sredi noči in priti sem ter poskusiti, če bi našel kakšno hrano. Mogoče je skušal najti prekajevalnico. To je vseeno. Stradal je kot vsak drug, ki dela pri vas, in bil je tako star, da ni vedel, kje bi še iskal brano razen v vaši prekajevalnici.. Dobro veste, da se je zato zgubil v temi iin padel v svinjak.« Petrolej je popolnoma ugasnil. Pri slabotni svetlobi zadnjega lamema se je Arch sklonil in pobral drog, kii je ležal na tleh, amor ga je prej vrgel Lonnie. Arch je dvignil drog nad glavo in z vso močjo zamahnil proti Clemu. Clem se je umaknil, toda Arch se je spet hitro obrnil i,n ga udaril po roki ravno nad komolcem, preden se je Clem mogel izmakniti. Roka je omahnila im mrtvo obvisela. »Prokleti strahopetec črni!« je zavpil Arch. »Zda-j je prišel tvoj čas, ti črni parnkrt! Čakal sem na priliko, da bi ti dal lekcijo. In ta bo taka, da je ne boš nikoli pozabil.« Clem je tipal po tleh z nogo, dokler ni našel drugega droga-Sklonil se je in ga pobral. Dvignil ga je, ne da bi udaril Archa-ampak da bi odvrnil njegove udarce od svoje glave. Vztrajal je na mestu in ga ni pustil bliže. »Spusti kol,« je rekel Arch. »Nočem stati in se vam pustiti tako pretepati,« je ugovarjal Clem. »Pri bogu, saj to je vse, kar hočem,« je dejal Arch in skrivil ustnice. »Črnec, tvoj čas je prišel, pri moji duši!« Še enkrat je zamahnil proti Clemu, toda ta se je obrnil in zbežal proti skednju. Arch je šel nekaj korakov z.a njim in sS ustavil. Vrgel je drog stran, se obrnil im stekel nazaj k hiši. Lonnie je šel k ograji in poskusil pomisliti, kaj je zanj naj" bolje storiti. Vedel je, dia se ne more očitno postaviti na stran črn ca1 čeprav mu je ta pomagal, posebno še potem, ko je Clem govori" z Arckem na tak način, kakor si je Lonnie sani želel govoriti. Arch je bil belec in Lonnie ni smel pomisliti, da bi se mu uprl, če j£ hotel ostati živ, naj bi se zgodilo karkoli. Kmalu se je neko okno v hiši zasvetilo in slišal je Archa, ki f vpil na žena, da bi jo prebudil. Ko je videl, da gre Archeva žena telefonirat, je Lonnie spoznaj: kaj se pripravlja. Žena je klicala sosede iin Archeve prijatelje. V n-e bi imeli nič proti temu, da vstanejo sredi noči, ko bi zvedeli’ kaj se pripravlja. Zaslišal je Clem a, ki ga je klical za skednjem. Odšel je z dvorišča iin se v temi dotipal do tja. »Kaj pa je, Clem?« je vprašal, »Mislim, dia je moj čas prišel,« je rekel -Clem. »Arch Gunma-rd govori tako, kadar je čisto besen. Ravno tako je govoril takrat, je pognal J ima Moffina v močvirje. Jim se ni nikdar vrnil.« »Arch ti ne bo nič takega naredil, Clem,« je odvrnil Lonn>e razburjeno, toda vedel je, da ni res, kar govori, Clem je molčal. »Mogoče hi bilo bolje, da bi zbežal kam v močvirje, dokler & ne potolaži in ohladi,« je rekel Lonnie. »Saj imaš morda pra'’-Clem.« Čutil je Clemove žareče oči, ki so se upirale v-anj. »Če mi boš pomagal, to nima smisla,« je rekel Clem. »Sa-j 61 mi pripravljen pomagati, ne?« Lonnie je vztrepetal, ko mu je C lemo v predlog postal čisf<1 jasen. Obrnjen je bil s hrbtom proti skednju in naslonil se je 0a pteno. Pred očmi so mu zamigljale črne in bele lise. »Saj mi boš pomagal?« je ponovil Clem. »Ne vem, kaj bo Arch rekel na to,« mu je obotavljaje se odvrnil Lonnie. (Nadaljevanje v prihodnji številki) LEPI NAČRTI »SVOBODE« V RAVNAH NA KOROŠKEM VSE VEČJI USPEHI I Prešeren v grščini in angleščini I Grška književnica Rita Boumi Papa je v grškem književnem časopisu »Panasgios Andologia« se-, znanila grško javnost s sloven-I skim pesništvom. V sestavku 1 »Pogled na slovensko pesništvo« Domala ose sekcije »Svobode« Odbor Ljudske univerze je reda ob sodelovanju tamburaške- opisuje starejšo in sodobno slo- c Ravnah na Koroškem: igralska, j pripravil 12 predavanj, ki bodo ga zbora, harmonikarjev in orke- vensko poezijo. V časopisu je tudi Pevska, godbena, tamburaška. zanimiva za vse prebivalce. Še- stra. Orkester, ki so ga ustanovili osem Prešernovih pesmi v grškem -- stili predavanj: o Mešku, vzgoji lani decembra, bo nastopal, kadar prevodu; za uvod k njegovim za starše, muzejih, ljudski kul- bo potrebno. pesmim, ki so bile prevedene iz turi, planinstvu in kulturi plesa, jz tega, o kratkih črtah orisa- italijanskega prevoda, ki ga je se je udeležilo precej ljudi. nega dela lahko vidimo, kako lep, oskrbel italijanski slavist Salvini, Do konca maja bodo povabili bogat in zanimiv program si je pa je natisnjen kratek življenje- 7 -7 _ _ y 7 • / • X _... .7 _• 7. 7. .. ft-i-! o Ti1 ne rt ort r> ni-n Dr/)o n er m n plesna in izobraževalno, so bile sicer tudi doslej delavne. Toda kljub hvalevrednemu prizadevanju ni bilo zaželenih uspehov. Ko so Ugotavljali vzroke, so uvideli, da dom, kjer se bodo plemenitili in izobraževali. To je velika stvar. Založba »Basil Blackewel Ox-ford« je izdala izbor Prešernovih pesmi. To so najboljši prevodi Prešerna, kar jih je bilo doslej izdanih. V celoti je prevedenih 28 njegovih pesmi. b° treba načrtneje delati. Zato poslušalce še na literarni večer postavila ravenska »Svoboda«, pis Franceta Prešerna. *° Pse sekcije že lani_ sestavile Društva slovenskih književnikov, ] Prireditve bodo skoraj vsak^Je- Doje programe. Na občnem z bo- predavanje s področja tehnike, li-\den. Vsako soboto ali nedeljo pa u so člani program še nekoliko ferarno predavanje, predavanje o i tudi med tednom bodo prihajali z Po p olnili, marsikaj so pridejali, zdravstvu, turizmu, kulturnih za- ravenski ljudje v svoj prosvetni nekaj pa opustili. nimivosti Slovenije in predavanje Igralska skupina je po tem ° vlogi bodočih komun, načrtu že igrala »Sneguljčico« in Godba na pihala bo imela se-5Domna«. Do konca gledališke dem koncertov: pet doma, dva o sezone pa bo pripravila še »Me- Prevaljah. Pevska zbora pripraviš«, ki ga bodo igrali v drugi ljata velik koncert za proslavo Polovici februarja in »Hlapce«, ki desetletnice osvoboditve Koroške Hh bodo Ravenčani gledali aprila. Sedaj snujejo mladinski pevski Razen tega bo v aprilu še aka- zbor in nov moški pevski zbor. Remija, na kateri bodo sodelovale Ta nova zbora ne bosta v letošnji nse skupine društva. Ob zaključ- sezoni nastopala, ker bodo pevci ku šolskega leta bodo absolventi in pevke obiskovali šestmesečno plSSi Je' imela dva celovečerna plesna spo . s^vu svoje znanje. Kako vesel je ! A nnt,rt 7 7/* r\ n tl 1 IGRALSKA DRUŽINA »SVOBODE« BEŽIGRAD JE UPRIZORILA BEVKOVO IGRO »KAJN« Vztrajnost - pol uspeha Vsake dobre odrske upri- i — vsi pa vse. To pa je pogoj za Velenjska čitalnica j e dobro obi sk ana V čitalnico »Svobode« v Ve- »Našo ženo«, »Film«, »Naše raz- enju prihaja vedno mnogo glede«; za razvedrilo pa je na raz-fnanja željnih rudarjev, najraje polago »Pavliha« in »Tedenska 'J1 najpogosteje pa prihaja mla- Tribuna«. Tako ima čitalnica do-fiirta mala vse pri nas izhajajoče ča- V čitalnici so bralcem na raz- J°Pise, tednike in revije Marši- ******* •st“£,,e»s”5rrtsr •gr*. -tr-. ”««rrL*s rxtie:. vz m. »Velenjski rudar«, publikacije precej denarja. l uje pa berejo znanstvene in y knjižnici imajo 2384 knjig, ^Poslovne revije. Čitalnica dobi- ki j0 obiskuje 125 stalnih bralcev, e »Socialistično misel«, »Komu- Najraje bero delavci, upokojenci •sta«, »Obzornik«, »Elektroteh- in dijaki. Lani so izdali za 433 .ni vestnik«, »Življenje in teh- novih knjig nad 136.000 dinarjev. „ nika«, »Borca«, »Priroda, človek Tudi letos so namenili za nakup je imel gledalec občutek, da po-ln zdravje«, »Planinski vestnik«, knjig znatna sredstva. 1 samezni igralec ne pomeni mnogo bodoče uspehe. Scena je bila nekoliko pomanjkljiva. S tem pa ni rečeno, da družina nima smisla za sceno. Scena je bila slaba, ker niso imeli dovolj sredstev, da bi napravili |g$ boljšo. Kljub temu so bili gledal- -[ sleherni “ igralec", ko vidi, da ni ci zelo zadovoljni. Ce se bo dru-—*—„• ™r,co- žina tudi v bodoče vztrajno pri- zastonj večer za večerom prese-celo v mrzli sobi in ko vidi, da je dvorana polna — da obiskovalci cenijo ta velika prizadevanja. Morda je prav to vzpodbujalo dramsko družino »Svobode« Bežigrad, da so zaigrali Bevkovo igro »Kajn« zelo dobro. Velika dvorana kina »Soče« je bila nabito polna. S tem so ovrgli trditev, da se v večjih mestih ne obnese amatersko gledališče. Razmeroma mlada družina, ki smo jo doslej le nekajkrat videli na odru, je uspela privabiti občinstvo Bežigrada. Res. V podajanju je bilo še nekaj začetniških napak. Toda kljub temu je družina pokazala, da ima vse pogoje za uspešno rast. Igralci so predstavljali celoto in zadevala in vlagala v svoje delo toliko volje, kot pri tej igri, bo kos vsem težavam. Catte Kollwitz: Mati z otrokom Z OBČNEGA ZBORA »SVOBODE« V ŽALCU KAKO Z UČILI NA NAŠIH ŠOLAH UČIL PRIMANJKUJE ^?]°bčutnejše je pomanjkanje C1‘ d osnovnih šolah in nižjih *?-redih gimnazije. V Sloveniji je i.n°go šol, zlasti na podeželju, 1 uporabljajo zastarela nesodob-y učila' ali so celo brez njih. l t°lrninskem okraju je 27 šol ez računal. Precej je šol, ki ni-, ajo ravnih trikotnikov, raznih otornerov, šestil, votlih in utež-1 fneri geometrijskih teles, telit- v» • t * J L.U I I t-L- i I i J o/v II V ICltO • ► Ol«'* . c “d. Nove zemljevide Slovenije le 39 šol, 46 šol pa nima ‘opir,„,!» , . . F-r _ ,iJl orner°v- Nič kaj boljše ni v z^u8ih okrajih. Slike, ki bi ponašale pouk, pogrešajo vse naše p, ®> koder jih pa imajo, so do-ar ji® še šolsko opremo i eRusem šolske klopi in table; ko, Pfeu skih strokovnih in mladinskih knjig. Lani je knjižnica dokupila še 1183 knjig. Vedno večja izbira dobrih knjig privablja v knjižnico vse več bralcev. Vsako leto obišče knjižnico skoro 10.000 bralcev. Slovenskih knjig je bilo v preteklem letu izposojenih 22.036, tujih pa 1651. uinski oddelek pa nameravajo Razveseljivo je, da bere najraje ""suieriti na izdelavo kmetij- 1 mladina (5000 obiskovni—v) in delavci. Št«,/Čm uoiskovalcev se strojev »rjT.^di ljubljanska tovarna odh3* životari. Mestni ljudski st b°r H je sicer preskrbel pro- je v primeri s prejšnjim letom dvignilo za 15,4 %. Ker se opaša čedalje večje za- m re na Vodnikovi cesti ki pa nimanje za strokovne in znan-f0 0 boljši od prejšnjih Če ta stvene knjige, je Svet za kulturo st0arria ne bo dobila novih pro- in prosveto pri Mestnem Ijud-r°° bo prisiljena preusmeriti skem odboru začel resno raz- Beseda ali dve o študentih »Koliko?« — »Štiri tisoč,« mi aparate, inštrukcije. Če vse to ne je odgovorila, ko smo čakali na rodi uspeha, jim navadno poma-šteoilke za Univerzitetno knjižni- ga jo starejši tovariši s tem, da co. »Se ti zdi to veliko? To je ga povabijo o svoje že tako tesno vse, kar dobim. Kako s tem ži- stanovanje. No, in konec koncev oim, pa sam računaj! Stanujem ‘ je mogoče prenočiti tudi na kakš-pri neki stari skopulji, ki hoče za nem seniku ali baraki, kje o bliž-nekurjeno sobo — pravi pesjak nji okolici Ljubljane. Nič drugega — tisoč dvesto din, pa še posebej ] ne preostane kot pospešiti gradi-za porabo luči in kaj vem kaj 1 teo študentskega naselja. Dajmo še vse — vsak mesec se prepirava osnovne možnosti ljudem, ki bodo o tem...« Bolj zaupno pa mi je j prevzemali najbolj odgovorne na-študentkinja filozofije, s katero | loge o našem življenju, sem govoril o štipendiji, povedala, \ Študentka filozofije, o kateri da je o resnici kar vesela, da so-' sem uvodoma govoril, dobiva šti-bo sploh ima. Marsikdo njenih ri tisoč din od svojega okraja. To tooarišič in tovarišev je še mno- j je nekaj več, kot znaša poopreč-go na slabšem. Hrana? V študent-, na štipendija. Vendar del studenski menzi. Po novem letu tritisoč tov dobiva še znatno več, celo din. Toda o hrani bi se dalo mar-j preko osem tisoč, medtem ko se sikaj reči... Pomaga si kot ve in nekateri morajo preživljati pozna. Inštruira matematiko, angle- l polnoma z lastnim delom. Vzrok ščino, zgodovino, varuje otroke, tega je o tem, ker je razdeljeva-plete, šiva... In njen učni uspeh? • nje štipendij pri nas na žalost ose plete, šiva ... In njen učni uspi Vsi izpiti opravljeni o pravem času in z res solidnimi ocenami. Leto za letom prihajajo o Ljubljano študentje, ki si žele najvišje izobrazbe. Vsakdo med njimi pa se že prvi dan sreča z velikimi težavami, kje bo spal, jedel ... Da, stanovanjeI Študentsko naselje pod Rožnikom nje štipendij pri bolj in bolj odvisno od povpraševanja in ponudbe. Mnoga podjetja so pripravljena podeliti štipendije študentom, če se le-ti obvežejo, da se bodo po končanem študiju zaposlili pri njih. Tako se mnogi obvežejo s podjetji o dru- hrani. Mesečnih tri tisoč din, ki jih vplačujejo študentje v študentski menzi, nikakor ne zadostuje menzi, da bi krila svoje po-. trebe. Pomoč ji nudi v glavntm Res je, da ti večinoma žive pri MLO Ljubljana, toda zadnje čase starših, res pa je tudi, da so to že se ta ose bolj sprašuje, če je na-odrasli ljudje in starši se često vsezadnje lo sploh njegova dolžne čutijo več dolžne vzdrževali nost. Ali niso študentje, ki jedo jih. Ti — in teh je dobro šestino o menzi večinoma iz krajev izven — so prisiljeni, da se preživljajo j Ljubljane? Naj torej dajejo do-z lastnim delom. Poznal sem to- \ taci je menzi okraji. Ti pa — tovariša, ki je bil dopoldne hono- Ukor je znano — tega ne slišijo ramo zaposlen pri nekem čavo- preveč radi. Posledica tega je pišu, zvečer pa je kot kolporter seveda nizka kalorična vrednost raznašal drug časopis. Eden iz- hrane — kar gre ose na račun med virov zaslužka so inslruk- zdraDja študentov. V »Tribuni« cije, ki pa imajo to slabo lastnost, — študentskem glasilu — je ne-da zahtevajo veliko dragocenega kdo pisal: »V menzo grem s stra-časa. Če roče j u en o rcr u jwm pračam pa se žalosten.« Na-opraoljati izpite, vaje m seminar-,, bndočih 'komun bo pSefcajtor, ,e pisati diplbmske in seminar- d£ hodo dale to Dprašanje na svo ske naloge in pri tem se po oec , . . Jr . \ J . ur inštruirati, znaša njegov de- dnevni red I erjelno stvar ne bo lavnik preko 14 ur - pred izpiti pedala kdo ve kako finančno pa seveda še mnogo več. nemogoča, ce bo vsadka komuna Za osvetlitev razmer, v kate- Prispevala nekaj sredstev, rili žive študentje, se moram do- n Takn tece življenje študentov, takniti še nečesa. Kako je o pri- ' redavanja, vaje, seminarji, nato meru bolezni? Zdravstveni fond Pa poz/jo v noč študij, pisanje na-7,SJ — za katerga plačujejo štu- \°8 in reševanje problemov. Doba, dentje prispevek dvesto dinarjev ko so študentje veseljačili, dokler mesečno — ima ambulanto, ki se n*s9 znfšli na cesli s teško lahko nudi manjše usluge, kot je D? ’n luknjo v žepu, je za na-popraoilo zob in podobno, nemo- mj. Študentsko življenje je danes re pa kriti stroškov za daljše zdravo, življenje ljudi, ki z mla- gih republikah, samo da bi bili ■ zdravljenje na kliniki, saj vsem dostno vnemo premagujejo ovire. Prizor iz Ulma »Izsiljevanje« ..j. finančno preskrbljeni. Drugi vir bolnikom ne. ker preprosto nima Čakajo ure v vrsti za prostor o naselje Pou nozniKom j podeljevanja štipendij so okraji, sredstev za to. 65°/o vseh študen- zakurjeni knjižnici, se zadooolje sprejme le del študentov, ostali dh 1 dpore te svojim in0 je socialno zavarovanih po s skodelico mleka o mlečni repa se napote od hiše do hiše od j dentom. toda teh je majhen del. starših, toda ostali so o brezigled- stavraciji namesto večerje. Kino Viča do Most in Rakovnika do JVa naši univerzi študira največ nem položaju. Morda bi tudi' ta vstopnice za dvajset din in dija- Sentvida proseč za sobico. Obljub- ljudi iz Ljubljane in njene oko- stvar zaslužila našo pozornost. ško stojišče v drami in operi — Ijajo visoke nagrade, fotografske lice. Ni koncu st neka} besed v <■> pa j-m h razvedrilo po delu. NOVI VLADNA KRIZA V PARIZU IN KAJ SEDAJ? Vlada Mendes-Francea je v soboto padla. — Kdo so sovražniki padle francoske vlade ' kakšne težnje imajo? — Uspehi Mendes-Francea in pomembno., njegove politike. — Pinay je sprejel mandat za sestavo nove vlade. Kakšen bo odnos nove vlade do pa riških sporazumov? In do gospodarskih ter socialnih reform, ki jih je nameraval izvesti Mendes-France? In kakšna bo njena politika do zahodnih sil in do Sovjetske zveze? V soboto, 5. februarja, je francoska uveljavila zaradi svoje pomirljive poli- „ ^sa *a vprašanja danes vznemirjajo rlada padla. To je bila dvajseta vlada tike do Indokine in Tunisa ter zaradi , 1?„. naiUe .p. morala f ranči j a '.J6 dvajseta |i je in vodila rada okrepila samostojnost Evrope. r povojni Franciji; načeloval ji je radi- nekaterih znakov, ki so kazali, da bi jPrav^kmalu odgovoriti, talni socialist Mendes-France ir Pravkar radio poroča, da je predle Francijo sedem mesecev in pol. Padla Kakšna pa bo nova vlada in kaj bo j sednik francoske republike ponudil man-je po parlamentarni razpravi o odnosu storila? Bo li prekinila francosko-tuni- dat za sestavo nove vlade konservativcu Francije do njenih kolonij v Severni zijske ' razgovore o notranji avtonomiji Pinavu. Ta ga je sprejel in upa, da bo Afriki, ki jim je Mendes-France oblju- Tunisa, ki so se tik pred padcem Men- okivg skupine »neodvisnih«, ki ji sam bil neke vrste notranjo avtonomijo. Za des-Francea približali uspešnemu koncu? pripada, zbral sredino in desnico v vlado je glasovalo 273 poslancev, proti e to storila, bo Severna Afrika od- parlamentu in ustanovil »vlado narodne Pa ^ ... . ... ... ! govorila z vstajo. Tunis, Maroko in sloge«. Komunistična in socialistična Proti vladi so glasovali komunisti, Alžir se bodo spremenili v novo In do- parlamentarna skupina ter skupine ra-narodni republikanci, nekaj radikalnih ^ino, a Indokina je Franciji ogromno dikalov in degolovcev so že sklenile, da socialistov in degolovcev ter poslanci, ki škodovala. Pinaya ne bodo podprle, pripadajo neodvisnim republikancem, Kmečki stranki in drugim manjšim skupinam. Za vlado pa so glasovali socialisti, večina radikalnih socialistov, nekaj bivših degolovcev, narodni republikanci, nekaj neodvisnih ter poslanci manjših skupin. Iz te razpredelnice pristašev in nasprotnikov Mendes-Francea lahko vidimo, da so se proti vladi združile naj-reakcionarnejše skupine in i- rajni levičarski elementi. Ta prom id dni blok je bil enoten le v želji, da vrže vlado. Druge enotnosti v njem ni bilo. Reakcionarji, ki so jim načelovali poslanci francoskih kolonizatorjev verni Afriki O BREZPOSELNOSTI V AMERIKI RAZOČARANJE ZAPLET V SOVJETSKI ZVEZI Maienkov odstopil Georgij Maienkov je podal ostavko na položaj predsednika vlade. V svoji odstopni izjavi navaja, da je kriv nazadovanja v kmetijstvu. — Maršal Nikolaj Bulganin, dosedanji minister vojske, je postal novi predsednik sovjetske vlade —. _ _ -- --Georgij Maienkov, ki je postal javo so prečitali na skupni seji obeh pod mednarodnim nadzorstvom podlaga, predsednik sovjetske vlade po Stali- domov Vrhovnega sovjeta, k: se je na kateri bi lahko brez odlašanja začeli novi smrti, je v torek zjutraj n ena- sestal, da bi poslušal zunanjepolitično razgovore. doma odstopil. Njegovo odstopno iz- poročilo BRITANSKI JEKLARJI O USODI, NEMČIJE Za svobodne volitve v Nemčiji Nacionalni svet angleškega sindikata delavcev jeklarske industrije je zahteval izredno sklicanje konference labu- , ristične stranke, na katerem bi proučili j oborožitev Nemčije. V pismu, ki so ga , voditelji tega sindikata poslali generalnemu tajniku laburistične stranke, Morganu Philipsu, sporočajo, da je nacionalni svet proučil mednarodni položaj od lanske konference laburistične stranke, ter ugotovil, da bi bili sovjetski predlogi o svobodnih volitvah v Nemčiji Flood, poslanec demokratske stranke ameriškem kongresu, je prr -1 J 1 izjavil, da sta ga predsednik Ei Flood je ed dnevi sprejela obši: , „ ig. in njegova vlada zelo razočarala, ker sta iki, so glasovali proti vladi popolnoma prezrla brezposelnost, prt zato, ker nočejo ničesar slišati o no- vsem pa veliko število brezposelnih predlagal, naj bi vlada ren j>ro"rara javnih del, ki !isenhower so ameriškemu ljudstvu potrebna, ob-'a’ ker sta enem pa bi omejila število brezposelnih. P.rpzrla brezposelnost, pred- Med drugim je dejal: »V okrožju Lu-„ ... - v ; zerne imamo čez 25.000 brezposelnih tranji avtonomiji teh kolonialnih dežel, premogovnikih Fennsylvanije. ; mož, starih od 18 do 60 let. To so zmož- ni in za delo sposobni delavci. Skoraj vsi so veterani naših oboroženih sil.« , Delavci, o katerih je govoril Flood, poslanec demokratske stranke v ameri- Nazadnjaški kitajski diktator Cang Kaj Šek se je z ostanki svoje razbite vojske umaknil pred armado Ljudske republike Kitajske na Formozo, Američani pa so ga oborožili z najmodernejšim orožjem, ga zavarovali s svojo floto in mu lani poslali s Koreje precej kitajskih ujetnikov, ki so jih na različne načine »prepričali«, da se niso vrnili v svojo domovino. Neko skupino teh ujetnikov vidimo na naši sliki. Tako je rastel in se razvijal spor okrog Formoze, ki se je v zadnjih tednih zelo zaostril. Pred sedmimi meseci in pol je bilo, ko se je Mendes-France takole nasmejan in veder slikal s svojo soprogo. Takrat so ga izvolili za ^rw:”^č=Ua" ie In pot k1ir_rettinres3 Zl"h pr objemov ^Zlnj^ran- so že nekaj mesecev brez dela, ker so czje, v soboto pa mu je parlament izglasoval nezaupnico in njegova delodajalci zaprli nekaj večjih rudnikov. I vlada je padla DIPLOMATSKA DEJAVNOST OKROG F0RM0ŠKE OŽINE S smodnikom se Igrajo Ameriška sedma flota ščiti umik kuomintanških čet z otočja Tacen. — Anglija naj bi bila posrednik med ZDA in Kitajsko. — Pred konferenco šestih v Rangunu? Molotova. Vrhovni sovjet je ostavko Malenkova sprejel in imenoval za novega predsednika vlade maršala Nikolaja Bulganina. Vest o ostavki Malenkova je povzročila po vsem svetu veliko presenečenje, ponekod pa celo osuplost. Res so poznavalci razmer v Sovjetski zvezi že nekaj mesecev opozarjali na prikrita trenja med Malenkovim in Hruščevim, prvim sekretarjem Centralnega komiteja sovjetske partije, toda nihče ni pričakoval, da se bo spor tako zaostril in tako kmalu izbil na površino. Prav gotovo pa ni v ozadju te ostavke le spor med dvema najvišjima predstavnikoma sovjetskega »kolektivnega« vodstva. Najbolj verjetno je, da sta se spopadli dve struji v vodstvu, od katerih vsaka drugače gleda na razvoj Sovjetske zveze, in iz tega spopada je izšla skupina okrog Malenkova — poražena. V odstopni izjavi Maienkov sam sebe obtožuje, da je odgovoren za . težavno stanje v sovjetskem kmetijstvu, in pravi, da za dolžnost predsednika vlade ni imel dovolj izkušenj. . Ves svet se danes ukvarja s to izjavo, a malo jih je, ki povsem verjamejo, da je kmetijstvo edini vzrok padca Malenkova. Toda vsako ugibanje o globljih vzrokih tega nenadnega dogodka bi bilo še preuranjeno. Nas predvsem zanima, kako bo padec Malenkova vplival na notranje življenje v Sovjetski zvezi, in ali bo politika nove vlade tudi stremela k popuščanju v svoji deželi in v svetu. \ Toda na ta vprašanja nam bo odgovorila šele bodočnost. IZ ZAHODNE NEMČIJE 6,103.343 organiziranih Zadnje dni se dogaja okrog Formoze Tačen. V spopadu s pekinškimi in zaradi nje v svetu marsikaj, kar riški letalci sestrelili dva prav gotovo nič ne prispeva k pomir-jeniu duhov. V formoške vode je zaplulo sedmo ameriško brodovje s šestimi letalonosilkami in 500 letali, da bi ščitilo umik Čangkajškovih čet z otočja IZ INDIJE Huda nesreča v premogovniku do izraza, ker je v Londonu prav te rostiP0SvVel0Jwif Sr*-a hritAnsl? skuP- Nemška sindikalna zveza /DOB) je strski ,! St ril h mdlJikl mT-‘r Stela 30 septembra lani 16 sindikatov utrled L 1 ze ° Te ,k in 6,103.34-r organiziranih članov Od ame- kftajskih ra/mer poznavalec leta 1953 se je število organiziranih reaktivna i, ., . , „ delavcev povečalo za 52.122. Med Orlovca tipa MIG. Sovjetski predstavnik ■ °S F°rmoze je danes ganizirammi je 5,048.130 moških in je v Varnostnem svetu obdolžil ZDA, £.»,£, J‘.f !e ,p? d.a J? For- milijon 55.213 zena. po poklicu Pa J« ^jskl^B Vdonv%aniJee2ahdUVoC £ oanjota,Lke ho aM:" nameščencev skrbljujočih dogodkov. ti „i„?;f«-tši,_.SindikatL„so: ko- Ujvvzu uuguuAuv. t j K I. -axPin „ -p , . SimilKaLI so: KG v . Ve"dar ie,le opaziti znake, ki ka- kot stvari danes stoje, bo morala vsaka nov^1 za °'njim’ Da ^tind^J?*298 n?b sa.es aus%s rešitev spora, da ugled nobene strani ne ^i .^ii prizadet. V Washingtonu še vedno izjavljajo, da je Formoza obrambno^ področje ZDA in v Pekingu tudi niso ničesar povedali, po čemer bi se dalo Iz Indije poročajo, da je v ahla- I moz: sklepati, ^da bi se začasno odrekli For-l in " Peskadorom. Toda ZDA so vso baškem premogovniku v Džariji, kakih ! zadevo odstopile Varnostnemu svetu, kar 230 kilometrov od Kalkute, nastala huda eksplozija. Ubitih je bilo 55 rudarjev. Vzrok nesreče še ni znan, sodijo pa, da je eksplozija nastala, ker se je vnel podzemeljski plin. Druge konservativne skupine so vrgle vlado zato, ker so se bale notranje gospodarske in socialne politike Mendes-Francea. Nekaterim ni bila všeč vladna liberalna politika. Skupina poslancev je negodovala zaradi odnosa francoske vlade do nemške oborožitve, poslanci komunistične stranke pa so glasovali proti vladi, ker je ta ratificirala pariške sporazume. Mendes-France je v sedmih mesecih in pol dosegel precej uspehov in dvignil ugled Francije v svetu. Na tej svoji poti pa je zadeval na neštete ovire, ki jih je premagoval in si tako razen prijatelje jateljev pridobival tudi sovražnike. Ti so ga v soboto vrgli. Niso ga vrgli zato, ker bi sami imeli boljše programe, vrgli so ga predvsem zato, ker so nasprotovali nekaterim zunanje ali notranjepolitičnim potezam francoske vlade. In nič več. Njihov cilj je bil spraviti s poti vlado, ki jim ne odgovarja. In kaj sedaj? Vlada Mendes-Francea je imela za seboj veliko Francozov. V svetu se je bi lahko pomenilo, da čutijo, kako nepriljubljena je njihova trditev, da branijo na Formozi Ameriko. Pristali so celo, naj povabijo Kitajsko na sejo Varnostnega .sveta. Odgovor iz Pekinga je bil odklonilen: »Pripravljeni smo priti na sejo, če na njej ne bo Čang-kajškovega predstavnika.« Tajnik OZN Dag Hammarskjold je sicer osebno posredoval, naj bi v Pekingu spremenili svoje stališče in le prišli v Varnostni svet, malo verjetno pa je, da bi se to zgodilo. Zato se danes zlasti Nehru in Angleži zanimajo za tretjo rešitev. Sklicali naj bi konferenco, podobno ženevski. Predlagajo, naj bi povabili na to j konferenco predstavnike šestih držav, in to v burmansko prestolnico Rangoon. V Španiji je našel svoje zatočišče tudi Leon Degrelle, vojni zlo- Po niihovem mnenju bi bil to zelo pri- meren kraj za tak sestanek, saj vzdržuje cinec iz Belgije. — Belgijska vlada zahteva, naj ji Franco izroči Burma dobre odnose s Pekingom jn tega kvislinga, ki ga je belgijsko sodišče obsodilo na smrt Washmgtonom. S tem pa bi bilo seveda SPOR MED BELGIJO IN FRANCOVO ŠPANIJO ZATOČIŠČE ZLOČINCEV Kakor drugod po evropskih deželah, se je tudi v Belgiji pojavilo v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno fašistično gibanje. Vodil ga je Leon Degrelle, ki je nameraval postati nekak, belgijski Mussolini ali Hitler. Med vojno je sodeloval z nacističnimi okupatorji in organiziral neko »valonsko legijo«, ki se je vojskovala za Hitlerja na vzhodnem bojišču. Cb koncu vojne pa je Degrelle pobegnil v Španijo. Belgijsko G-lasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo iu uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046 Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305. 1-221 List izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din: i posamezna številka 10 din. sodišče ga je v odsotnosti obsodilo na Sredi lanskega decembra pa je bila v Madridu velika parada španskih vojakov, ki so služili Hitlerju. Na častni tribuni je stal tudi Leon Degrelle. Belgijska vlada ic večkrat zahtevala, naj ji Franco izroči tega vojnega zločinca, toda iz Madrida so ji odgovarjali, da jim njegovo bivališče ni znano. delo Varnostnega sveta opravljeno. Angleži so močno vznemirjeni zaradi ukrepov ameriške vlade v formoški ožini in se trudijo, da bi spor poravnali na miren način. Ta težnja prinaja še bolj IZ SEVERNEGA VIETNAMA Vietnam je ena država Kmalu po prej -omenjeni proslavi je belgijska vlada ponovno zahtevala, naj ji Pekinški radio je sporočil, da je Španija izroči Degrella, da bi ga lahko . vlada Severnega Vietnama izrazila pri-kaznovali za zločine, ki jih je storil med ■ pravljenost navezati redne diplomatske vojno. A španska vlada je molčala. Zato zveze z Južnim Vietnamom. Kakor trdi je belgijski parlament odpoklical svo- radio, zastopa vlada Severnega Vietnama je belgijski parlament odpoklical svo- radio, zastopa vlada Severnega ______________ jega poslanika iz Madrida. V Belgiji mnenje, da je ves Vietnam ena država, pravijo, da se poslanik ne bo vrnil prej, in da so »politične, gospodarske, kul-dokler Francovi ljudje ne bodo zaprli i- -J—------------- »— —----------- Ostanke Indijancev so v Združenih ameriških driavah naselili v rezervatih, posebnih, zanje določenih področjih, toda tudi tu jih ne puste pri miru. Pred nedavnim so se Indijanci rodu Miccosukee v Floridi pritožili pri vladnem komisarju zaradi početja predstav dokler Francovi ljudje ne bodo zaprli turne in družbene zveze ter vzajemnost nikov kapitalističnih družb, ki vdirajo V njihova lovišča in iščsj0 Degrella in ga izročili belgijskim obla- vietnamskega naroda nerazdružljivi či- n&jtO. k ntOZba pa Jim ni pomagala. Na sliki vidimo indijansko stem- nitelji«. I odposlanstvo pri vladnem komisarju OKNO SVET Sindikalno gibanje v Burmi Čeprav je indijski sindikalni statut iz leta 1926 odločno utemeljeval pravico združevanja delavstva, je žalostno spričevalo socialne politike v Burmi pred zadnjo svetovno vojno, da ni bilo sindikalno gibanje, kljub vsem prizadevanjem in namenom, resnično živo in povezano. Res je, da je nastalo v tistem času nekaj sindikatov, toda zaradi politike tedanje vlade, ki je bila «avnodušn«i in brezbrižna do njihove aktivne rasti, je gibanje slabelo zaradi pomanjkanja vsebine že dolgo pred letom 1941. Če pogledamo nazaj, nam je danes jasno, aa so vzeli z levo roko, kar so nudili z desno. Sindikalni statut je uredil pravni položaj zvez delovnega ljudstva, toda gibanje ni oživelo, niti ne ideja oblikovanja tega gibanja, vse dokler so moči zakona, posebno še kazenski preiskovalni oddelek, bile za petami tistim, ki so vodili gibanje in bili zanj odgovorni, in jih zaznamovale kot »agitatorje« in »subverzivne elemente«. Posledice si je možno bolj predstavljati kot opisati. V vrsti gospodarskih sporov je moral tedanji komisar za delo v mejah določenih navodil tedanje vlade zavzeti neoseben liberalističen odnos v smislu načela »laissez faire«. Moral je samo poročati vladi in se na noben način ne vmešavati, razen če je bil k temu povabljen. Gibanje je prisililo vodstvo v upor Tako stanje je naravno pripeljalo aktivne elemente v podtalno gibanje in tleči ognji so vzplamteli v letu 1939, ko je bila skoraj vsa dežela zburkana zaradi stavk, ki so skoraj istočasno nastajale pod vodstvom entuziastičnih politikov, preko katerih so delavci skušali sprostiti svoj gnev. Kljub velikanski podpori javnosti, ki jo je vzpodbudila delavska stvar, je bilo gibanje zatrto z železno roko. Red je bil nedvomno vzpostavljen, toda ko se bo pisala zgodovina teh časov, bo pripovedovala, da je to zadnje dejanje s strani vlade pokazalo množicam, posebno delavstvu, da ne morejo pričakovati od vlade intervencij v njihovo korist in za odstranitev njihovih stisk. Prepričan §em, da je končno prav to pripravilo 30 mladih Thakinov, med njimi mladega Thakina Aung Sana, v beg in iskanje pomoči Japonske, da bi pričeli največji upor v zgodovini Burme. Kar se je potem zgodilo, je danes zgodovina. Japonci med okupacijo Burme niso držali svojih obljub, vladali so z železno roko in niso dopustili, da bi se razvila kakršna koli delavska zveza. Danes vsi vemo, da je ta odnos tujih okupatorjev okrepil narodno mržnjo proti njim in posledica tega je bil njihov končni izgon 1. 1945. Obnovljeni oddelek za delo Pretekla vojna je dala mnogo učinkovitih naukov in prinesla mnogo sprememb. Vplivala je celo na kolonialno vlado Burme, ki je bila tedaj v izgnanstvu in je našla začasno zatočišče v oddaljeni Simli. Ta dejstva so jo pripravila do spoznanja, da je nekdaj vodila zgrešeno politiko v Burmi. Posledica tega spoznanja je bil nov socialni načrt za močnejši oddelek za delo, ki so ga sestavili še v izgnanstvu in naj bi ga izpeljali ob ponovni zasedbi. Kmalu potem, ko so Angleži ponovno okupirali Burmo 1945, je guverner izjavil, da bo v kratkem osnovan nov močan oddelek za delo, katerega naloga bo pospeševanje rasti zdravega in odgovornega sindikalnega gibanja. Uprava za delo je bila z ustrezajočim osebjem ustanovljena februarja 1946. Odslej s.e je marsikaj storilo, da bi se pospešila rast močnega in zdravega sindikalnega gibanja v tej deželi. Nove zveze na pozorišču Tako doseženi uspehi so hrabrili, čeprav niso bili presenetljivi. Ob koncu leta 1946 je bilo registriranih 25 sindikatov s 13.695 člani, leta 1947 je število registriranih sindikatov naraslo na 58, od katerih so bili štirje črtani s spiska, ker niso delovali. Vse registrirane zveze so imele 31. decembra 1947 39.429 članov, to pomeni 199-od-stotni porast v primeri s položajem leta 1946. Ti podatki morda niso zelo zgovorni, treba pa jih je ceniti v zvezi s tedanjimi pogoji in z neobičajnimi potrebami obnovitve v vojni opustošene industrije. Obnova še vedno ni zaključena. Če gledamo s tega stališča, moramo priznati, da začetek daje upanje na uspeh. Večji in boljši sindikati Ugotoviti je treba, da je večina zvez, ki so bile registrirane po statutu, take vrste, da bi jih lahko imenovali »strokovne« zveze, to je zveze delavcev po posameznih industrijskih podjetjih. Ker številni sindikati po tem sistemu ne delujejo z namenom, d.a.bi postali organizirana sila, katere cilj bi bilo kolektivno gospodarjenje, so pospešili ustanavljanje večjih in boljših sindikatov delavstva, ki pripada sorodnim strokam in poklicem. Vlada Burme zelo skrbi, da bi okrepila rast industrijskega sindikalnega gibanja v deželi. V tej smeri so dosegli več uspehov. Ustanovili so nekaj vseburmanskih zvez ali federacij, k sedaj delujejo s precejšnjim uspehom ki skih To novo gibanje za večje in boljše sindikate je bilo do neke meje omogočeno s pripravljenostjo, s katero je ministrstvo za delo britanske vlade dalo na razpolago vladi Burme izkušenega sindikalnega delavca A. Dal-glaisna, da bi za nekaj mesecev svetoval in pomagal sindikalnim voditeljem na začetnih stopnjah razvoja. V celotni strukturi pogojev, ki so obstajali v Burmi (kot je bilo opisano v prejšnjih odstavkih), je bilo popolnoma naravno, da so ljudje na splošno morali verjeti, da izboljšanje življenjskih pogojev delovnih množic ne more biti doseženo brez politične osamosvojitve in mora zato biti vodstvo sindikatov, samo po sebi razumljivo, v rokah politikov. Politično ekonomski boji v letih 1946—1947 Treba je pripomniti, da so takrat sindikati združevali samo delavstvo v organizirani industriji, ki je delovala v večjih mestih, večinoma v Rangunu. Vedeti pa je treba, da so vsa večja podjetja v Burmi v rokah angleških tvrdk in skoraj vsa manjša last Indijcev ali Kitajcev. V vojni opustošena Burma, ki so jo sovražne sile dvakrat preplavile in je bilo njeno gospodarstvo popolnoma uničeno, je predstav- ljala idealno torišče za razmah močnih političnih bojev. V te boje so množice takoj posegle, posebno še delavski razred, ki je obubožal čez noč zaradi devalvacije japonske valute in jih je močno prizadela inflacija in splošno pomanjkanje vsakdanjih sredstev. Splošni boji, ki so se bili, če-so koreninili v resničnih ekonom-težavah, so se izrodili, razvijali ter rasli v neizogibno politično razcepljenost. Potem ni čudno, da je vse ljudstvo v letih bojev 1946—1947 podpiralo aktivne delavce in skrbelo za hrano, zatočišče, transport in sredstva, zato da bi se boj mogel nadaljevati do uspešnega zaključka. Tako je bila dosežena politična moč in temu je kmalu sledilo resnično izboljšanje pogojev z zagotovljeno preskrbo osnovnih potreb in z višjimi minimalnimi mezdami, kar je končnoveljavno dokazalo delavcem, da je politična osamosvojitev bila potrebna za izboljšanje njihovega položaja in potrdila pravilnost njihove odločitve, ko so se pridružili politični borbi in jo podpirali. Tu pa je treba omeniti, da so bili giavni boji na tripartitnih konferencah, kjer so predstavniki delavcev in uslužbencev sedeli poleg članov vlade, ki so bili prej po večini delavski voditelji. V tako ugodnem položaju je bilo nujno, da se je slišal glas delavstva. ugodnem položaju je bilo nuj-se je slišal glas delavstva. Če niso dosegli m dobili več, je šlo to na račun neorganiziranega in raz-rvanega stanja državnega gospodarstva. Bodočnost Nova zgodovina Burme se začenja 4. januarja 1948. Stopila je na popolnoma novo pot. Na tem mestu ne bi bilo odveč omeniti, da so na novo osnovano bodočnost burmanskih delavcev omogočile tri močne organizacije, ki so jih združile v enotno in močno množico AFPFL (antifašistična ljudska osvobodilna liga), največje ljudsko gibanje v burmanski zgodovini, ki jo je vodil kasnejši poslanec Bogyoke Aung San, je združila prav tako kmete kot delavce. Vseburmanski kongres sindikatov (komunistična organizacija), ki je deloval kot veja AFPFL, je bil prvi, ki je začel z organiziranjem delavcev. Sprva je imel precejšen uspeh, dokler niso njegove nerealne in ekstremistične težnje skupno z izključitvijo komunistične partije iz AFPFL povzročile, da je izgubil svoj vpliv na ljudi. Kongres sindikatov (Burme), TU CB, kot se imenuje, organizacija, ki jo vodi socialistična stranka —* stoji na realnih tleh in ima izkušeno vodstvo — je kmalu po svojem nastopu zajel večino delovnega ljudstva v državi. Od tedaj je TUCB učinkovito napredoval in ima nedvomno danes dejansko prevladujoče mesto v delavski politiki. Z nastopom TUCB deluje sindikalno gibanje v Burmi tako, kot mora delovati delavsko gibanje, in sicer v taki meri, da pomeni delavcu življenje in blagostanje, njeg'— pogled na stvari in ga vzgaja za b dočnost, kar vse je vedno smoter v diteljem gibanja. Sindikalno gibanje je danes v rokah zrelih in izkušenih voditeljev, ki so na odgovornih mestih v vladi ali zastopajo Burmo v drugih državah in mednarodnih organizacijah itd.; to so mlajši možje, ki se zavedajo mnogih težav, so pa pripravljeni nadaljevati z zaupanjem, porojenim iz njihove domovinske ljubezni, in navdahnjeni z žarečo željo storiti vse, kar je v njihovih močeh, da bi utrdili nevo-pridobljeno svobodo Burme in zagotovili pota svobode preprostemu človeku. (Prispevek burmanskega poslaništva v Beogradu) ov ■o-