PoitaJaa plačan« t jjotoviiL Ponbnm MeiiBu 1.25 Dla. DELAVSKA POLITIKA Uredaittvo je v Mariboro, Rjuika cesta, poštni predal 22. R»kopiti se ae vračajo. Nefrankirana pisma *a ne sprejemajo. Uprava; Maribor, Rutka cesta 5, poitni pr »dal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za državo SHS laila mesečno 10 Din, ta inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki slutijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameMencev, stane vsaka beseda 90 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Din. Malih ogla»ov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane p«-tvtna enostolpna vrsta 1,50 D. Pri večjem Številu objav popust. Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se n« frankirajo, Štev. 54. Sreda 3. julija 1929.’ Loto IV. Dr. Gregor Žerjav (umrl dtoe 27 Pokojni dr. Gregor Žerjav je bil izrazit političen človek in je vse svo- j je življenje od! študentovskih let do j smrti izčrpal1 v političnem: in javnem ! delu. Kot študent je bil med prvimi organizatorji takozvane narodno-ra-dikalne omladine, ki si je postavila za nalogo, odvračati slovenske viso-košolce od1 burševskih, sabljaških običajev, pospeševati samoizobrazbo dlijaštva in podpirati prosvetno delo med narodom: Po dovršenih visokošolskih! študijah se je z vso silo vrgel na narodnoobrambno in na zadružno delo. V zadružništvu ni imel uspeha in so njegove velikopotezno osnovane zadruge propadle. Za časa svetovne vojne, ki ga je zatekla v Trstu, je bil najprej dalj časa; v preiskovalnem zaporu, potem je bil kon-finiran v Zg. Avstriji, nazadnje pa je bil poklican k vojakom. Ko je Friderik Adler ustrelil ministrskega predsednika grofa1 Stiirgkha in je bil na to sklican državni zbor, se mu je posrečilo priti na Dunaj, kjer je postal tajnik kluba jugoslovanskih državnih poslancev. Ob prevratu je aktivno in odločilno sodeloval pri ustanovitvi nove države. V novi državi je bil podpredsednik deželne vlade za Slovenijo, narodni poslanec in dvakrat minister, enkrat za socijal-no politiko, enkrat za šume in rude. Pokojni Žerjav je od svojih mladih let do svoje zadnje ure žilavo vztrajal1 na ideji jugoslovanskega nacionalizma. Kot študent je prihajal pogostoma tudi na socialistične shode. Kazal' je razumevanje za socialistični program, vendar je pa vedno in povsod zagovarjal najradikalnejši jugoslovanski nacionalizem, V prejšnji narodno-napredni,stranki in jugo-slovansko-demokratski stranki je s svojim! prijatelji izpodrinil' starejšo romantično navdahnjeno generacijo ter sam postal priznani voditelj mladega, radikalnega aktivnega liber? lizma, Kljub svoji neomejeni delav nosti, iniciativnosti in agitatorični sili pa ni dosegel znatnih uspehov. Toda nikak neuspeh ni mogel' potlačiti njegovega optimizma in vere v pravilnost njegovih nazorov. Dasi je bil po naravi demokratičen1 človek, junija t. 1.). je v časih, ko je bil s svojo stranko na vladi, vsled1 svoje fanatične prepričanosti o pravilnosti svoje politike posegal po nedemokratičnih metodah, da bi uveljavil svojo voljo. To je pa njemu in njegovi stranki več škodovalo nego koristilo. Škodile so njegovi stranki tudi znane sekvestracije in nacionalizacije, za katere je bil on kot strankin voditelj vsaj politično odgovoren, dasi nima nihče pravice dvomiti o njegovi osebni nesebičnosti. Njegov politični program je bil: enotna država, upravna dekoncentracija int široke samouprave. Temu programu je ostal zvest, dasi je sledil Pribičeviču v koalicijo z Radičem. Kot brezpogojen nacionalist je nasprotoval socialni demokraciji, uvideval pa je, da se delavstvo nikoli ne bo dalo trajno pridobiti za kako nacionalistično stranko in je po izkušnjah, ki jih je svojčas imel s tržaško narodno delavsko organizacijo, pozneje prav skeptično gledal na »narodno-socijalno stranko«, ki se je po prevratu v Sloveniji pojavila. Ta stranka je dr. Žerjava tudi osebno prav besno napadala. Doživel je pa zadoščenje, da so se narodni socialisti skesano in spokorjeno vrnili v vrste njegove stranke. V namenu, da bi na deželi omajal moč klerikalizma, je pomagal pri ustanavljanju Samostojne kmetijske stranke. Ta stranka mu je bila v poznejših letih huida nasprotnica, dokler se niso lansko leto koalirali z Radičem v kmetsko-dlemo-kratski koaliciji. Pokojni Žerjav je že leta in leta neozdravljivo bolehal na tuberkulozi. Njegova bolezen pa ni manjšala njegove neverjetne delavnosti, nasprotno, ždelo se je, kakor da ravno z neumornim delom krepi svojo telesno šibkost in premaguje bolezen. Z dogodkom od 6. januarja je bil pokojni Žerjav potisnjen v politično ozadje. Njemu pa je bila kot izrazitemu političnemu človeku politika to, kar je ribi voda. Riba umrje, če ji odvzameš vodo. Naj počiva v miru jugoslovanski meščanski idealist Gregor Žerjav! Bistvo zakona o notranji upravi. Zakon o notranji upravi je vlada uveljavila jako naglo, ne da bi ga obravnaval vrhovni zakonodajni svet ali vrhovna osrednja uprava. Zakon o notranji upravi zaključuje vrsto zakonov o državni upravi. Ta zakon ima namen okrepiti kontrolo centralne vlade v področju ministrstva policije nad' vso notranjo ureditvijo države razen v sodnih, finančnih in vojaških zadevah. Vsa oblast razen sodne, finančne in vojaške je tudi osredotočena v rokah i sreskih načelnikov. Druga instanca ! je veliki župan, tretja in zadnja pa ministrstvo za notranje stvari. . V svrho kontrole se osnuje v mi-. nistrstvu mesto generalnega inšpektorja, pri velikih1 županih pa mesta županskih inšpektorjev. Županski inšpektor bo v zvezi z generalnim inšpektorjem notranjega ministrstva ter bo* po potrebi obveščat velikega župana o duhu in tendencah posameznih naredb. To je važen zakon, ki kaže duha, v kakršnem naj se vlada v bodoče. V splošnem pa uvajajo novi tozadevni zakoni precej potrebne dekoncentracije uprave. Praksa1 bo pokazala, v koliko so po teoretičnih načelih izdelani zakoni porabni v-praksi. Vloga „Helmwehrov“ In mir v Evropi. II Z Dunaja poročajo, da priobčuje »Arbeiter-Zeitung« z dne 27. junija nove dokumente z dne 5. in 6. 1927, ki silno kompromitirajo politično delovanje »Heimvvehrov« ter kažejo, kako malo zaupanja sme imeti do tega nemško^ - nacionalističnega gibanja demokratična srednja Evropa in Balkan. Objavljeni dokumenti vsebujejo stališče tega gibanja v sporu med Jugoslavijo in. Italijo zaradi Albanije. Štajerski voditelj »Heimvvehrov« podpolkovnik Sacher pravi tam izrecno, da bi se v slučaju vojne moralo braniti, južne meje ter podpirati Italijo in Madžarsko proti Jugoslaviji. Dalje trdi imenovani podpolkov- nik, da delajo socialisti v interesu Jugoslavije in Cehoslovaške ter da je že iz tega razloga treba nastopiti proti Jugoslaviji. Ti dokumenti prav jasno dokazujejo, da je ravno nacijonalino-šovini-stični fašizem, tako italijanski kakor madžarski ali nemški, največji sovražnik sporazuma v srednji Evropi in na Balkanu, torej tudi trajnemu miru v Evropi. Zlasti je to gibanje pomembno za Jugoslavijo, ker hoče avstrijski fašizem voditi boj proti naši državi v zvezi s sosednjimi reakcionarnimi fašizmi ter s tem dajati pobudo za nova prelivanja krvi. Jugoslavija torej nima prijateljev med fašisti in fašističnimi režimi, ne med onimi elementi, ki streme po nasilnih diktaturah ali jih že imajo. Jugoslavija in Balkan sploh se bosta morala' zunanjepolitično nasloniti na demokratične države, ker so le te dostopne za sporazum in za mirno ureditev napetih balkanskih razmer. Rešitev Balkana in razvozlanje njegovih zapletenih razmer more prinesti samo demokracija v balkanskih državah; in izključno opiranje Balkana na svetovno demokracijo. Ob obletnici verzajlske mirovne pogodbe. Verzajlska mirovna pogodba je bila podpisana 28. junija 1918. Naravno je, da se je sklenila taka mirovna pogodba, kakršno so hoteli zmagovalci. Predsednik Zedinjenih držav Wilson je sicer hotel svetovno vojno zaključiti z lepo gesto sa-moodločevanja premaganih narodov, toda pri sklepanju miru niso obveljala lepa gesla, ampak vojno-tehnič-ni interesi in zlasti vojno-odškodnin-ski in reparacijski stroški, dasi se je odstotek odvisnih narodov zmanjšal. Amerikanski bančni konsorcij Morganov, ki je bil najbolj angažiran ne le v Zedinjenih državah, ampak tudi v evropskih državah s svojimi vojnimi krediti, se je Wilsonu* smejal in zahteval, da se mirovna pogodba napravi tako, da amerikanske banke dobe denar nazaj. Banke so namreč smatrale vojno kot bančno trgovino, bančno spekulacijo ter notorično obstajale, tudi na tem, da se po zmagi kupčija smatra kot posrečena1 ter jim prizna in zagotovi veliki delež, ki ga je spekulacija omogočila. Največ žrtev za izgubljeno vojno prinaša Nemčija, ker jo smatrajo vsi kot moralno odgovorno za svetovno vojno, dasi po našem mnenju kapitalizem ostalega sveta dejansko ni nič manj odgovoren. Nemška vlada je ob tej obletnici izdala poseben oklic na narod, v katerem. imenuje verzajlski mir diktat ter se pritožuje, češ, da Nemčija ne nosi krivde na svetovni vojni. Resnica je, da je svetovno vojno povzročilo konkurenčno kapitalistično go- spodarstvo, ne umor v Sarajevu, ne konflikt s Srbijo, kar je bilo le zunanji povodi Verzajlsko mirovno pogodbo jako hvali jugoslovansko meščansko časopisje. Ali ravno jugoslovanske meščanske stranke so dokazale s tem, da niti domače države niso znale urediti, kako malo razumejo verzajlsko mirovno pogodbo in še manj idealna Wilsonova načela. Podobne razmere, nezadovoljnost, vsemogoče aspiracije Italije, Madžarske itd., pa tudi kažejo, da verzajlski mir ni bil sklenjen po vidikih mirne konsolidacije in mirnega razvoja Evrope, dasi morda igra v razburkani Evropi tudi nerazumevanje položaja in jako težaven socljalnl položaj. Po svetovni vojni je pač postala Evropa navadna kolonija izvenevrop-skega kapitalizma. Iž vseh teh razlogov je naravno, da zlasti vse premagane dežele zahtevajo revizijo verzaljske mirovne pogodbe. Celo Italija ni zadovoljna, ker je dobila premalo kolonij. Razpoloženje je tako, da pride prej ali slej dto pregleda navedenih mirovnih pogodb. Bojimo se pa pri tem, da bi vsaka revizija mirovnih pogodb koristila samo imperialistom in bančnim trustom, ker sopogodniki ne poznajo ne idealov, ne pravičnosti, ne želj in volje narodov, ampak samo svoj lastni egoizem^ Tako bo, dokler bo molOh gospodar sveta. Kaj je s »Katoliško akcijo" T O snovanju »Katoliške akcije« v Sloveniji smo že večkrat pisali in smo tudi že objavili bistvo štatuta in programa »Katoliške akcije«, kakor je bil priobčen v »Slovencu« in drugih katoliških Ustih. O katoliški akciji v zadnjem času mnogo razpravljajo tudi katoliške revije, n. pr. »Cas«, »Križ« in »Ogenj«. Dobro-hoteči pisatelj1 v »Križu« razlaga, da bi »Katoliška akcija« morala biti povsem nepolitična in tudi popolnoma izvenstrankarska. Po vsem tem, kakor se »Kat. akcija« pri nas ustanavlja, pa smo opravičeni trditi, d.a bodio idealni nazori dotičrrega ^ pisatelja ostali samo neizpolnjene Želje. Do-tičnaJ pisma, s katerimi >papež za-ukazuje ustanovitev katoliških akcij, je .papež pisal že pred sedmimi leti. Kljub temu doslej, dokler je mogla SLŠ svobodno delovati, nobenemu našemu škofu ni prišlo niti na misel, da bi'bil ustanavljal »Katoliško akcijo«. Sedaj Pa, ko je svobodna delovanje SLS ovirano, se pač ustanavlja’ »Katoliška akcija«. Preveč prozorno je, da gre samo za suro- gat za SLS. Zaradi tega je dobro-misleči pisatelj v »Križu« velik optimist, če misli, da bo »Katoliška akcija« odtegnila iz političnega, ali strankarskega delovanja sedanjo generacijo naše duhovščine, ki je bila že v Alojzijevišču in semenišču za--grizeno strankarsko vzgojena. Resnica kolje oči, ali res je, da ima na tej strankarski vzgoji velik delež ravno dr. Krek. Kako naj si predstavljamo, da bi hotel ustanavljati tako »Katoliško akcijo«, kakor si jo zamišlja idealni »Križev« pisatelj, na pr. škof Jeglič, ki se je tekom! svojega dolgoletnega pastirovanja od leta do leta bolj izpostavljal za SLS in ki je na pr. dekanu Koblarju1 kot njegov duhovni predstojnik prepovedal1 kandidirati na. listi kmetske stranke. Mogli bi verjeti škofu Jegliču, ki velja za osebno značajnega moža, samo, če bi svoje zmote in pogreške iz prejšnjih let sam priznal in obžaloval. »Križev« pisatelj ima! tudi o italijanski »Kat. akciji« preveč dobro mnenje. Pri zadnjih fa-šistovskih1 volitvah je namreč itali- Delavci, kmetje in intelektualci! Udeležite se v množicah proslave Zadružnega dne 7. julija! ^ Razpečava v kraljevini SHS ' J PMn tU. Ufcilk, Maribor, Cankarjeva uL 3« janska »Kat. akcija« javno grešila proti svojemu glavnemu načelu, da mora biti povsem izvenstrankarska, ko je z javnimi oklici delala propagando za fašistično listo in je pri- ganjala italijanske katoliške volilce, da naj oddajo glasove za Mussolinija. — Sicer pa »Križev« pisatelj po našem mnenju še sam popolnoma pravilno ne razume pravega smisla katoliške akcije, ker hoče njeno delovanje nekako omejevati na sloven-sko-hrvaško skupnost. Prava dosledna »katoliška akcija« bi rmorala biti mednarodna, kakor socijalna demokracija, in bi morala vzeti pod svojo zaščito ne Samo Slovence in Hrvate, temveč tudi katoliške Srbe, ki jih je tudi nekaj v dlržavi, in tudi katoličane vseh drugih narodnosti, Nemce, Madžare, Albance itd. V nasprotnem slučaju bi se v najkrajšem Času iz-prevrgla v nacijonalno šovinistično in s tem v zvezi v politično fronto. Dvomimo, da bi »Križev« pisatelj prodrl s svojim načrtom, zato mu je pa tem lažje, da svoj načrt osnuje popolnoma dosledno in ne ostaja na pol pota. Trocki bi sd rad naselil v Angliji. Znano je, da biva Trocki sedaj, kot izgnanec iz Sovjetske Rusije v Carigradu, kjer je njegova osebna svoboda prilično omejena. Poizkušal' je, (to se reši te nesvobodne atmosfere s tem, da je, sklicujoč se na potrebo zdravljenja, prosil več evropskih držav, da mu dovolijo bivanje na svojem teritoriju, ali vse države so njegovo naselitev odklonile. Ko je zvedel za rezultat volitev v Angliji, je poizkusil tudi tam svojo srečo, toda niti tam njegova stvar še ni ugodno rešena. Vse vlade so oprezne z ozirom' na Trockega in njegov izgon iz Rusije. Te dni pa kroži po svetbvnem časopisju neverjetna vest. ki pa je 'kljub temu značilna in poleg tega še posebne, interesantna. V Rusiji so’ se v zadnjem času izvršile razne osebne izpremembe pri naj-višjem državnem forumu, kar utegne v nekoliki meri izpremeniti tudi položaj Trpckega kot sovjetskega izgnanca. V zvezi s tem, da hoče angleška vlada čimprej obnoviti zveze s Sovjetsko Rusijo, se je izvršil v zadnjih dneh interesanten preokret. Trdi se, da je sovjetski komisarijat za zunanje stvari poslal v Carigrad delegata k Trockemu, da ga vpraša, kaj misli glede vpostavitve zvez med1 Rusijo in Anglijo. Ruski komisarijat je to stcril zaradi tega, ker je Trocki pred rusko revolucijo dolgo časa živel v Angliji, tako da so mu razmere tam popolnoma znane kakor ^tudi prejšnja angleško-ruska politika. Trockemu je ta načrt prav simpatičen in je takoi poslal svojega zasebnega tajnika v Anglijo, da bi mu obenem izposloval' tudi dovoljenje za naselitev v Angliji. Angleška vlada pa bo o tem šele sklepala, ali naj dovoli Trockemu naselitev v Angliji, ali ne. •/*. ' . . • ; ; . > Po »Radničkih Novinah«. Program Proslave Zadruinega dne 7. julija. Naše zadružne organizacije in vsi njihovi prijatelji se veselo pripravljajo na praznovanje Zadružnega dne. Opetovano smo že pisali, kako važno je zadružništvo za delavskega človeka, zato tega danes ne bomo ponavljali. Smatramo pa za svoj dolžnost, še enkrat vse naše čitatelje opozoriti na važnost proslave Zadtužnega dne. Zadružni dan ima nalogo s shodi in drugačnimi manifestacijami razširiti krog zadružnega članstva in i za pridobitev novih prijateljev temu j pokretu. Sleherni izmed nas je po- | klican po svojih močeh prispevati, ! da bo prt,slava tega dne čim) lepša. 1 V ta namen navajamo programi proslave, v kolikor je že definitivno izdelan: Proslava v Ljubljani. Ljubljanske zadružne organizacije, na čelu jim Konzumno društvo za Slovenijo, prirede na Zadružni dan, 7. julija, dopoldne ob 9. uri slavnostni shod v dvorani Delavske zbornice. Pri tej priliki bo razvita prva zadružna zastava, ki jo bo centrala Kodesa podelila Ljubljanskemu okrožnemu odboru. Na shodu b6 obešeni diplomiranih z diplomo častnega članstva okoli 40 članov ustanoviteljev Konzumnega društva za Slovenijo. Po shodu se bo formiral po ljubljanski ulicah slavnostni sprevod' z godbo, pevci, kolesarji in okrašenimi vozovi. Popoldne se bo vršila v Zadružnem domu v Šiški zadružna veselica z godbo, plesom, petjem1 in drugimi zabavami. K prireditvi v Ljubljani so povabljene tudi zunanje podružnice Kodesa, Litija, Kamnik, Borovnica itd. Kolikor nam je znano, se pripravlja baš v imenovanih treh podružnicah prav lepo število izletnikov v Ljubljano. K prireditvi je povabljenih tudi več pevskih zborov ter vse kulturne in strokovne organizacije tega okrožja, ki se bodo slavnosti v velikem številu udeležile. Proslava Zadružnega dne in 20 letnice obstoja zadružne organizacije . na Jesenicah. Poleg Zadružnega dne bodo Jeseničani praznovali letos še 20 letnico, odkar je bila v njihovem kraju otvorjena prva zadružna prodajalna. Zato bo svečanost za Jesenice toliko lepša. Na predvečer namerava prirediti tamkajšnja podružnica »Svobode« v počastitev Zadružnega dne igro »Rudarji«. Na Zadružni dan dopoldne se bo vršil slavnostni shod v Delavskem domu. Na shodu bo razvita prva zadružna zastava jeseniškega okrožja, ko jo je v zahvalo požrtvovalnemu delu gorenjskih zadružnikov darovala centrala Kodesa. Obenem bodo razdeljene tudi diplome častnega članstva okoli 30 im zadružnikom ustanoviteljem zadružne postojanke na Jesenicah, ki praznujejo obenem 20 letnico delovanja v konzumnih organizacijah. Popoldne istega dne se bo pa vršila’ velika zadružna veselica,na Vr- tu in prostorih Delavskega dbma. Ostale podružnice Kodesa v gorenjskem okrojžju nameravajo'prirediti na ta dan'‘izlet na Jeseničfe Irt se udeležiti zadružne proslave. „ Proslava zadružnega dne v Tržiču. Tržiški zadružniki so s programom proslave dokazali, kako globoko se zavedajo važnosti zadružnega pokreta. Na predvečer namerivajo prirediti v Delavskem domu akademijo, na kateri se bodo predvajale recitacije, pevske točke in nagovori. Ob istem času bodo zažgali na bližnjih hribih kresove. Na Zadružni dan, 7. julija, se bo vršilo dopoldne v dvorani Delavskega doma ob 10. uri slavnostno zborovanje. Popoldne ob 15. uri pa zadružna veselica tia vrtu in v prostorih Delavskega doma. Proslava zadružnega dne v Mariboru. Zadružne in ostale delavske organizacije mariborskega okrožja bodo praznovale Zadružni dan istotako na najsvečanejši način. Natančni spored proslave nam še ni znan in ga bomo naknadno priobčili. Za enkrat je določeno, da se bo vršila na- Zadružni dan popoldne na vrtu Ljudskega doma velika zadružna prireditev z nagovori, petjem, godbo itd. Iz predstoječega programa je razvidno, da bo tudi letošnja proslava Zadružnega dne dostojen mejnik: v delovanju naših zadružnih organizacij. Še enkrat vabimo vse naše prijatelje, naj se proslave Zadružnega dneva ter vseh prireditev polnoštevilno Li delež«'. Dnevne novice. Kazenska preiskava zoper Svobodne iz Borovnice ustavljena. Kakor znanlo, je bila majska številka »Svobode« zaplenjena iz raroga, da propagira izbrememibio sedanjega so-cijalnega in družabnega. Ta zaplemba je dala gotovim ljudem priliko, da ®o denunciralli orožnikom 'člane »Svobode« v Borovnici ss. Ogrina, Mejača in Štrumblja zaradi (komunizma in razširajanijai konfiscirane » Svobode«. Sodišče je ipo sedanjih zakonih izročilo omienijene člane »Svobode« državnemu isodiščtu v Bograidu in je u-krenilo zoper nje preiskovalni zapor. Kazenska preiskava Vlekla šest tednov. Preiskava pa je dokazala, da obtoženi niso zakrivili nikakega kaz-njivega dejanja in je sodišče na predlog državnega pradvmištva popolnoma ustavilo kazensko postopanje zopet nje ter jih je po šestih tednih iz- pustilo iz preiskovalnega zapora. Čestitamo jim, da se je izkazala njihova nedolžnost. Obenem opozarjamo vise delavce, naj se pazijo pred agenti-provokaterjf in denuncijainti. Anketa o položaju železničarjev se je vršila v Beogradu IV. din eh 29. in 30. junija. Razpravljalo se je na anketi o pravnem, socijalniem in imate-rijaJnem položaju 'železničarjev. Anketo ije vodilo tajništvo centralnega seikretarijata delavskih zbornic ter so sodelovale na njej vse delavske zbornice lin železničarske stroikovne 'Organizacije. Inicijaitivo za to anketo je dela Zveze železničarjev v Ljubljani. Na anketo so IbiLai povabljena pristojna miniisterstva, generalna direkcija železnic in orgaizacije. Anketa je stala na' višku ter se je bavila iz vrlo važnimi prašanji glede socijalnega položaja železničarjev. Bratko Kreft: Žš©¥£k ntf&važkah lobanj. Kronika raztrganih dui. j 19 Leo je mislil, da sanja. Saj ije vendar mesec pred akademijo govoril z njim samim, nato z ravnateljem Novakom, štiimajst dimi potem jim je |pis-memo predloži natančen program, ki je bil na seji sprejet kot je povedal Novak. Preskrbeli so dovolilnico, dir. Kramarja je Leo osebno povabil, štiri dni pred pondeljkom so bili nalepljeni lepaki, na katerih je bilo napisano: pod pokroviteljstvom in ■v korist Dijaškega podpornega društva. In sediaij — ta očitna laž! Leo mu najprej razloži vso zgodovino tega pokroviteljstva, m.u dokaže, da je vedel dobro zato, toda gospod profesor ga mirno zavrne: »Vidite, jaz o tem nič ne vem!« To pa je bilo preveč. Naravnost v obraz se lagati. »Nerodno mi je, ker se ljudje talko škamdalizirajo m mi. očitajo . ..« Tedaj ga je Leo prekinil. »Dobro, gospod profesor! Da vam nihče ne bo ničesar očitali, lahko 'javno v časopisih prekličem, da ije 'bilo pokroviteljstvo javljeno pomotoma. Zato vam ne sme nihče očitati ničesar in vso odgovornost prevzamem nase ... Podporno društvo dobi sama de nar.« Za 'vsakega treznega človeka je bilo očitno, da profesor tega' niti po disciplinarnem redu ne bi smel Lecnu dovoliti, niti kot človek . .. Toda človek cibraiča, božji namestniki pa preobrnejo. .. »če boste to storili, potem je že vse prav ...« Raz-ven Leona in Frančeka se nihče v razredu ni za-vcldal, kaj se je pravzaprav zgodilo. Gospod pro- fesor se 'ni zadovoljil samo z lažjo pred razredioun, hetel je laž pred javnostjo — in denar. Takoj; je cofinabil' Leo kos paipirja in koncipiral sledečo izjavo: Najtopleje se zahvaljujem vsem onim, ki so mi pomagali organizirati Umetniško akademija, zlasti pa časopisju zal brezplačno reklamo. Obenem javljam v popravo, da Dijaško podporno društvo ni imelo pokroviteljstva nad akademijo, kakor je bilo pomotoma na lepakih javljeno, ampak imu je namenjen samo čisti dobiček. Zato se društvu ne sme očitati ničesar, kdor im kaj, naij vrže kamen name, ki sem nastop oroaniziral in vodil. — Leo Vuk. Večkrat ga je prepisal na lepo in ga razposlal časopisju. Še celo v lokalni socijaMtični nemški tednik je poslal. Urednik je prevedel v nem-ščno in Leonova izjava je izšla na uvodnem mestu krt »Erklaruing«. Popoldne mu |e Franček javil, da je Mirko zbolel. Ima visoko vročino in zdravnik je dejal, da ibo bržkone pljučnica. Prehladil se je nekje. Čevlje ima raztrgane. Sneg miu jih vsak dan premeči. Ali bo vzdržal? Todla Leo je imel še mnogo skrbi in ena izmed ne zaldnjih je bila Sonja . . . Včeraij io je čakal, danes jo jle čakal. Ni je. Ali se rtp izojjiiiblje? Nihče je ni vedil na akadiemiii. Ni je bilo. Zastonj je dal igrati »Sonjo«. Tudi profesor Janko je doživel marsikatero neprijetnost in očitanje. Nekateri kolegi kot profesor Kaučič so mu nanavost očitali, da podpihuje mladlVo . . . Toda Janko, kakor da se je v tistih ^neh spremenil. Odločno je zagovarjal sebe in mladle, če tudi je včasih pikra beseda padla na njegov račun. Prezirali ®o ga od 'časa, ko so bile vclitve. Odkrito je povedal, da je glasoval za socialdemokrate. Sklicana je bila konferenca, na kateri so izključili petošolca Petrina, mladega, sicer talentiranega a razposiajnega fanta. Napisal je !ijubavno pismo svoji sošolki, ki je 'bila hčerka mestnega komandanta. Dobro vzgojeno dekle je pismo izročilo svojemu očetu, ki je fanta naznanil ravnateljstvu, se pritožil v kako družbo mora poživljati svojega otroka in zahteval, da se fant eksemplarično kaznuje. Kakor je 'bilo njegovo pismo precej naturalistična, tako je bilo nedolžno in izključitev je bil nov gnev v Leonovem sovraštvu do šole in vzgojiteljev. Famlt je sin obubožanega zidarskega! mojstvai, ki se je obesil radi finančnega cropada. Od! takrat je bil sam sebli prepuščen1. Že ikot četrtošolec je pisal podiliske. Zgodaj je 'bil žrel. Ju sedaj so ga' vrgli nai cesto. Nič drugega mu ne oreostane, kot da postane vagabund . . . Tako je Leo kritiziral izključitev. Njegova) beseda se je rtresničfla. Dva mesca po tem ga je srečal, razitr-rtaniegrf lačnega, divjaškega. Pozdravila s|a se in Leo se je spomnil na pogovor, Iti sta iga Imela na dlan njegove izključitve.. V' nikogar ni verovat Tudi Ibofa je zaniikal in grobo je zavrnil Leoma, ko m'u je skušal dokazati, da je v zmoti: »Govoriš, kot eni, icroti katerim', praviš, da se boriš . . .« Tudii Leonova »Nemioč» je bila na konferenci in tista izjava zaradi Podpornega društva. (Vse to mu je zaupali profesor Janko še le po maltluri. Pripravljen je bil, da ga 'odločno brani pred konferenco. N'kako ni hotel dopustiti, da bi izključili Leona Razsoda mu je pri tem celo pomagala, ker sa se sredi konference ostro sporekla ravnatelj in katehet dr. Kramer. Zadružni dan 7. julija je manifestacija vseh, ki žele delavnemu ljudstvu boljše bodočnosti! ZVEČER za ZJUTRAJ 'aizkuhavanje © A ferpentinovomilo Pogreb dr. Žerjava v Ljubljani se je vršili izpred! Kazine v nedeljo ob 11. uri dopoldne ob veliki udeležbi somiišljenikov in raznih zastopstev. Žerjavovo truplo iso prepeljali iz Poljč v Ljubljano v petek ter ga v soboto položili na oder v Kazini. Pokopan je bil na pokopališču pri Sv. Križu. Star je bil šele 51 let. Tretji sin kraljeve rodbine se je rodil v petek, dne 28. m. m. na Bledu1. Občinski svet ljubljanski je imel v sredo svojo sejo, na kateri, je sprejel popravljeni proračun. Na seji so nekateri klerikalci, ali kaj so že, hoteli korigirati proračun, proti kateremu so prvič nastopili in menda tudi v Beogradu podali informacije za korekturo. Ob tej priliki ,so dobili pošten odgovor, zakaj, na vzgor igrati drugo vlogo, na spodaj pa socijal-jrio, to ne gre. petnajstletnica sarajevskega umo-29. junija t. 1 je minulo pbt-ijst le, kot je v Sarajevu ustrelil avrilo Princip avstroognskega ipre-loniaslednika Ferdinanda in njego-ženo. Umor se ie izvršil iz radii- so mtaidi bosanski Srbi hrepeneli po zedijenju s Srbijo. Srbija sama na sebi pa tega dogodka, ki je postal Umeten povod Za svetovno vojno, ni Ibila vesela, ker je po večletnih vojnah potrebovala miru, Avtstroorgska in potom nje ‘Nemčija sta hoteli imeti odprto pot na vzhod. Ravno takrat' ise je bila med malo Srbijo in Avstro-ogrsko carinska vojna. Avstrija je poslala Srbiji z ozirom na umor v ISa-rajevu kategoričen ultimat, v katerem je zahtevala zadoščnlje in stalno kontrolo z žandarmerijo v Srbiji. Ker Srbija pogojev ni sprejela, je nastlala vojna. Pravi vzroki svetovne vojne, ki so že dalje 'časa pred vojno obstojali, so bili imperialistični, te je srednja Evropa samo izrabila dogodek v Sarajevu in izčrpanost Srbije v svoje namene. Posledice čutimo vsi. Nemci imajo v Jugoslaviji 18 listov. En dnevnik, šesit tednikov, dva po dvakrat, dva po trikrat na teden, dva mesečnika in en list na. deset dri. Med temi 'listi pa ni vse ta mariborska »Voilksstimme«. Socijalizem brez socijalistov. Znani časnikar Krsta Ciovarič filozofira v .'»'Vremenu«, a je mogoča demokracija brez pravih demokratov ih soci-cijalizem brez socijalistov. Menda je njegov članek satira, če ni, se mu biede. Absolutistično navdahnjen in tako vzgojeni kapitalizem ne more biti nikdar demokratičen in socijalen. Demokrat in sodjafist je nov človek. Čtanlkar naj gre k klerikalcem'. »Tendenz ruhig, Trifailer featl« To je (jezik, kakšen se na borzah govori. Neki dunajski list poroča: »Ten-dlenz rulhiig, Trifailer fest.« — Tendenca mirna, trboveljska trdna. Po tem pa nadalje: »Borza se je otvori-ia ob slabi kupčiji ter mirnem ohžan-ju Živahnejše povpraševanje je vladalo za kuliso samo po trboveljski, ki bo vrgla leto 35 na delnico, namesto 30 v lanskem letu.« — Torej 17 in pol procenta. Ni čudno, da trboveljski premog stoji v ceni nad svetovno ceno, nasprotno so plače ru- darjev menda med najnižjimi. Kje leži temu vzrok? Kakor torej razvidno, se v dielnicami našega narodnega podjetja trguje v inozemstvu in kdor jih ima, ta je naš delodajalec in vleče 17 in pol dinarja za vsakih 100 dinarjev obresti in na 'ta način gre naše narodno bogastvo v inozemstvo, med tem naše ljudstvo postaja od 'dne do dne bolj siromašno. Ali ne bi kazalo rudnikov podržaviti. Seveda pod pogojem, da se ne bi birokrat ično upravljali. Macdonald je imel govor v petek, dne 28. m. m. v Londonu, v katerem je povdaril, da ima njegova vlada, v sedanjem položaju dve nalogi ,dati svetu mir in nezaposlenim delo. Vprašanje nezaposlenosti je poseli novega ministra J. H, Thomasa. Kar se pa tiče prvega vpraašmja, pa pravimS“«Mi ne govorimo o času, pa itudi ne pojdemo na mirovne konference, ne da bi jih prej 'pripravili, kakor jej to bilo leta 1927. Treba je, da ise pil pravimo, preden kaj pripovedujemo, ne maramo pa sie bahati prej, 'preden ismo kaj storili. PbvidSari-pa želim vrbutega še: Ustvaritelj miru mora limeti moč. da prevzame izanj riziko, ravnotako kakor monai to storiti povzročitelj vofne. Ko iz-vnšiiho delo, vam damo na izbiro. Imamo rizio miru, kakor riziko vojne. Jaz sem za iziko miru, in če ima narod prevzeti enega teh rizikov, da bomo prosili, da prevzame riziko za mir, namesto rizika izta vojno. Narod, ki bo prevzel riziko za mir, bo dosegel mir, ravniottako, kakor je v prostosti narod, Iki je prevzel riziko vojne, imel vojno.« Macdonald hoče s tem povedati, da potrebujejo velike naloge'časa, da se pripravi teren in in razpoloženje. Obenem pa tudi pove, da bo ‘tudi AngKjta morala za mir 'kaj žrtvovati, ker se da svetovni mir doseči le s sporajumom in ob popustitvi na predpravicah. Nemški zunanji minister dr. Stre-Semann je v nemškem dinžavnem zboru izjavili, da Nemčija zahteva kolonije nazaj, ker jih potrebuje za dobavljanje surovin za svojo industrijo. Kolonije v Afriki je zasedla Anglija in jih mora 'vrniti. To je gospodarski interesni spor. Nemci žalujejo. Ob obletnici ver-zaljske mirovnle pogodbe so Nemci priredili protestne manifestacije in razobešali črne zastave. Nemški nia-cijonalcš pa obenem vadijo propagando proti pariškim dogovprom ^lede reparacij in za izpraznitev ozemlja v Forenjiu. Nemčija kot država ne more ničesar ukreniti, smatrati pa ®e mora akcija nemških nacijoirtalcev kot fašistično stremljenje po meščanski diktaturi v Nemčiji. Priprave za razorožitveno konferenco. Iz Vašingitona javljajo angleški vladi, da se bodb Zedinjene države udeležile razorožitvene konference, pa naj bo posebna 'konferenca ali konferenca v ckviru Zveze narodov. Ta vest je pomembna 'zaradi-tega1, 'ker se je araerikamski denarni trg prvotno upiral taki konferenci. Kje se bo vršila diplomantska konferenca? Cele mesece prehaja separacijska konferenca v Pariz in je pred kratkim vendarle končala z navideznim uspehom. Toda izid angleških volitev je račune prekrižal in sedaj bi se imela ta konfereca, s katere sklepi ni nihče zadovoljen, z nova pričeti. Baviti bi se imela pred vsem z čimprejšnjo .izpraznitvijo Porenja po francoskih ter angleških čet — okrog 70.000 mož — ki drže znaten del nemškega ozemlja še dandanes zasedeno. Med tem ko je nova angleška vlada za takojšnjo izpraznitev, se Poincarejeva vlada obotavlja in bi rada iz praznike v zavlekla. Angleška delavska vlada je sklenila, da se naj omenjena konferenca vrši v Londonu, Francozi pa se temu upirajo, ker bi imel v Londonu predsedovati angleški premier, med 'tem pa, če bi bila ta konferenca izven Anglije,'“b'i predsedoval Francoz. Taka je palč buržuazija. Kadar ne more kak-rte stvari, ki jti je neljuba, preprečiti, tedaj jo skuša vsaj zavleči aili na1 kak način izigrati. Končno poročilo pravi: Konferenca držav, ki so interesirane Aa reparacijah, se bo končo vršila v doglednem čaisu v Londonu, ker je Francija tudi pristala na t'0. Italija sie konference ne udeleži, češ, da nima interesa. Žena angleškega ministra Webba noče baronstva. Žena novo imenovanega ministra v delavski vladi, Sy>dne(ja Webba, ki mu je .bilo podeljeno ibaronstvo, noče baronskega naslova, marveč hoče se slej kot crej imenovati gospa Webb. Ker sodrug; Macdonald ni nove vlade sestvial iz 'baronov in grofov, katerih na Angleškem ne manjka/ampak iz pripnostih ljudi, zato bi menda radi visoki krogi to »sramoto« malo popravil s 'tem, da bi bivše elavce po baronili. Avstriski državni uradniki so nepopustljivi. Lansko leto se je državnim nameščencem v Avstriji posrečilo, po trdnem boju, doseči 40 procentov itakozvane trinajste plače, katero se jim je vlada zavezala izplačati v veh obrokih. Sedaj zahtevajo državni nameščenci, da se jim naj izplača 15 procentov takoj namesto v decembru. Finančni minister pa je to zahtevo odklonil. Toda uradniki ne popuste. [Seveda, da 'bodo 'zmagali, ker so solidarni. Mongolija je poslala sovjetska republika. V! ikomisarijatii so pa buržu-ji, kmetje in elavci. Predrznost, pravijo graški purgar-ji. Dne 1. junija so bile volitve v štajersko zavarovalnico nameščencev. Volitev se vrši v skupinah, katerih imajo elodiajalei tri. Prva skupina obsega delodajalce z 1—10 nameščenci, druga z 11—50 in tretja z nad 50 nameščenci. Volilno pravico je imelo v vseh treh skupinah 3750 delodaaal-cev, in sicer v prvi 3495, v drugi' 204 in v tretji 51. Voliti se bilo 16 delegatov delodajalcev, to je 6, 4 in 6 po skupinah. Pri teh volitvah so postavili socijalnodemokratični obrtniki svojo kandidatno listo in diofbi v prvi skupini dva, v drugi skupini pa en mandat. Treaja skupina ni volila, ker je bila meščanska lista soglasna in je obveljala brez volitev. Volitev v drugi skupini se je udeležilo 163 vo-lilcev ,od katerih jih je bilo 50 soci-jalnodemiokratičnih, v drugi skupini pa je volilo 1771 meščanskih inl 714 s očija ln »demokrat i črnih ob rtniko v. Graško meščansko časopisje je radi tega volilnega rezultata silno razburjeno, ker ,se mu zdi čudno, da so tudi obrtniki ž»rdečkarji«. — Za nas je pa to le dokaz, da graški obrtniki, ki ®o izšli iiz delavskih vrst, vedo, kjer je njjih politični tabor. Alkohol ubija, Ponoči na 28. junija se je ubila v Florjanski ulici žena finančnega preglednika Lojza Po-horc. Zvečer ob 7. uri je prišla pijana domov, ob 10, uri so jo klicale prijateljice, pa je zopet odišla v gostilno. Okoli 11. ure je odšla, pa je obležala na dvorišču gostilne. Pozneje so jo odnesli pred nje stanovanje ter zbudili Pohorca in nato odšli. To se je večkrat dogajalo, Pohar c pa pravi, dla je zjutraj našel ženo pred pragom v nezavesti in z rano na gla- vi Spravld jo je v posteljo in ji izpiral rano ter nato šel kliaat rešilno postajo. Ko je prišel rešilni voz, je bila Pohorčeva že mrtva. Pohorc je bil aretiran. Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v mC AN K AR J EV! družbif ! ie o ukinjenih občinskih mandatih. Zadnjič smo poročali, da je bil ss. Bahunu in Jelenu ter Plevanču odvzet občinski mandat tin da se bodo nisjbrže na njihova mesta imenovali drugi zastopniki iz drugih vrst. To imenovanje je sedaj obljavljeoo in sedaj vemo, da so novoimenovani občinski svetniki tovarniški ravnatelji, bivši kandidati in zastopniki SLS in SDS. Kakor rečeno, novoimenovani občinski svetniki 90 po zvanju iiz vrst tovarniškega ravnateljstva, odnosno tovarnarjev. Tovarniški ravnatelji in tovarnarji:: m edem ko ®o bili zastopniki, katerim je bil mandat od-vzt, Iz vrst delavstva. Vse to seveda beležimo le ad informandum. Zakaj so ukinili občinske mandate Bahuna, Jelena itd., je pa še vedno nejasno. Se ve in se ne ve. Odnosno se ve. Se ve, se ti razlogi od1 enih tolmačijo tako, od drugih drugače. Ss. Bahun m Jelen sta ves čas vršila svojo dolžnost 'kot občinska svetovalca v polni meri. Zavzemala sta se zlasti za socijalne občinske akcije; še zadnje čase se je bil s. Bahun močno zavzel v 'odseku za ureditev službene pogodbe za občinske šoferje in je tam branil lojalno in resolutno Interese osobija. Saj bomo še pisali. 0 velikem delu, ki ga je vsa ta leta izvršil s. Bahun kot občinski svetnik in o delu ostalih naših občinskih svetnikov, kateri je bil mandat iz tega ali onega razloga ukinjen, bomo ■objavili prihodnjič obširnejši članek. Simbol gospodarskega osvobolenia delavnega ljudstva Je Zadružni dan! Dvainpetdeset nrljonov družin vseh kontinentov sveta bo ra Zadružni dan manifestiralo za gospodarsko osvobodit* v delavnega ljudstva in za bratstvo med narodi! Naša emigracija v marcu. Po statistiki izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, se je izselilo iz naše kraljevine v mesecu marcu t. 1. v prekomorske dežel© 2055 oseb, t. j. za 803 manj, kot marca lanskega leta. Tudi skupno število izseljencev (4234) za razdobje od 1. januarja do konca inarca t. 1., je za 1535 oseb manjše, nego v istem razdobju preteklega leta. Naša prekomorska emigracija torej v letošnjem četrtletju konstantno pada, in sicer je doslej skupno padla za 27°/«. Izselilo se je največ oseb iz Hrvaške in Slavonije (835), nato iz Vojvodine (627), Dalmacije (270), Slovenije (210), Bosne in Hercegovine (63), Srbije (40) in Crne gore (10). Največ oseb je odšlo v Kanado (947), v Argentinijo (548), v Združene države (307), v Uruguay (132), itd. Skupno se je vrnilo iz prekomorskih dežel v omenjenem mesecu 318 oseb, v razdobju od 1. januarja do konca marca pa skupno 820 oseb, medtem ko se jih je v prejšnjem letu v istem razdobju vrnilo nekaji več, t. j. ysega 838 oseb. Izseljevanje V druge evropske države izkazuje v prvem četrtletju t. I. skupno 1198 oseb, in to za Francosko 375, za Belgijo 317, Nemčijo 308, Holandsko 118 in Luksemburg 80. Mehikanska sprava z Rimom. Pogodba med Mehiko in Rimom je začasna. Pogodba je kompromis. Med najbolj spornimi točkami je bila zahteva iz leta 1926, da se morajo katoliški duhovniki dati pri državi registrirati (vpisati). Duhovniško službo bi smeli opravljati samo tisti duhovniki, ki bi bili s pri-trdilom države nameščeni. Država je v tem vprašanju popustila, tako, da o namestitvah duhovnikov odločajo škofijski uradi. Nasprotno pa se mora cerkev kot organizacija dati vpisati pri državni oblasti. Verski pouk v državnih ljudskih šolah vlada odklanja, pač pa sme cerkev v cerkvi in nje pripadajočih poslopjih verstvo poučevati. Gela vrsta vprašanj pa, je ostalo še nerešenih, ki se bodo rešila na bodočih konferen- cah. Pri sporazumu je posredoval posfanik Zedinjenih držav D. W. Morrow, ki so ga naprosili škofi za intervencijo. Posvetovanjem je prisostvoval tudi bivši predsednik Cal-les. Prvotno ozadje krvavega konflikta med duhovščino in državo Mehiko pa je bilo gospodarskega značaja, kakor smo že povedali in tudi Calles je svoj čas nastopil proti cerkvi, ker je hotela v gospodarskih stvareh zapovedovati vladi. Svetilni plin ne bo ▼*£ strupen. Izum in vpeljava svetilnega plina je pomenila in še pomeni za splošno gospodarstvo velik napredek. Žal, dia vsebuje plin strup, ki je povzročili ie nešteto nesreč, predvsem pa samomorov. Nemško društvo vodovodna!* in plinskih strokovnjakov se je v Berlinu posvetovalo te dni, kako priti temu v ukom. Tehnično je to mogoče z odstranitvijo ogljikovega oksida iz plina na ta način, da se isti kemičnim potom destilira in spremeni v tekočino. Tak očiščen plin bi ne bil potem prav nič več nevaren za življenje. Plinskih naprav bi za nove vrste plina1 ne bilo treba ipredelavati. Čim se poskusi obnesejo, se bo začel' nov izum praktično uvajati. Najvažnejša, četudi ne najnovejša vest je, da se perilo namoči čez noč v rozjstopini »Ženske hvale«, nato pa se izpere s Schichtovim tenpentino-vim milom. — Varujte se ponaredbi Če hočeš dobiti lepe knjige in poceni, postani član mCANKARJEVE družbe’! Kultura. Nartin Andersen Nego, znani danski proletarski pisatelj, je obhajat pred kratkim 60klnico svojega rojstva. Rodil ie je v Ko-peahagau, glavnem dhantoan mMftfc M Iti ! otrok bedo« delavske družine. Že v zgodnji mladosti je okusil vso krivico danšnjega družabnega reda. Kruh si je služil kot prodajte« časopisov, kot tovarniški delavec, čevljarski pomočnik, zidar. Končno pa se je povzpel do učitelja. Vtisi, ki mu j£» je dala mladost, so oztali odločilni za vse njegovo j žaljenje is v vseh svojih dielih se nepresta- 1 no vrča k njej. In prav zato je ostal tudi j vse svoje življenje zaveden proletarec in kot pisatelj protok boljše bodiočnoM delav- skega razreda. Njegova mehka narava sicer ni ustvarila iz njega silnega 'borca, pač pa velikega vernika v zmago nate pravične stvari. — Pisati je začel Andersev razmeroma precej pozno; vsa njegova dela se odlikujejo po žvalni, pesniški fantaziji, v njih 'je polno miline in človekoljublja. Jasno pa je dat bi se njegova pesniška sila nikdar tako ne razvila in tako visoko ne povzpela, če bi ji ne dalaja pogona socijalistična ideja. Talpa. Maribor. Mesino kopališče se jutri, v torek, dane 2. junija, zopet odpre. K. MARIBORSKA DELAVK* PEKARNA 1.Z.IO.«. L’stan. 1898 MARIBOR, TBtAiKA ČUTA tTBV. *•-** Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18 Mslllll Ib hlpt|nisko arsjeas pekama.— Priporočamo vsem organizirani n delavcem in delavkam naše okusno r*e ivo v pob I leži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva a« zavarovalno laaaako D. P. □ m Nabirajte nove naročnike II VABILO na SSSSRa 5-^1 S-'''-' S**' &'v f\t iJ/J\ uJjJ\ i iMJi Kupujta samo pri tvrdkah, ki oflla-sujajo v „Dalav-skl Politiki"! — ki jo priredi de), kulturno društvo ..Svoboda** pevski odsek v Bistrici, v nedeljo, dne 7. Julija v velikem vrtu gosp. Rottner-Ja v Bistrici. SPORED: Godba, ples, šaljiva pošta, zapor, zvonec sreče itd. Nastop pevskega odseka .Svoboda" v Bistrici (meš. zbor). Nastop mariborskih delavskih pevskih društev .Svoboda" in .Frohsinn" ter pevskega odseka .Svobode" iz Ruš. Igra godba ruike poiar. brambe. Začetek ob 3.(1 S.) uri popoldne. Vstopnina 5 Din. Ker se novoustanov. društvo bori z velikimi težkočami, vabi uljudno na obilno udeležbo ODBOR. POZIV! V vsakem mestu si urejujemo filijalke. V to svrho potrebujemo poslovodje (poslovodkinje) za filijalke, in to zaupne osebe, t primerno izobrazbo. Mesečni dohodek 150 do 200 dolarjev. Ponudbe v nemškem ali francoskem jeziku na The Noveity-Comp., W«lkenburg, L. Holland. NAZNANILO PRESELITVE! Dovoljujem si cenj. občinstvu naznaniti, da sem svojo trgovino sl. julijem 1920 preselil v GOSPOSKO ULICO ŠTEV. 9. Pri tej priliki prosim cenj. občinstvo, da ml, kakor o osle J, tudi v naprej ohrani TO