PLAN INVESTICIJ ZA LETO 1981 Kot vir investicijskih sredstev so upoštevana neizkoriščena sredstva po zaključnem računu za leto 1980, neizkoriščeni domači in inozemski krediti, planirana minimalna in pospešena amortizacija za leto 1981, vrnjena posojila od lastnih TOZD, samoprispevki kmetov, sredstva območnega in republiškega SIS za gozdarstvo, združena sredstva lastnih TOZD in drugih delovnih organizacij, predvideni krediti (banke, zavarovalnice, izvajalcev gradbenih del in dobaviteljev serijske opreme in drugih) ter sredstva od prodaje osnovnih sredstev. Podani so tudi predlogi za združevanja sredstev med TOZD, moratorij vračila kreditov TOZD TP Pameče TOZD CLS v višini 300.000 za dobo enega leta, združena sredstva za razvojne programe in inovacije, sovlaganja za investicijo gradbene mehanizacije, AOP in stavbo. Za celotno delovno organizacijo znaša primankljaj investicijskih sredstev po zaključnem računu za leto 1980 12,148.167 din, kar predstavlja kompenzirane negativne in pozitivne salde po posameznih temeljnih organizacijah. Največje prekoračitve zasledimo pri: TOZD TP Pameče 15,459.722 TOZD TO Radije-Podvelka 7,607.270 TOZD TP Prevalje 2,217.961 TOZD žaga Mušenik 1,793.366 Neizkoriščeni domači in tuji krediti znašajo za celotno delovno organizacijo 92,131.918 din. Ti so predvsem pri MELESU, transportu in servisih, žagi Vuhred, TO Radij e-Podvelka, TIP Otiški vrh, TP Prevalje in pri AOP. Amortizacija po predpisanih stopnjah je planirana v višini 132,566.675 din in pospešena v višini 94,747.750 din in to predvsem pri TP Pamečah, TO Radij e-Podvel-ka, transport in servisi, žagi Mislinja, žagi Otiški vrh, TP Prevalje, in vseh gozdarskih TOZD in TOK in pri TOZD Blagovni promet. Zbrana sredstva iz samoprispevkov kmetov so planirana v višini 4,926.500 din pri TOK za izgradnjo vlak, priključkov, rekonstrukcij cest in projektov kmečkih hiš. Združena sredstva drugih delovnih organizacij so pla- nirana v višini 41,499.963 din odnosov, in sicer: na osnovi dohodkovnih Slovenijales Marles in ostali 5,000.000 5,000.000 TO Radij e-Podvelka žaga Mušenik kupci iverk Druge DO 19,000.000 TIP Otiški vrh (uporabniki AOP) 7,448.963 za AOP Druge DO 5,051.000 za stavbo Tekmovalci in vodstvo ekipe LESNE na X. republiškem tekmovanju gozdnih delavcev — sekačev v Kočevju — Foto: Janez Konečnik Andrej Obretan, najboljši iz ekipe LESNE, med tekmovanjem na X. republiškem tekmovanju sekačev — Foto: Janez Konečnik Formirana sredstva poslovnega sklada po zaključnem računu za leto 1980 predstavljajo 49,555.705 din, ki smo jih namenili delno za vzdrževanje tekoče likvidnosti, za TObS in za nove naložbe. Kot lastni vir so predvidena tudi sredstva od prodaje osnovnih sredstev, sredstva člena 12. po zakonu o gozdovih in sredstva iz varstva gozdov. Predvidevamo nove kredite: od TKB za ceste 7,119.642 din za Novo opremo 3,500.000 din za prekoračitve v žagi Vuhred 5,323.000 din za prekoračitve TO Radije-Podvelka 5,926.879 din od SIS gozd. rep. za gozdne ceste v Črni 21,869.521 din 1,500.000 din od Zavarovalnice za pokritje anuitet TO Radlje-Podvelka 5,866.363 din za premostitev pri stavbi do združ. sred. 10,000.000 din za pokritje anuitet žage Vuhred 4,133.637 din za pokritje anuitet TP Prevalje 10,000.000 din za investicije Nove opreme 4,000.000 din od izvajalcev in dobaviteljev serijske opreme ostalo 34,000.000 din 1,700.000 din za transport in mehanizacijo 2,860.000 din za TP Prevalje 2,300.000 din za žago Vuhred prek. 2,100.000 din kredit dobav, za račun. 18,549.696 din za stavbo 6,143.663 din za TIP Otiški vrh 4,000.000 din ali skupaj eksternih kreditov 37,653.359 din 95,022.880 din Medsebojna združena sredstva so predvidena pri na- slednjih temeljnih organizacijah: Združevanja za gradbeno opremo: GO Mislinja 368.000 din GO Slovenj Gradec 332.000 din GO Črna 932.000 din GO Radlje 760.000 din TOK Slovenj Gradec 540.000 din TOK Dravograd 196.000 din TOK Ravne 464.000 din TOK Radlje 408.000 din Krediti za pokritje anuitet v lesni industriji: za TP Pameče GO Slovenj Gradec 4,000.000 din 561.000 din žaga Otiški vrh 5,000.000 din TIP Otiški vrh 3,400.000 din Gradnje 248.000 din za TP Prevalje GO Mislinja 9,209.000 din 664.000 din GO Črna 891.000 din GO Radlje 476.000 din CLS in 450.000 din žaga Mislinja 5,000.000 din 7,485.000 din za prekoračitev investicij TO Radij e-Podvelka kredit žaga Mislinja 2,210.986 din žaga Otiški vrh 1,634.500 din 3,845.486 din za žago Vuhred žaga Mislinja 2,208.000 din in sovlaganje v investicije TIP žaga Otiški vrh 3,000.000 din Združevanje sredstev za razvojne programe je planirano pri gozdarskih TOZD v višini 1 °/o od minimalne amortizacije, pri lesni industriji pa 2 % od minimalne amortizacije. Za inovacije je planirano združevanje 0,5 % od minimalne amortizacije. TOZD predvidevajo združevati sredstva drugim DO v naslednji višini: žaga Vuhred 1,250.000 din Slovenijalesu TP Pameče 3,750.000 din Slovenijalesu Nova oprema 400.000 din 5,400.000 din Iz vseh navedenih izhodišč planiramo kot vire sredstev: lastna sredstva 298,534.184 din oz. 49,95 % združena sredstva 111,987.511 din oz. 18,74 °/o krediti_____________________187.154.798 din oz. 31,31 % skupaj: 597,676.493 din oz. 100,00% Odplačila kreditov z upoštevanjem moratorijev pri TP Prevalje (4,020.000 din) in TO Radlje-Podvelka (4,628.059 din) znašajo 160,326.703 din oz. 53,70 % lastnih investicijskih kreditov oz. 120 % minimalne amortizacije. Združena sredstva v in izven DO'znašajo 58,738.759 din in sredstva za povečanje TObS in vzdrževanje tekoče likvidnosti 25,193.168 din. Sredstva za naložbe v osnovna sredstva so naslednja: LS združena sredstva znotraj DO združena sredstva drugih DO krediti 54,275.554 din 60,153.830 din 51,833.681 din 187,154.798 din 15,35 % 17,02% 14,67 % 52,96 % skupaj: 356,950.527 din 100,00% Ta sredstva so razporejena v nadaljevanje investicij iz preteklega leta, prekoračitve in nove naložbe: v gozdne ceste nadaljevanje 12,405.423 din nove naložbe 25,818.006 din skupaj: transportna sredst. gozd. 38,223.429 din 10,70% nadaljevanje 1,261.189 din nove naložbe 19,651.821 din skupaj: v Meles 20,913.010 din 5,86 % nadaljevanje 26,109.603 din 7,31 % združeno za gradnje druge investicije gozdarstva in 6,000.000 din 1,68 % plačilni avansi 23,251.044 din 6,51 % Skupaj gozdarstvo 114,497.086 din 32,07 % žaga Otiški vrh nadaljevanje suš. 2,465.320 din nove naložbe 2,568.800 din skupaj: žaga Vuhred 5,034.120 din 1,41 % dokončanje investicije 13,419.374 din nove naložbe 261.000 din prekoračitve 10,620.000 din skupaj: 24,300.374 din 6,81 % TIP Otiški vrh dokončanje kurjenje skor. 5,478.251 din nove naložbe 35,327.582 din skupaj: 40,805.833 din 11,43% Nova oprema dokončanje iz pret. let 2,643.934 din nove naložbe 15,517.742 din skupaj: 18,161.676 5,09 % TP Pameče komunalni prispevek 4,020.000 din 1,12% TP Prevalje dokončanje investicij 9,842.778 din nove naložbe 7,082.104 din skupaj: 16,924.882 din 4,74 % TO Radlje-Podvelka nadaljevanje 38,665.751 din nove naložbe 633.900 din prekoračitve 13,990.900 din skupaj: 53,290.551 din 14,93 % Ostale invest. v LIN 2,807.289 din 0,79 % skupaj LIN 165,344.725 din 46,32 % DSSP, DS Interna banka in TOZD BP in turizem 5,357.479 din 1,50 % AOP in stavba 68,051.193 din 19,06 % Razvojni programi in inovacije 3,665.255 din 1,03 % Skupaj investicije 356,950.527 din 100,00 % nepokrito TP Pameče 1,876.517 din Turizem 951.152 din 2,827.669 din Sektor za plan in analize OBRAZLOŽITEV NALOŽB PO PLANU ZA LETO 1981 1. Plan investicijskih naložb za lesno industrijo TOŽDŽAGA~MIŠLINJA V letu 1981 ne predvidevajo večjih naložb v osnovna sredstva (v skladu s srednjeročnim planom). Planira se samo izdelava nekatere projektne dokumentacije za izgradnjo tovarne masivnega pohištva in nekatere manjše nabave opreme. Vsa ostala invest. sredstva bo TOZD posodil drugim TOZD LESNE ter tako »varčeval« za svojo bodočo naložbo. TOZD”ŽAGA OTIŠKI VRH Predvidevajo se v glavnem naložbe v enostavno reprodukcijo in v dokončanje sušilnice. Ostala inv. sredstva bo TOZD prav tako kot žaga Mislinja posodil drugim TOZD LESNE. _____ TOZD ŽAGA VUHRED Planira povečanje prvotne naložbe v višini 10,6 milijonov din za dokončanje žagalnice na Vižingi (podražitve gradbenih del zaradi daljšega časa izgradnje in nekatera dodatna dela). Dodatne naložbe so potrebne pri ureditvi hlodišča in okolice žagalnice. Sredstva za ta namen bo TOZD pridobil od TOZD LESNE in z najetjem kredita pri TKB Slovenj Gradec. TOZD TIP OTIŠKI VRH " Planira vlaganja predvsem v enostavno reprodukcijo — zamenjava ali popravilo strojev in v nabavo nujne opreme. Večja naložba je planirana v prestavitev kom-presorske postaje z izgradnjo dodatnih mehaničnih delavnic — 1 faza (2 faza izgradnje bo v letu 1982) in v izgradnjo transformatorske postaje. Ta naložba bo financirana iz lastnih sredstev TOZD, iz združenih sredstev kupcev ivernih plošč in delno s krediti izvajalcev del. Realizacija te naložbe je v skladu s srednjeročnim planom v okviru rekonstrukcije TOZD TIP OTIŠKI VRH. TOZD TP PAMEČE Zaradi obstoječih obveznosti za odplačilo kreditov iz, preteklih let ne predvidevajo novih naložb v osnovna sredstva — samo plačilo komunalnega prispevka. TOZD TP PREVALJE Dokončati nameravajo začeto naložbo iz leta 1980, dopolniti sistem odsesavanja ter predelati in dopolniti sistem kurjenja lesnih ostankov. Te naložbe so nujne zaradi varnosti (sedaj je zaradi nezadostnega odsesavanja nevarnost požarov v stari mizami) in zaradi znižanja stroškov obratovanja (po predelavi sistema kurjenja bo dana možnost kurjenja lesnih ostankov v obeh kotlih, kar bo pomenilo nižje stroške kurjenja — manjša poraba kurilnega olja). Sredstva za te naložbe bodo pridobili s krediti TOZD LESNE in izvajalcev del. TOZD TSP RADLJE-PODVELKA Zaradi nepredvidenih podražitev in dodatnih del pri izgradnji tovarne na Vižingi planirajo povečanje naložbe v višini 14 milj. din. S predvideno naložbo bodo dokončani (v okviru okrnjenega inv. programa) najnujnejši objekti in saniran nedokončan del hale tako, da bodo dokončani temelji in postavljena strešna konstrukcija. Del sredstev pa je namenjen za dopolnitev strojne opreme. Za pokrivanje te naložbe so predvideni krediti TOZD LESNE in TKB Slovenj Gradec. _____ TOZD TP NOVA OPREMA Z letnim inv. planom 1981 pristopa TOZD k realizaciji inv. programa »Rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje tapetništva in vzmetnic«. Program nameravajo realizirati po fazah. V letu 1981 planirajo naložbe v višini 15,4 milijonov din v zamenjavo in obnovo dotrajane strojne opreme in v izdelavo projektne dokumentacije. Program modernizacije je bil sprejet s srednjeročnim planom 1981—1985. 2. Plan inv. naložb za ostale TOZD in DSSP DSSP Planirane so nabave osnovnih sredstev v višini minimalne amortizacije in sicer pisarniške opreme in kotla. Iz združenih sredstev TOZD LESNE se predvideva nabava računalnika in rač. opreme in izgradnja nadomestnih prostorov. TOZD^BLAGOVNI PROMET V okviru razpoložljivih sredstev planirajo samo nujne nabave pisarniške opreme. TOZD TURIZEM V letu 1981 naložb v osnovna sredstva ne predvidevajo zaradi pomanjkanja inv. virov. INTERNA BANKA Planirano nabavo pisarniške opreme v okviru razpoložljivih sredstev. V srednjeročnem planu LESNE za obdobje 1981 do 1985 smo opredelili samo večje naložbe v osnovna sredstva, medtem ko manjših nabav in zamenjav strojev in opreme nismo opredeljevali. Plan inv. naložb za leto 1981 delno odstopa od srednjeročnega plana ravno za ta vlaganja. Pri nekaterih TOZD so planirane naložbe manjše kot v srednjeročnem planu (TIP Otiški vrh, TP Nova oprema), pri drugih pa so odstopanja navzgor (TSP Rad-lje-Podvelka, Žaga Vuhred, TP Prevalje). Okvirne opredelitve vlaganj v osnovna sredstva pa so v letnem planu upoštevane. Vergles Cvetka, dipl. oec. VIHA H N I K ■ 3 SE O PREDKONGRESNIH AKTIVNOSTIH Član delovnega predsedstva je bil tudi naš predsednik konference sindikata Ivan Ogriz Pred III. kongresom samo-upravljalcev Jugoslavije so bile organizirane tematske razprave za nekatera važna družbeno gospodarska področja. Delegata III. kongresa Lesne Slovenj Gradec Marzel Alojz in Logar Jože in predstavniki naših strokovnih služb so se udeležili tematske razprave — vpliv monetarno kreditnih odnosov na dohodek, ki je bila 9. 6. 1981 v Ljubljani, Eno izmed področij, kjer naš ekonomski sistem šepa, je ravno področje gospodarjenja z denarjem to pa zato, ker do danes v praksi še nismo uveljavili stvari, ki smo jih zastavili z Ustavo in zakonom o združenem delu. Ena izmed teh pomanjkljivosti je, da družbene strukture, ki imajo to področje v rokah, niso pripravljene prenesti gospodarjenja z denarjem v celoti v odločanje delavcem. Na ta način se delavca unespo-sablja, da ne more uveljavljati svojih kompentenc oz. pravic. Drugi problem je interno bančništvo, ki smo ga opredelili kot obliko gospodarjenja z denarjem in naj bi bilo orodje v rokah delavca. Interne banke se ne uveljavljajo, ker so v poslovanju onemogočene. Najbolj do izraza pri- haja to na področju plačilnega prometa. Interne banke opravljajo le vsebinsko manj pomembne posle in tehnično-administrativne zadeve. Zaradi tega se krepi moč tistih, ki imajo v rokah emisijo denarja. Na denarnem področju še nimamo rešene skoraj nobene stvari, o kateri bi lahko v celoti odločalo združeno delo. To so problemi, o katerih je potrebno odkrito spre- govoriti na kongresu samouprav-ljalcev. (Iz uvodnega govora direktorja interne banke slovenskih železarn Cetinskega) Po uvodnem govoru sta bila podana še dva referata. V enem je tov. Miheljak Marija predstavila problematiko financiranja obratnih sredstev, ki ga v celoti objavljamo. \ Problematika financiranja obratnih sredstev Problem obvladovanja skokovitega naraščanja cen v današnjih pogojih gospodarjenja se nam pri izvajanju finančne funkcije najmočneje odraža pri povečanem obsegu obratnih sredstev v vseh fazah reprodukcije in zagotavljanja virov za njihovo pokrivanje. Ob dajanju zahtevkov za povišanje cen se vse premalo zavedamo, da vsako povišanje cen pomeni tudi večjo vezavo obratnih sredstev, za katero je potrebno ustvariti lastne vire ali najeti kredite. Že na začetku moramo ugotoviti, da smo se v našem gospodarstvu do problematike financiranja obratnih sredstev mačehovsko obnašali, tako pri financiranju in- vesticijskih programov, kakor pri razporejanju prirasta lastnih poslovnih sredstev. Podatki namreč kažejo, da smo v zadnjih letih praktično vse povečanje poslovnega sklada namenili v naložbe v osnovna sredstva, kar pa z drugimi besedami pomeni, da smo se dodatno zadolžili za ves povečan obseg obratnih sredstev in tako s krediti nadomestili izpad lastnih sredstev. Poleg višanja cen in povečeva- . nja obsega proizvodnje brez ustreznih dodatnih virov za trajna obratna sredstva (saj se problematika obratnih sredstev pojavlja šele po izgradnji investicij) so na povečan obseg potreb po obratnih sredstvih oz. na dodatno zadolževanje vplivale tudi možnosti, ki jih dajejo zakonski predpisi, da lahko dolgoročni, plasmaji (sredstva združena v SIS materialne proizvodnje) bremenijo tekočo likvidnost, v kolikor ni ostvarjen čisti dohodek. To pomeni direktno zmanjšanje lastnih obratnih sredstev in povečevanje zadolžitev, še posebno tam, kjer je akumulacija prenizka. Kljub povečanemu obsegu kreditov se obresti v strukturi delitve dohodka niso povečevale, saj se obrestna mera več ali manj ni spremenila. Tako strošek obresti za kredite, ki smo jih zagotavljali za obratne namene, nikoli ni bil (Nadaljevanje s 3. strani) enakovreden s prodajno vrednostjo dinarja, ki smo ga investirali v osnovna sredstva. Od tu tudi, lahko bi rekli, malomaren odnos do gospodarjenja z viri obratnih sredstev. Vse preveč smo vedno povsod na prvo mesto postavljali investicije, skrb za nemotene potrebe tekoče reprodukcije in ohranjevanje likvidnosti pa je bila postranskega pomena. Tudi v Lesni smo se v preteklem obdobju in se še danes srečujemo s podobno problematiko. V ta namen smo že leta 1978 izdelali sanacijski program obratnih sredstev, ki pa na žalost ni bil realiziran, saj nismo uspeli konvertirati kratkoročnih kreditov banke v dolgoročne. Zavedamo se, da moramo doseči strukturo financiranja v prid trajnih virov, obenem pa težiti tudi k večjemu samofinanciranju. Zagotovitev trajnih virov za po- kritje zalog pomeni večjo finančno varnost delovne organizacije, večje samofinanciranje pa manjšo odvisnost od trenutnih ukrepov kreditnomonetame politike na tem področju. Zato smo si s srednjeročnim planom zadali na tem področju odgovorne naloge, ki pa jih sami brez sprememb zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na takšen način poslovanja, ne bomo mogli doseči. S strani širše družbene skupnosti pričakujemo: 1. da bodo izdelana enotna merila in možnosti za obremenitve poslovnega sklada, 2. da bo izdelana enotna metodologija planiranja obratnih sredstev za normativ po panogah dejavnosti, ki naj bo osnova bankam za odobravanje dopolnitvenih sredstev za trajna obratna sredstva in kratkoročnih kreditov za ohranjanje likvidnosti. Pred- vsem naj bo dan večji poudarek monetizaciji vrednostnih papirjev, ki je edino prava osnova za dajanje sredstev v obtok, saj temelji na realiziranih blagovnih tokovih. 3. da bomo iz letnih normativov spremljanja obratnih sredstev zagotovili obratne kazalce za obveščanje delavcev o rezultatih gospodarjenja z obratnimi sredstvi. Za dosego ciljev, ki si jih je naša družba zadala v tem srednjeročnem obdobju, moramo intenzivneje gospodariti na vseh področjih. Zavedati se moramo, da tudi racionalno gospodarjenje z denarjem doprinaša k boljšemu gospodarjenju TOZD in večjih asociacij združenega dela. Vse to pa bomo dosegli le s pravočasnim in pravilnim obveščanjem delavcev o združenem delu, ki bodo tako s samoupravnim odločanjem vzeli tudi gospodarjenje z denarjem za svoje. Marija Miheljak KADROVSKE VESTI Prišli v TOZD (maj 1981)__________________________ Priimek in ime — Datum nastopa dela — Prof. poki. po dej. izobrazbi — Profil poki. po del. mestu — Organizacija iz katere prihaja.__________________________________ TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Dobnik Karli, 3. 5. 1981, KV-avtomehanik, KV-avto-mehanik Hmezad Žalec Pušnik Ivan, 12. 5. 1981, KV-zidar, KV-delavec, Gradb. pod j. Radje. TOK GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Hartman Sonja, 27. 5. 1981, SS-ekonm. teh., SS-admini-strator, prva zap. TOZD ŽAGA OTISKI VRH Poberžnik Stanislav, 12. 5. 1981, NK-delavec, PK-delavec, Tekst, tovarna. Sekolovnik Jožica, 21. 5. 1981, NK-delavec, PK-delavec, Kroj Vuzenica. Sirnik Renata, 21. 5. 1981, NK-delavec, PK-delavec, prva zaposlitev. • TOZD ŽAGA VUHRED Vastl Terezija, 21. 5. 1981, NK-delavec, PK-delavec. Vodušek Miroslav, 21. 5. 1981, PK-delavec, PK-delavec. Grum Stanislav, 28. 5. 1981, PK-delavec, PK-delavec. TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Šuler Marija, 4. 5. 1981, NK-delavka, PK-delavka, Tovarna lesovine Prevalje. Marin Brigita, 20. 5. 1981, SS-delavec, PK-delavec, prva zaposlitev. TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE — PODVELKA Sedej Francelj, 1. 5. 1981, VS-dipl. inž. les, VS-pripravnik, prva zaposlitev. Širec Ivan, 20. 5. 1981, KV-vzdrževalec, KV-vzdrževalec, Gorenje. TOZD TOVARNA IVERNIH PLOSC OTISKI VRH Vončina Edvard, 6. 5. 1981, PK-delavec, PK-delavec, ... TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Skobir Branko, 4. 5. 1981, NK-delavec, KV-traktorist, Že-lezarna R.avn6 Pribil Slavka, 11. 5. 1981, NK-delavka, NK-čistilka. Podgoršek Jožica, 13. 5. 1981, NK-delavka, NK-čistilka. DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Slovenj Gradec Dretnik Dušan, 16. 4. 1981, VS-gozd. inž., VS-gozd. inž. TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Janše Hedvika, 1. 5. 1981, SS-adm. teh. SS-tajnica, TIP Otiški vrh. Hovnik Franc, 22. 5. 1981, K-šofer, K-šofer, TIS Pameče. Odšli iz TOZD (maj 1981)____________________________ Priimek in ime — Datum prenehanja — Prof. poki. po dej. izobrazbi — Prof. poki. po del. mestu — Organizacija v katero odhaja_________________________________________ TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Zbičajnik Ferdo, 7. 5. 1981, PK-cestar, PK-cestar, upokojitev. * TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Kališnik Pavel, 23. 5. 1981, PK-delavec, PK-delavec, upokojitev. TOZD ŽAGA VUHRED Pečovnik Blaž, 31. 5. 1981, NK-delavec, NK-delavec, Železarna Ravne. Babič Milica, 6. 5. 1981, NK-delavec, PK-delavec, — Mihajlovič Milivoje, 21. 5.1981, NK-delavec, KV-delavec,— Vučič Tomislav, 16. 5. 1981, NK-delavec, KV-delavec, — TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Fišer Franc, 8. 5. 1981, KV-elektrikar, KV-elektro vzdrž. Kotnik Jelka, 8. 5. 1981, PK-delavka, PK-pomoč. pri stroj. Prisla.n Milena, 20. 5. 1981. PK-delavka, KV-vz. strojev. TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE PODVELKA Praprotnik Janko, 15. 5: 1981, KV-vzdrževalec, KV-vzdrževalec. Vinšek Peter, 4. 5. 1981, NK-delavec, KV-ekstrudorist, GG Podvelka. Brus Jože, 29. 5. 1981, NK-delavec, PK-steklitev, GG Ožbalt. TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Detečnik Viktor, 1. 5. 1981, KV-delavec, KV-delavec, JNA. Krejan Peter, 22. 5. 1981, KV-delavec, KV-delavec. Pirkmaier Saša, 31. 5. 1981, VS-gozd. inž., VS-gozd. inž., DSSP. TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Mlinšek Marija, 12. 5. 1981, NK-delavka, NK-čistilka. Hovnik Franc, 22. 5. 1981, KV-voznik, KV-voznik, TOZD Blagovni promet. TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM SLOVENJ GRADEC Mihelj Ivana, 19. 5. 1981, SS-delavka, SS-delavka. Mihelj Igor, 31. 5. 1981, VS-delavec, VS-delavec. DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC Jusup Darja, 10. 5. 1981, VSŠ-delavka, VSŠ-delavka — Verdnik Vlado, 5. 5. 1981, VSŠ-delavka, VSŠ-delavka. Bart Fanika 1. 3.1981, SS-delavka, SS-delavka. Bari Jožica, 1. 3. 1981, SS-delavka, SS-delavka. Dražnik Metka, 1. 3. 1981, SS-delavka, SS-delavka. Germavc Marta, 1. 3. 1981, SS-delavka, SS-delavka. Gros Silvo, 1. 3. 1981, SS-delavec, SS-delavec. Gostenčnik Danilo, 1. 3. 1981, VSŠ-delavec, VSŠ-delavec. Hribar Marija, 1. 3. 1981, SS-delavec, SS-delavec. Križan Terezija, 1. 3. 1981, SS-delavka, SS-delavka. Kobolt Franc, 1. 3. 1981, SS-delavec, SS-delavec. Krevh Relika, 1. 3. 1981, SS-delavka, SS-delavka. Kraiger Ela, 1. 3. 1981, VSŠ-delavka, VSŠ-delavka Krenker Milena, 1. 3. 1981, NS-delavka, S-delavka. Krevh Stanislava, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Hribernik Nada, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Korošec Jožica, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Kotnik Ljubislava, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Koprivnikar Cveta, NS-delavka, S-delavka. Logar Tončka, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Lenart Jože, 1. 3. 1981, S-delavec, S-delavec. Lakovšek Zlata, 1. 3. 1981, NS-delavka, S-delavka. Miheljak Marija, 1. 3. 1981, VS-delavka, VS-delavka. Praprotnik Janez, 1. 3. 1981, S-delavec, S-delavec. Polc Boža, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Rozman Marija, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka.. Rozman Rajka, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Ravnikar Rozina, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Strmčnik Terezija, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Sekavčnik Jožica, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Špoljar Valentina, 1. 3. 1981, S-delavka,S-delavka. Špenger Majda, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Žgajner Branka, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Zvikart Rozina, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. Kelc Marija, 1. 3. 1981, S-delavka, S-delavka. INTERNA BANKA SLOVENJ GRADEC Kelc Marija, 8. 5. 1981, S-delavka, S-delavka, OBČ. Radlje. TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Damijan Renata, 31. 5. 1981, S-delavka, S-delavka. TOZD M Z SKUPAJ Gozdarstvo Slovenj Gradec 41 3 44 Gozdarstvo Mislinja 54 4 58 Gozdarstvo Črna 143 12 155 Gozdarstvo Radlje 135 23 158 TOK gozdarstva Slov. Gradec 36 2 38 TOK gozdarstva Radlje 33 6 39 TOK gozdarstva Ravne 28 6 34 TOK gozdarstva Dravograd 15 3 18 Žaga Mislinja 46 6 52 Žaga Otiški vrh 54 13 67 Žaga Mušenik 39 7 46 Žaga Vuhred 71 10 81 Tovarna pohištva Prevalje 74 130 204 Tovarna pohištva Pameče Tovarna stavbnega pohištva 168 180 348 Radlje—Podvelka Tovarna ivernih plošč 171 137 308 Otiški vrh 202 26 228 Gradnje Slovenj Gradec 75 7 82 Transport in servisi Pameče Centralno lesno skladišče 135 14 149 Otiški vrh 39 5 44 Nova oprema Slovenj Gradec 157 Delovna skupnost 133 290 Slovenj Gradec 71 117 189 Gostinstvo in turizem Blagovni promet 9 10 + 3 v 19 + 3 v Slovenj Gradec 75 61 136 Interna banka Slov. Gradec 5 27 32 1876 942 2818 Urbanci Darinka ELEKTRIFIKACIJA KREMŽERJEVEGA VRHA Dela na elektrifikaciji Kremžerje-vega vrha so bila opravljena v rekordnem času. V začetku meseca junija je zasvetila luč v vseh enajstih hišah in na koči. Akcija o elektrifikaciji Kremžerje-vega vrha je bila organizirana v skladu z družbenim planom občine Slovenj Gradec in je imela namen zmanjšati razlike v življenjskih pogojih občanov, predvsem pa dati prebivalcem tega predela socialno varnost in ohraniti kulturo krajine. Tudi narodnoobrambni interes je, da ostane gorski svet poseljen. Razumevanje in posluh vseh organizacij v občini Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje za napredek je resnično pohvale vredno, saj so poleg finančnih sredstev in druge materialne pomoči veliko pomagale tudi s solidarnostnim delom. S sporazumom o načinu elektrifikacije so se organizacije zavezale, da bodo sofinancirale naslednja finančna sredstva: __________________________________din DES Elektro Slovenj Gradec 1,300.000 KS Pameče 50.000 KS Šmartno 30.000 KS Vuzenica 30.000 TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec 100.000 TOK Slovenj Gradec 100.000 TOZD Gozdarstvo Radlje 100.000 TOK Radlje 80.000 Planinsko društvo Slovenj Gradec 30.000 Tovarna meril Slovenj Gradec 100.000 Tovarna usnja Slovenj Gradec 150.000 TIP Otiški vrh 30.000 Gorenje FECRO Slovenj Gradec 50.000 Tovarna pohištva Pameče 100.000 TZE Ledina Slovenj Gradec 40.000 OK SZDL Slovenj Gradec 10.000 Novi odjemalci električne energije 392.000 z delom po dogovoru Koroška hranilnica in posojilnica Slovenj Gradec — kreditiranje podpisnikov sporazuma po zgoraj na- vedenem seznamu za dobo enega leta z 11 %> obrestno mero. V začetku meseca junija je bila elektrika napeljana v vseh hišah in v koči Kremžerici. Kaj to pomeni prebivalcem Krem-žerjevega vrha in o poteku akcije sta koordinator del Vinko Brezovnik in kmet Kremžer povedala naslednje: »Dela na elektrifikaciji našega predela so bila opravljena v roku treh tednov. Pri tem smo sodelovali vsi kmetje, z udarniškim delom pa so nam pomagali člani planinskega društva, lovci pameške lovske družine Gradišče in pameški mladinci. Ponovno moramo poudariti zasluge ing. Vide Vrhnjak, ki je s svojo pobudo in delom največ pripomogla, da imamo danes luč v vseh hišah na našem predelu. Veliko solidarnost so pokazali tudi elektrikarji. Preko petdeset monterjev DES (iz Slovenj Gradca, Velenja, Raven in Vuzenice) je delalo eno prosto soboto. V enem dnevu so v vseh hišah montirali instalacije s števčnimi ploščami. Pri vsaki hiši je sodelovalo od štiri do deset delavcev. Izredno so se izkazali projektanti elektra. Sodelovali so pri udarniških akcijah kot nadzorniki del. K hitri elektrifikaciji je veliko pripomogla tudi izgradnja ceste Sedlar— Lampret—Kresnik. Te pridobitve so nam obrnile življenje na boljše. Ta akcija naj bo vzpobuda za podobne akcije. Veliko prebivalcev Kremžerje-vega vrha hodi na delo v dolino. Pozimi imamo marsikdaj težave s prevoznostjo cest, zato razmišljamo, da bi pluženje cest organizirali na podoben način.« Kmet Kremžer je k temu dodal: »Večkrat sem že pomislil na beg v dolino, saj je bilo življenje na tem področju brez elektrike omejeno. Sedaj se počutim, kot bi se na novo rodil. Na dolino ne mislim več.« Žena pa je dodala: »Sedaj, ko pere pralni stroj, se mi zdi, da nimam več kaj delati. Pri hiši nas je veliko, zato sem morala prati skoraj vsak dan. Ko bo v hiši še zmrzovalna skrinja in televizor, bo naše življenje še lepše.« S to humano akcijo smo ponovno dokazali, da je možno z zaupanjem v ljudi in solidarnostjo doseči zastavljene cilje. Krajani Kremžerjevega vrha se zahvaljujejo vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da je akcija ste- niku. — 8. 7. 81 ob 17. uri na koči na kla. Uradna otvoritev končanih del Kremžerci. bo ob pameškem občinskem praz- I. Robnik GRČIJA - DEŽELA SONCA IN NARAVNIH KONTRASTOV Vtisi z enotedenske poti po Grčiji na ekskurziji DIT od 2. do 8. junija 1981. Na račun blesteče antične preteklosti je sedanja podoba Grčije v vseh dostopnih potopisih, zemljepisih in enciklopedijah izkrivljena in zbledela. Tudi ogled iz zraka — letala na poti Dubrovnik—Atene je dajal vtis o revščini grške dežele: v soncu so izstopala in prevladovala bela skalnata gorovja in snežni vrhovi, v meglici in sončni pripeki pa so se izgubljale ravnine in doline s suhimi rečnimi koriti, kot privid iz aridnega puščavskega področja. Nehote sem bila pod vplivom stavkov iz knjige MK 76 »Oglejmo si svet: ... Danes spada Grčija med najbolj zaostale sredozemske države. Njeno kmetijstvo je še močno ekstenzivno in slabo organizirano ... Vsa njena veličina je v preteklosti!«, saj pomeni grška antična kultura in znanost osnovo vse moderne civilizacije. Zaradi tega pa ne moremo omalovaževati grške sedanjosti, ki je tako eksplozivna, da ji leksikonski podatki ne morejo slediti. Dokaz za to je podatek, da so imele Atene leta 1834, ko so postale spet glavno mesto osvobojene Grčije, le 5000 prebivalcev, leta 1976 — 2,500.000, in leta 1981 3,250.000 prebivalcev. Verjeti torej pomeni: prepričati , se na lastne oči in kot popotnik odigrati vlogo nevernega Tomaža. Vsa razsežnost in mogočnost glavnega mesta, ki leži ob Egejskem morju, se nam je razkrila pri krožnem pristajanju letala na atenskem letališču. Razen veličastnih antičnih, rimskih in bizantinskih spomenikov, ki so locirani na izpostavljenih vidnih mestih, so Atene moderno, novo in urejeno velemesto, kar je logično že iz podatkov o porastu števila prebivalstva. Turizem in trgovina dajeta Atenam glavni življenjski utrip. Predel med letališčem in centrom ima za evkaliptosovimi drevoredi in bujnim mediteranskim zelenjem skrita mogočna moderna poslopja, sam center pa je velemestna betonska džungla s trgovinami, uradi in lokali. Motorni promet je izredno gost in hiter, da spominja na razmere v Trstu. Avtomobilske znamke pa so iz vseh koncev sveta, od tega pa največ iz Japonske. Tudi ostala grška mesta, ki smo jih obiskali na naši poti (Lamia, Larisa, Trikala, Delfi, Patras, Korint, Mikene, Tolon, Pirej) s svojimi bleščečimi fasadami poudarjajo svojo mladost in modernost. Vzrok temu ogledu je gotovo nagel razvoj grških mest v zadnjem stoletju, oziroma desetletjih, pogosti potresi na grških tleh in pa turistična in trgovinska orientacija Grčije. Ta mesta in naselja so izredno čista, le Trikala, ki je najbliže ostalim balkanskim državam, se nam je pokazala v značilni luči balkanskih neurejenih mest in s svojim neprijetnim vonjem. Zunanji izgled stanovanj in ostalih poslopij je po vsej Grčiji zelo enoten: prevladujejo škatlaste zgradbe z zelo položnimi ali ravnimi strehami in belimi fasadami. Izredno zanimiv pa je način izgradnje: najprej se izdela železobetonsko ogrodje s ploščami in pokončnimi nosilci, nato pa se z opeko zapolnijo zunanje in vmesne stene. Potresna varnost je v tem primeru gotovo večja. Za Grčijo nasplošno je tudi značilno enodružinska gradnja stanovanj s trgovskimi ali proizvodnimi prostori v pritličju (ali garaže in poljedelski stroji) ter stanovanje v prvem nadstropju. Vse te stavbe v mestih in naseljih pa so skrite v nasadih oljk in južnega sadja (pomaranče, limone, marelice, breskve itd.). Posebna značilnost vseh mest so tudi prostrani urejeni trgi, napolnjeni s stotinami udobnih sedežev ter obkroženi s številnimi gostinskimi lokali. Tu se ob večerih zbirajo na sprehodu in nato ob pijači vsi domačini in turisti. Grčija ima izredno zanimiv in razgiban geografski položaj. Kontinentalni del in številna otočja oblivajo Jonsko, Egejsko in Sredozemsko morje. Njena skupna obalna dolžina znaša preko 15.000 km, med tem, ko je jugoslovanska obala dolga le nekaj nad 2000 km. Skupna površina Grčije znaša 132.000 km2, Jugoslavija pa 255.804 km2. Danes šteje Grčija 10,5 milijona prebivalstva: od tega živi ena tretjina v Atenah (3,250.000) ostali dve tretjini pa pretežno po drugih večjih mestih. Zaradi tega daje Grčija občutek zelo majhne naseljenosti, kar pa je posledica izredne reliefne razgibanosti, možnosti izkoriščanja zemljišč in splošne trgovske in turistične usmerjenosti na bližnji obalni pas. Grčija je namreč izredno gorata dežela, saj ima kar 70% reliefa planinski značaj, ostale površine pa so na-plavinske doline in široke ravnine, ki jih je nekdaj pokrivalo morje. Gorovje in vrhovi (Pindos, Rodopi, Parnas) presegajo višine gornje gozdne meje (Olimp 2917 m, Parnas 2457 m) in zaradi tega daje pogled iz zraka občutek, da je Grčija gola, skalnata, kraška in suha dežela. Kontrastni občutki pa te prevzemajo, ko iz plodnih dolin in morskih obal (v vročini preko 30°) na kateremkoli koncu Grčije ogleduješ vedno snežne vrhove gora. Pretežni del dežele ima tudi zelo blago mediteransko klimo, ker se celotni razpon povprečnih dnevnih temperatur giblje med 10 in 27° C. Ob enem se Grčija ponaša z nad 300 sončnimi dnevi v letu. S porastom nadmorske višine v gorovjih pa dobiva klima alpski značaj z večjimi temperaturnimi ekstremi in obilnejšimi padavinami (do 1500 mm, obala pa do 500 mm). Za Grčijo so tudi značilna poleti pretežno suha in zelo široka rečna korita z obilnimi prodnimi naplavinami (material za gradnjo), kar pa je po- sledica izredno razgibanega reliefa, razporeda padavin, velikega deleža neporaščenih površin nad gozdno mejo in nasplosno male gozdnatosti. V nasprotju z opisi grškega kmetijstva, smo bili na vsej poti krepko presenečeni o ravno nasprotnem. Čepfav je zelo redka naseljenost podeželja, vasi v našem smislu sploh ni, so bile vse doline, ravnice in rahlo gričevnat svet skrbno obdelani. Sprva je bila nerazumljiva tudi zelo gosta mreža nizkonapetostnega omrežja, ki je kot rešetka prepletala vse kmetijske površine z nasadi vred. Toda grška zemlja je bogata, ima dovolj sonca, primanjkuje ji le voda. Tu namakanje je edini pogoj za velike pridelke. Stalno, oziroma po potrebi, orosijo vse kulture, za kar je potrebna gosta vodovodna in električna mreža. In da naštejem le nekaj primerov: Rahlo vzva-lovan svet pokrajine Bencije, severno od Aten, je ves prekrit z vinsko trto, oljčnimi gaji tobakom, žitom, bombažem in zelenjavo. Redka naselja oziroma mesta pa so locirana trdo v rob hribovja. Ogromna tesalska ravnina pa je eno samo zlato žareče žitno polje. Podobne ravnine in doline smo iz letala zamenjali za suhe puščave. Tudi tu v Tesaliji naselja ne krčijo kmetijskih površin. Nepozabna pa ostaja v spominu slika doline pod turističnim mestom Delfi. Vsa dolga dolina je en sam oljčni nasad, ki se staplja z morjem na koncu zaliva. Nasad je različne starosti, tudi preko dvesto let, toda vse je skrbno obdelano — rigolano in negovano (ne tako, kot pri nas v Dalmaciji in na otokih). Dolino prečka le lepa asfaltna cesta, ki pa je vsa skrita v bogatih oljčnih krošnjah. Oljka je res simbol Grčije od takrat, ko ga je Grkom podarila boginja Atena. Stara oljčna drevesa namreč mogočno kraljujejo v žitnih poljih, vinogradih, pašnikih in ostalih kulturah. Tudi obdelovalnih strojev ne motijo, služijo za korist in senco — streho oddaljenim kmetovalcem in drobnici. Peloponez je bil prava paša za oči, Od Patrasa do Korinta ter po pokrajini Argolidi (razdalja preko 120 km) so se uvrstili nasadi pomaranč, limon, breskev, marelic, razne slive itd. in vse je bilo v kipečem zorenju. Kakor drugod je tudi tu izstopala intenzivnost obdelave in namakanja vseh nasadov južnega sadja. In spet je bila lepa avtocesta potisnjena v vznožje hribovja, naselja in mesta pa na prodnate robove in naplavinske stožce izsušenih rečnih korit ter ob rob morske obale. V reliefno bolj razgibanih predelih pa prevladuje po pretežnem delu Grčije gojenje oljk, reja ovac in koz ter vrtičkarska pridelava razne zelenjave. V še višjih nadmorskih višinah in revnejših in strmih tleh pa je ravno v tem času cvetela brnistra ali juka, da so ogromna pobočja bleščala v živo rumeni barvi. In tu je bil pravi raj za čebelarstvo, saj so bile vse ceste polne raznobarvnih prenosnih čebeljih panjev. Gozdarstvo kot gozdarska panoga v Grčiji nima pomembne vloge, saj znaša gozdnatost samo 20 % ali 2,5 milijona hektarov (2,5 krat več kot Slovenija). Na teh površinah pridobivajo letno le 400.000 m3 tehničnega lesa (niti dvakrat toliko kot Lesna) in pa okrog 2 milijona m3 drv. Vzrok za tako majhno in malo kvalitetno proizvodnjo je v sami strukturi gozdov in razmerju drevesnih vrst: Le 20% je visokih gozdov, 64 % panjevcev in 16 % makije, ali le 25 % iglavcev (gorska jelka in razni bori) 50 % raznih hrasti in bukev ter 25% drevesne in grmovne mediteranske vrste, ki sestavljajo makijo. Trditev, da je imela stara Grčija bogate gozdove po mnenju grških gozdarjev ni popolnoma sigurno. Točno pa se ve, da je bila gozdnatost na začetku tega stoletja še 40 %, da pa je do konca druge svetovne vojne rapid-no padala do 17 % na račun izkoriščanja tujih kapitalističnih držav. Gozdarstvo kot stroka ima zelo mlado tradicijo. Prvi domači gozdarski inženirji, izšolani na Dunaju, so začeli orati ledino na področju gozdarstva šele po 1; svetovni vojni. Nekaj let kasneje je bila osnovana gozdarska fakulteta v Atenah in čez par let prestavljena v Solun. Sedaj dela v gozdarstvu že okrog 600 gozdarskih inženirjev in 800 tehnikov. Z porastom števila gozdarskih strokovnjakov je rast-la tudi strokovnost in gozdarska zakonodaja. Prvi gozdarski predpisi so iz leta 1928, z letom 1959 do 1965 pa so bili vsi gozdovi prenešeni pod državno upravo. Medtem ko je kmetijstvo v glavnem v privatni lasti (30 % površin Grčije odpade na kmetijska zemljišča), je v gozdarstvu ravno obratno: 70% je državnih gozdov, 25% cerkvenih in drugih organizacij in 5 % privatnih. V tem razmerju je tudi poudarjen splošni družbeni pomen gozdarstva in pa finančna intervencija države pri gospodarjenju z gozdovi. Na naši poti po Grčiji smo si ogledali dva gozdarska objekta, kjer je bila podana tudi strokovna razlaga in sicer: 1. PRETOULI V gorovju PINDOS severno od tesalske ravnine: na tej planoti v nadmorski višini 1000 do 1400 m s flišno podlago ima Solunska gozdarska fakulteta svojo gozdno posest že od leta 1934 na površini okrog 2500 ha. Ta planotasta svet je na 73 % poraščen z gozdom, ostali 27 % pa predstavljajo pašniki. Zaradi nadmorske višine ima klima pretežno alpski značaj: 0’8° C povprečna letna temperatura in 1500 mm letnih padavin (snega pade tudi do 2 m). Rastišča pripadajo združbam Abieti-Fagetum in Ostrieto carpinetum-u. Povprečna lesna zaloga je 235 m3 na ha, letni prirastek 4 m3 na ha. Način gospodarjenja: prehodi med prebiralnim in skupinsko postopnim. Obhodnja je 80 do 120 let, obhodnica 10. (v sestojih v pospešeni obnovi je obhodnica 3 do 5 let). Gostota cestnega omrežja je Kiklopski zidovi in levja vrata v Mikenah 25 m na ha. Glavna drevesna vrsta tega področja je severno — grška jelka, ki tvori pretežno čiste sestoje. Posamezno pa še nastopajo naslednje drevesne vrste: črna jelša, črni gaber, navadna in grška bukev, cer, tisa, javor (obtusatum, heldreihu), črni bor itd. Po vseh naštetih kriterijih so ti gozdovi zelo podobni našim, le da je kvaliteta neprimerno slabša na račun globoke in močne vejnatosti glavne drevesne vrste jelke. Gospodarjenje poteka po najmodernejših metodah kontrolne metode, malopovršinskega gospodarjenja, svobodne tehnike gojenja in forsiranja naravne obnove. Cilji gospodarjenja pa so: negovanje vseh površin oziroma razvojnih faz, dvig lesne zaloge do rastiščnih zmogljivosti to je 350 do 500 m3 na ha, skrajšanje obhodnjice v mlajših razvojnih fazah in izboljšanje kvalitete sestojev in donosov ter povečanje deleža rastiščem primarnih listavcev. Za trajnost proizvodnje pa morajo uravnati deleže razvojnih faz (manjkajo srednje) ter izložiti pašo govedi, drobnice in divjadi na površinah, ki so v obnovi). Oboje namreč moti naravno obnovo in zmanjšuje že itak maloštevilne listavce. V ta namen se poslužujejo žičnih ograj v sestojih, ki so v obnovi. Na objektih čistih jelovih sestojev smo si ogledali naravno pomlajevanje v ograjah, malopovršinsko gospodarjenje s ciljem izkoriščanja plodnosti rastišč in skupinskim pomlajevanjem ter pospešeno sečnjo in obnovo prezrelih 150 letnih sestojev. Jelka se povsod odlično pomlaja, če je izključena paša. Tudi sušenja jelke tu ne poznajo. V gozdovih fakultetnega posestva so zaposleni: dva gozdarska inženirja, trije revirni vodje, dva delovodja, dve administratorki in en šofer. Za dela v proizvodnji pa najemajo sezonsko delovno silo. Polovico stroškov gospodarjenja na tem fakultetnem posestvu nosi država oziroma ministrstvo za gozdarstvo, čeprav prodajajo hlodovino po 600 drahem/m3 (ali 420.000 ND). Preseneča pa gostoljubje gozdarjev na vseh ekskurzijah DIT: tako je bilo tudi v Grčiji v prijetnem okolju delavskega naselja. 2. 'PATRAS — ob korintskem zalivu: pinijevi gozdovi. Peloponez ima 1/5 vseh grških gozdov. Polovico teh površin porašča grška jelka, ostale površine pa bori (pinea, heldreihu) in mediteranskih hrasti. Bukve tu ni. Področje Patrasa obsega 25.000 ha gozdov (last cerkve), kjer sta dve gozdni upravi. Tu je tudi področje največjih kompleksov pinije, ki mu odgovarja tipična mediteranska klima: 850 mm letnih padavin, 17° C povprečna letna temperatura in 70 */o vlažnost zraka. Pinijevi gozdovi dosegajo povprečno zalogo 135 m3/ha, sestoji alpskega bora 104 m3/ha, raznih hrastov pa komaj 20 m3/ha. Ker je okolica Patrasa tipično turistično območje zaradi bližine morske obale, je proizvodna funkcija gozda sekundarnega pomena. Letno sekajo le 4000 m3 lesa. Gozdovi imajo zato pretežno rekreativno funkcijo in temu so prilagojeni načii gospodarjenja: kvaliteta debel ni pomembna, pač pa estetski izgled osebkov, pestrost strukture in drevesnih vrst. Z pogozdovanji z domačimi in tujimi drevesnimi vrstami (razni evkalipti, bori, ciprese, močvirska cipresa itd.) zapolnjujejo vrzeli, ki so neuporabne za kmetijstvo zaradi zamočvirjenja ali prevelike koncentracije soli v tleh (bližina morja). V obstoječih zrelejših sestojih pinije pa z žičnimi ograjami pospešujejo naravno pomlajevanje. Tudi tu je glavna prepreka naravne obnove paša živine. V tem predelu so izločeni semenski sestoji oziroma osebki za donfeče potrebe in za izvoz. Zaradi nevarno ti požarov, predvsem v borovih gozdovih je organizirana močna gozdarska protipožarna služba, ter izdelane široke protipožarne preseke ali vodni kanali v obliki mreže. 3. Na vožnji po severovzhodni strani Peloponeza proti Korintu pa so obširna strma pobočja porasla z alpskim borom. V tem predelu vršijo intenzivno smolarenje na boru že od 10 cm prsnega premera dalje. Ker nismo imeli več strokovnega vodstva, lahko le domnevamo, da je v teh sestojih na strmih skalnatih tleh sečnja prepovedana, dovoljeno pa je smolarje-nje. Grčija je namreč znana kot izvoznik produktov, ki se pridobivajo pri destilaciji smole. Lesna industrija ABEX v Patrasu je last več privatnikov — bivših lesnih trgovcev, ki so se združili že pred prvo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni so začeli tudi z lastno predelavo. Sedaj teče tu moderna proizvodnja od hlodovine do končnega izdelka. Ves proizvodni postopek je prilagojen domači lesni surovini iglavcev in listavcev, z dolžinskim in debelinskim spajanjem pa proizvajajo želene oblike in dimenzije. Minimalni odpadek predelajo v lastni iverici, ki dela na postopku brez pekočega formaldehida. Iverica bo kmalu ukinjena, ker na splošno proizvodnja iveric ni več moderna in ekonomična. V bližini se sicer gradi nova iverica s kapaciteto 20.000 m3. Sami izvajajo impregnacijo raznih artiklov- v lastni impregnaciji po posebnem postopku (ostrešja in artikle za zunanjo uporabo). Tehnološki proces v tovarni je tako elastičen, da lahko reagira na vsako zahtevo tržišča. Tudi delavci so priučeni za vse delovne operacije. Poleg izdelkov po naročilu izdelujejo in montirajo: strešne konstrukcije (ravne ali v loku razpete do 70 m), ladijski pod, obloge, pohištvo vseh vrst, drobno lesno galanterijo itd. Vsi ti izdelki pa so iz dolžinsko in debelinsko spojenega lesa, ki ima boljše fizikalne lastnost, estetski videz je prav prijeten, oblike pa moderne. V tovarni, ki letno porabi le 5.000 m3 okroglega lesa, je zaposlenih 250 delavcev: en delavec predela le 20 m3 letno! Je vredno kaj premisliti? Rekli bi lahko, da prodajajo le delo, saj je delež surovine v prodajni ceni artikla verjetno minimalen. Domač les kupujejo povprečno po 600 drahem za m3 (kar drago za naše pojme), povprečna dnevna plača delavca pa znaša 1.500 drahem. Mimogrede smo si ogledali še delavnico pip (fajf), kjer ima lastnik zaposlenih 20 delavcev. Delovni pogoji so sicer nemogoči, je pa zanimiva drška iznajdljivost in trgovska žilica. Iz korenin drevesaste erike — vresja izdelujejo grobo izdelane komade za pipe, ki zalagajo tržišče celega sveta. Pripravljajo pa rekonstrukcijo delavnice in dokončno izdelavo pip. Pa še nekaj ostalih zanimivosti Grčije: 15.000 km grške obale je sigurno njena največja prometna zveza. Zanimivo pa je cestno omrežje: ni ga veliko, je pa zelo kvalitetno. Avtocestam se pozna, da so zelo mlade in se^ ponašajo s čudovito urejenimi brežinami. Cvetoči rdeči oleandri, živo rumena brnistra, ciprese, evkalipti — se vrstijo v špalirju na vsaki strani ceste. In če k temu dodamo še vožnjo v super modernem avtoobusu in spremljavi glasbe »SIRTAKI« in Teo-dorakisovimi napevi — je popotovanje po Grčiji čudovito, z željo, da je se večkrat ponovi. Turizem, kmetijstvo, drobna obrt, spominki, trgovina itd. sodelujejo z (Nadaljevanje na 10. strani) V I H ARNIK ■ 9 Okolje in nase zdravje V tem sestavku bomo spregovorili kakšni so vplivi okolja na človekov organizem — na zdravje in bolezen. Živa bitja so v nenehni soodvisnosti z okoljem. Biosfero sestavlja ves živi svet in zemeljski prostor, na katerem so bitja naseljena. Onesnaženje in razvrednotenje okolja postajata vedno bolj problematična, zato je znanstveno raziskovanje tega pojava nujno tako za zdravega kot tudi za bolnega človeka. S spreminjanjem narave, urbanizacijo in industrijaliza-cijo prihajajo v ozračje toksične in netoksične snovi, ki so produkt človekovega dela pri mehanični, fizikalni, kemijski in biološki obdelavi materije. Dosedanje meritve so dokazale, da je zrak v mestih in industrijskih središčih močno onesnažen, predvsem z žveplovim dioksidom in dimom. Z odpadki naše industrije (različne kovine, plastika...) pridejo v zemeljske plasti snovi, ki se z biološkimi procesi razpadanja ne morejo razgraditi ali pa to traja desetletja. Z modernejšo tehniko obdelovanja zemlje (umetna gnojila, škropiva proti različnim rastlinskim zajedalcem...) se vnašajo v zemeljske plasti organo-fosforne spojine in drugi insekticidi, za katere raz- (Nadaljevanje z 9. strani) roko v roki. Ni dovolj samo sonce in morje ter zgodovinski spomeniki. Turistu je treba odvleči denar, nastaviti mu je treba pašo za oči. O standardu prebivalstva pa le to: nismo videli revščine (razen nekaj šotorskih naselij pravih ciganov — in to v predelu, kjer je največ pomaranč) in nismo videli Onasisov! — Čutiti ni bilo velikih socialnih razlik. Izvoz — uvoz: Grki nam prodajajo električno energijo podnevi, uvažajo pa nočni tok! — po načelu dobrih trgovcev. Zgodovinski spomeniki, turistične zanimivosti itd. pa so ostali v spominu na tisočih fotografijah, diapozitivih in metrih filmskega traku. Lahko jih ob priliki pregledamo. Zaključek: »Kdor išče, ta najde« — tudi v Grčiji smo našli kaj za posnemat — odnos do gozda v smislu neproizvodnih funkcij — kako z delom ovrednotiti pičlo lesno surovio. Vprašujem pa: Kaj moramo res s prevelikimi sečnjami osiromašiti naš gozdni fond, da bomo znali prav ceniti — ovrednotiti lesno surovino. Vida Vrhnjak dipl. ing. Sklep Upravnega odbora DIT GL Slovenj Gradec z dne 19. 6. 1981: V Viharniku se naj objavijo opisi vseh službenih potovanj v inozemstvo, ki imajo namen strokovnega izpopolnjevanja, ogleda sejmov, posvetovanj itd. iskave trdijo, da so neškodljive človeškemu organizmu, vendar vse to sili zdravstveno službo, da analizira vse te nove faktorje v okolju in njih vpliv na zdravje človeka. Precej dobro je že raziskano področje vpliva onesnaženega ozračja na človekova dihala, predvsem na alergikova. Industrijsko področje, podnebje s številnimi drobci prahu in hlapi okvar j a sluznico dihal in s tem omogoča naselitev, razvoj in prodor bakterij in virusov v telo in s tem nastanek respiratornih infektov ali pa omogoča prodiranje alergikov skozi sluznico dihal in s tem razvoj alergičnih bolezni (alergični ali obstruktivni bronhitis, bronhialna astma, alergični nahod, atopijski dermatitis). Poudariti je potrebno, da ima pri nastanku alergijskih bolezni dihal okolje pomembno vlogo, predvsem, če je industrijsko, nižinsko in vlažno. Pri naši populaciji koroške regije so pri vseh starostnih skupinah respiratorni infekti na I. mestu. Pri tem zavzemajo zlasti pri predšolskih otrocih obstruktivni bronhitisi prednostno mesto. Tretjina otrok s kroničnimi obolenji boleha za alergijskimi boleznimi (dr. Černelč). Zaradi alergijskih bolezni izgubimo pri aktivnih zavarovancih na desetine milijonov delavnih dni, učenci pa izgubijo ogromno šolskih ur. Tobak je pomemben dejavnik pri alergizaciji sluznice dihal. Obolevajo delavci tobačnih tovarn, kadilci in otroci, ki prebivajo v močno zadim-njenih prostorih (predšolski otroci 64 Vo, šolski 34“/o — dr. Černelč). Vpliv kajenja na nastanek alergijske bolezni pri odraslih je velik, niso pa še povsem znani mehanizmi. Povzetek — Če živimo v industrijskem kraju, ki ima občasno bolj ali manj onesna- * |eno ozračje, je verjetnost večja za obolenje dihal, zlasti še, če smo nagnjeni k alergični diatezi. Zaščitimo se s tem, da se varujemo prehlada s pri- j mernimi oblačili, da gremo ob vikendih v naravo, v višje lege, v gozdove, da izkoristimo letne in zimske oddihe za spremembo klime, zlasti, če obolevamo za kronično bolezen. Skrbimo, da otroci ne živijo v zadimnjenih prostorih, če so doma kadilci, da se stanovanja redno zračijo in dovolj pogosto perejo zavese in pregrinjala. Vsi skupaj pa moramo skrbeti za svoje okolje s samoupravnim odločanjem pri sprejemanju novih tehnoloških postopkov, pri sprejemanju zazidalnih načrtov novih naselij in sami pri sebi pri odmetavanju neuporabnih stvari. Dr. Marija Vodnjov KOROŠKI KINEMATOGRAFI V JULIJU IN AVGUSTU 1981 Koroški kinematografi Črna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec in Mislinja bodo v drugi polovici meseca julija in prvi polovici meseca avgusta predvidoma predvajali naslednje filme: MESTO ŽENA — italijanska drama do 22. 7. VOJNA V VESOLJU — japonski znanstveno-fantastični film do 23. 7. SVET V NOČI DANES — italijanski dokumentarni film do 26. 7. LAŽNE HČERE LAŽNEGA DOKTORJA — nemška erotična komedija do 26. 7. PLAVI VOJAK — ameriški werstern 16. 7—30. 7. DAMA, KI IZGINJA — angleški triler 16. 7.—31. 7. LJUBEZEN IN SMRT — ameriška komedija 16. 7.—31. 7. RAZŽARJENJE — domača socialna drama 15. 7.—2. 8. KATARINA IN DRUŠČINA — francoska drama 16. 7.-3. 8. POLICAJ IN BANDITI — francoska kriminalka 15. 7—2. 8. DOBRE VESTI — italijanska družbena drama 22. 7.—4. 8. LJUBEZENSKA ZGODBA NA LEDU — ameriška ljubezen- ska drama 23. 7—9. 8. DVA SUPER RAZBOJNIKA —ameriški westem 30. 7.—12. 8. OSTER FANT — angleška drama 1—16. 8. MOŽ Z BOGARTOVIM OBRAZOM — ameriška kriminalka 1.—16. 8. NACIONALNI LOV — španska satira 4.—17. 8. TOMY V SKOK, JERY V JOK — ameriška risanka 4,—18. 8. ROLER BUGI — ameriški glasbeni dom 8.—23. 8. ZAPELJEVANJE — italijanska ljubezenska drama 5.—23. 8. Ob ogledu filmskih predstav v vaših kinematografih vam želimo veliko zabave in prijetne sprostitve. DO Koroški kinematografi Prevalje NATEČAJ DELAVSKE FOTOGRAFIJE »NAŠ DELAVNIK« Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Delavska enotnost in Foto — kino zveza Slovenije razpisuje javni natečaj amaterske delavske fotografije podnaslovom »Naš delavnik«. V natečaju lahko sodelujejo vsi delavci Lesne in kmetje kooperanti, ki se s fotografijo ne ukvarjajo poklicno, z največ štirimi črnobelimi fotografijami, z motiviko našega vsakdanjega dela, ustvarjalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer je posebna pozornost posvečena človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18X24 do 30X40 centimetrov. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za: — razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob 10. kongresu ZSS, — stenski koledar, — objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah. Fotografije pošljite na uredništvo Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4. Fotografije, ki ne bodo nagrajene ali izbrane za razstavo, stenski koledar in za objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah, bodo po končanem natečaju vrnili avtorjem. Zato vsi, ki boste sodelovali na natečaju, pošljite s fotografijami svoj točen naslov. Tečaj nege bolnika na domu na Razboru Ja, ja, partizanski Razbor ne bi bil Razbor, če se ne bi trdne vezi ljudi skovale med štiriletno vojno vihro, ki je divjala tu po obronkih Razbora. Razborčani smo še vedno pristni in dobri. To so dokazale naše žene in dekleta, ki so z veseljem obiskovale osemnajsturni tečaj nega bolnika na domu. Tečaj se je pričel na pobudo občinskega odbora Rdečega križa Slovenj Gradec z Rdečim križem Razbor. Tretji maj je bil določen za začetek. Malo plaho so pričele tečaj naše kmečke žene, kaj, ko ne bo časa, a to so takoj pozabile, ko je drobna sestra Kati prvi dan prikazala, kako pomemben je ta tečaj za deželo. Posebno še za našo vas, ki je tako oddaljena od zdravnikov. Te žene lahko mnogo koristijo na območju Razbora in tudi v slučaju elementarnih nesreč. Skrbno je šestnajst kmečkih žena in deklet sodelovalo v tem tečaju, Katja pa je prihajala med nje srečna in jih poučevala o vsem, kar je treba znati pri bolniku na domu. Tečaj se je začel 14. maja pri Pečolarju. Takrat sem vprašala kmečko ženo Pavlo Knez, kako da si je odtrgala čas za obiskovanje tečaja, saj je sama z možem in dvema sinovoma na veliki Rosovi kmetiji. Povedala mi je: »Volja in skrb, kaj vse še lahko pričakujemo, me je navdušila, da sem si vzela čas. Nič nisem izgubila časa, pridobila pa sem sl mnogo izkušenj, kako bo treba pomagati, če bo potrebno.« Tako so mi pripovedovale tudi . druge kmečke žene. Tudi Pušnik Ivanka je kmetica. Doma ima moža in šest otrok. Tudi ona se zaveda, da je na tem tečaju mnogo pridobila, kar ji bo koristilo. Sestri Katici in občinskemu odboru Rdeči križ Slovenj Gradec se krajevna organizacija Rdečega križa Razbor lepo zahvaljuje za sodelovanje. Predsednika RK Razbor Štefka Melanšek Tečajnice iz Razbora — Foto: Ivan Pečoiar Občinski praznik Razbnr ’81 V velikem številu smo se zbrali s ponosom v srcu, da počastimo občinski praznik, da počastimo otvoritev nove šole in vodovoda na Razboru. Predvsem se moramo iskreno zahvaliti vsem organizacijam in posameznikom, da so tako požrtvovalno pomagali in prispevali k temu potrebnemu objektu. Posebna zahvala tudi mladincem in brigadirjem iz Slovenj Gradca, ki so pomagali pri tri kilometre dolgem izkopu za vodovod. To je velika pridobitev Razbora, katere bi si skoraj zamisliti ne mogli. Čeprav je ta vasica Razbor v visokem terenu nad nadmosko višino, gre s korakom v napredku z drugimi. Iz Šoštanja so pred dvema desetletjima napeljali elektriko, se opremili s posameznimi telefoni in povezali tudi ceste z drugimi kraji. V jeseni bo dograjeno tudi gostišče, tako da bo lepa turistična točka, kakor tudi izletniška. Ta prijazna vasica tudi okupaturju ni ostala skrita, tudi tu je pokazal in izvrševal svoje zločinsko dejanje. Kakor po drugih krajih Slovenije je tudi tu požigal domove zavednim ljudem in jih izseljeval v taborišča. Ena najhujših bitk pa se je bila z Nemci 6. 4. 1944, v kateri je padlo veliko domačinov in 24 nepoznanih vojakov slavne Tomšičeve brigade. Tem borcem za svobodo, ki so izkrvaveli na Razboru, je ljudstvo Razbora postavilo spomenik leta 1958. Vsem v ponos pa bo ostala nova šola sredi vasi. Lepa, kot nevesta v jutranji zarji, bo stala in se smehljala svojim malim svatom na proti, ki bodo dan za dnem z radostjo v srcu pri-hajaali v njen objem po modrost za svoje življenje. Spominjam se, kako so učitelji neradi prihajali poučevat otroke v to (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) oddaljeno hribovsko vasico in spet komaj čakali, da so dobili kje v dolini službo. Seveda, dolgo ni bilo elektrike, ni bilo avtoceste. Od kamionske ceste je bilo treba pešačiti celo uro po strmini s Suhega dola. In ravno letos je sto let, kar se je na Razboru začela šola. V preteklih letih se je tudi na Razboru veliko spremenilo na bolje. Pred devetimi leti sta prišla na to šolo dva učitelja, ki sta se ravno tako težko privadila temu samotnemu kraju. S časom pa sta ga vzljubila, kakor tudi ljudi v tem kraju in ga ne kanita več zapustiti. Prva sta, ki sta si postavila tu lastno stanovanje. Zakaj pa ne? Soncu nasproti v zavetju gozda in v objemu mladih šumečih brez sta si postavila prikupen domek in si ustvarila prijetno družinico in kaj bi si še želela več? Saj človek je srečen toliko, kolikor je zadovoljen. Tu uživata gorski mir in čisti zrak namesto prometnega hrupa. Lahko poslušata petje ptic, ki ju spremljajo tudi na poti v službo. V tako mirnem okolju je človek lahko srečen in sproščen. In v dobrem počutju učitelja je tudi delo z otroki zadovoljivo in uspešnejše. Vsi želimo, da bi iz te šole odraščali in stopili na pot v življenje delovni, dobri otroci ter ostali zvesti svojemu narodu in domovini. Tudi z vami, dragi mladinci, bi rada malo pokramljala. Spominjam se svoje lepe mladosti, ki sem jo preživela med svojimi vrstniki v tem kraju, ki mi bo ostal za vedno v najlepšem spominu. Radi smo se zbirali ob nedeljah na mladinskih sestankih ali ob zimskih večerih na vajah za igre. Čeprav je bila prejšnja šola dotrajana in stara, smo se v njej počutili srečni in sproščeni. Vi mladi se boste lahko s ponosom in zadovoljstvom zbirali v lepi novi šoli, kjer boste lažje prirejali razne prireditve. In v tem delu vam želim kar največ uspeha. Želela bi, da bi tudi vi in še mlajša generacija za vami preživeli svojo komaj nekaj let trajajočo dobo brezskrbne mladosti tako lepo in doživeto, kot smo jo mi pred vami. Da vam ne bi mlada, najlepša leta z grenkobo v srcu minila. Spominjajte se pregovora: LEPA IN POŠTENA MLADOST — SREČNA STAROST. Te mladostne radosti vam nihče ne more več v poznejšem življenju izbrisati iz spomina. Če tudi pridejo težke preizskušnje, se ob spominu na veselo mladost srce vsaj za trenutek razvedri in razjasni oko. Ne smemo reči škoda, da je minilo, ampak dobro, da je sploh bilo. Na koncu bi želela le še to, da bi ta šola čista in lepa, kot je sedaj, služila svojemu namenu še stoletje našim rodovom, da bi se v njej še naprej razvijal lep materin slovenski jezik in bili otroci v njej srečni kot mi v svobodni TITOVI domovini. Mihaela LENART I* OGLED PRSREPITVE OB 25. MAJU — DNEVU MLADOSTI Občinska konferenca mladine Slovenj Gradec je organizirala ogled prireditve ob 25. maju — dnevu mladosti v Beogradu. Obvestili so vse OO ZSMS v občini, da lahko prijavijo mladince za ogled prireditve na stadionu, Dedinj in muzeja. Prav tako je bil urejen prevoz z avtobusom po Beogradu od 9. do 12. ure. Naša OO ZSMS TOZD Nova oprema je predlagala tri kandidate, ki so bili potrjeni na sestanku vseh predsednikov osnovnih organizacij v občini, kjer so določili tudi vodjo potovanja tovariša Krajnc Marjana. Iz občine Slovenj Gradec je bilo potrjenih 48 mladincev iz vseh osnovnih organizacij. V nedeljo, dan pred proslavo, smo imeli zborno mesto v Celju. Odhod vlaka je bil ob 20.30 uri. Po naporni vožnji smo prispeli v Beograd, zjutraj ob peti uri. Tam nas je čakal član predsedstva republiške konference mladine Bojan Žlender. Pri njem smo dobili vstopnice za prireditev. Istočasno nam je podal žalostno informacijo, da si ne moremo ogledati Dedinj in muzeja zato, ker je bil ogled rezerviran za nastopajoče na stadionu, bilo pa jih je okoli osem tisoč. Zaradi tega smo bili prosti do devete ure, ko je prišel po nas avtobus, s katerim smo se odpeljali na Kalemegdan in Avalo. Poleg tega smo videli tudi skupščino, dom sindikatov in druge znamenitosti Beograda. Videli smo čudovite stvari, vendar je bilo veliko premalo časa, da bi lahko videli prav vse, kar je lepo in vredno videti. Po kosilu smo imeli prost popoldan. Okoli 17. ure so se začele zbirati množice mladincev ob vstopu na stadion, med katerimi smo bili tudi mi. Dolgotrajno čakanje in prerivanje nas je pripeljalo mimo varnostnikov in končno na stadion. V zelo kratkem času je bil stadion poln ljudi. Na igrišču so se zbirali nastopajoči, vrstila se je pesem za pesmijo, od ust do ust je šla beseda TITO, TITO. Prireditev se je začela ob 20. uri. Sama prireditev je bila za nas, ki smo jo gledali v živo, enkratno doživetje. Na nas je naredila predstava, predvsem pa vzdušje pred njo vtis, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Bili smo iz vse Jugoslavije, starejši, mlajši, vendar tam vsi enotnega mnenja »MI SMO TITOVI, TITO JE NAS«. Po končani prireditvi smo odšli na vlak, ki nas je odpeljal proti domu, nazaj v Celje. KRAJNC MAJDA Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija n. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Ludvik Mori, Oto Pisnik, Hedvika Janše, Nada Černič, Marjan Cuješ, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5100 izvodov — Klišeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1981 OB DELU STA OMAHNILA NAŠA SODELAVCA — KMETA KOOPERANTA: Maks Cehner Delo — garanje, skrbi že od mladih let, potem nekaj ljubezni in veselje z otrooi — družino, nazadnje neznosno trpljenje, to je v nekaj besedah življenjepis našega Maksa. Rodil se je na Silvestrovo v letu 1927 v Črmečah pri Makshoferju. Še ne odrasel šolskim klopem, je moral pozabiti na brezskrbno mladost. Ob smrti očeta, ki je padel kot vojak ob okupaciji stare Jugoslavije v neposredni bližini doma v Mežid, je prevzel vlogo gospodarja. Trinajstleten fantič je vzel v roke vajeti in pričel »furati«. Ni bilo drugega izhoda, saj je ostala mati sama s štirimi nepreskrbljenimi otroci, Maks pa je bil najstarejši in edini sin, torej ni bilo oklevanja, kdo bo poprijel za gospodarjevo delo. Bila so huda leta, veliko pretežka za tako mladega fantiča. Domačini, ki poznajo posestvo »Bukovnico« pod Peklom, ki tudi pripada Makshoferjevi kmetiji, vedo kakšno trpljenje je košnja in spravilo sena ter lesa iz te hribovite »fre-te«. Vse te trde izkušnje so ga oblikovale v dobrega, trdnega kmetovalca in skrbnega gospodarja, moža in očeta. S tem, ko so začele od doma odhajati sestre, je bilo treba misliti na lastno družino in na kmetih ne nazadnje na delovno silo in na naslednika kmetije. Našel si je izredno pridno življenjsko sopotnico Pšeničnikovo Marico. Rodili so se štirje otroci, rasli in kmalu pomagali po svojih močeh pri delu. Poslopje je bilo dotrajano, najprej so začeli popravljati hišo in jo v nekaj letih preuredili v prijeten in prostoren dom. Potem so zbirali denar za nabavo nujno potrebnih kmetijskih strojev. Zadnja leta so pričeli z adaptacijo hle- va, ker so se preusmerili na živinorejo — mleko. S preusmeritvijo kmetije je imel pokojni Maks veliko veselje, bil je izredno navezan na živino, konji so mu bili del življenja, od katerih se ni mogel ločiti. Čeprav je bil traktor pri hiši, brez konjev ni šlo, in to ni čudno, saj je z njimi odraščal, delil dobro in slabo in jim verjetno tudi večkrat kaj potožil, saj te dobre konjske »duše« niso kaj izblebetale. Sedaj, ko bi se mu izboljšali življenjski pogoji in hi bilo malo manj trpljenja, oz. bi po merilih družbenega delavca moral kmalu počivati in uživati sadove svojega napornega dela, je ob pripravi krme »omahnil«. Metal je seno iz »petra«, padel na skledenj, si tako hudo poškodoval hrbtenico, da je obležal nezavesten, hrom. Po tri-najstimpolmesečnem neznosnem trpljenju je podlegel poškodbi. Kaj se to pravi ležati napol mrtev za pridnega gospodarja, ko ga vse kliče: živina, polje, travniki in gozd, ve samo tisti, ki si je to izkusil ter njegova družina, ki je bila nemočna ob njegovem duševnem in fizičnem trpljenju. Njegovo delo in trpljenje se je izteklo 23. 12. 1980 ko je, čeprav še dokaj mlad, star 53 let, moral kloniti neizprosni usodi. Adaptacija hleva je ostala nedokončana. Upajmo, da bodo njegovi potomci nadaljevali začrtano pot. Urh Stafunko 12. 2. letos se je razširala po Črne-čah in bližnji okolici bolestna novica: »Potočnik se je težko ponesrečil.« Ob pripravi krme — silaže je padel v silos. Globina ni bila kaj višja od dveh metrov, vendar je bil padec smrt-nonosen. Huda poškodba mažganskega centra ter hrbtenice. Po dvanajstih dneh težkega boja za življenje je zmagala nasprotna stran »smrt«. Tako smo ga 25. 2. 1981 v številnem spremstvu pospremili na poslednji poti, ga izročili v varstvo materi zemlji, na katero je bil tako navezan. Stafunko Urh se je rodil pred 52 leti v Velki na Ojstrici, v številni kmečki družini. Kot sin, prvorejenec, je ostal doma na kmetiji, s svojimi obdeloval zemljo, se zaposlili kot gozdni delavec pri takratnem GO, kjer si je pridobil 7 let delovne dobe. Pozneje je hodil v avstrijske gozdove, ker si je delovni čas sam urejal in je bilo lažje kmetovati kot ob redni zaposlitvi. Nekaj časa je bil tudi voznik pri GO. V letiu 1966 se je priženil v dolini na Potočnikovo kmetijo. Tudi ta kmetija dejansko ni v dolini, saj ima št. 1 Čme-ške gore. Zato je bilo treba zopet pošteno garati, saj sta z ženo v glavnem sama opravljala vsa dela. Na začetku sta zemljo obdelovala s konjsko vprego in malo mehanizacijo, pozneje sta si nabavila traktor in se vključevala v nabavo vaške mehanizacije. Tako je bilo fizično delo že precej olajšano. Ker pa je bil izredno delaven in varčen, je še vse robove pokosil ročno. Zadnja leta sta si zgradila silose za siliranje krme, urejevala pašnike, pripravljala material za preureditev hleva. Vse te načrte — dolgoletne želje je v trenutku uničil nesrečen padec. Ne da se pozabiti, s kakšnim veseljem in ponosom je vozil mleko do zbirališča. Kar verjeti ni mogel, da je si-laža tako učinkovita. Že ponesrečen, ko ga je že čakal rešilni voz, je še hotel peljati mleko, čeprav ne več priseben. V rešilni voz nikakor ni hotel, kot bi vedel, da se živ ne bo vrnil na ljubljeno kmetijo. Vsi, ki smo poznali Potočnika, vemo, kako je bil delaven, priročen, ni znal delati samo na zemlji, tudi les se je izoblikoval v marsikater izdelek izpod njegovih nikdar trudnih rok. Po naravi je bil izredno skromen in dober, vsakomur je rad pomagal, če je le mogel. Z ozirom na njegovo skromnost bi žalili spomini njegovega plemenitega značaja, če bi ob tem žalostnem slovesu razglašali njegove lepe človeške vrline, ki jih je v današnji atomski dobi tako težko najti. Ob poslednjem slovesu so se od njtu-ju poslovili črtneški pevci, »Polje kdo bo tebe ljubil, ko bodem jaz odšefe, in »Gor čez izero, gor čez gmajmdao«, pesmijo, ki je bila Maksu najbolj pri srcu. Draga prijatelja, spočijta si v črneški zemlji, saj v življenju si počitka nista kaj prida privoščila, le-ta je bil za vaju že razkošje. Vajini tihi prijatelji Ob tej priložnosti bi radi opozorili vse kmete, naj bodo pri svojem delti nadvse »PREVIDNI«. Napredek v kmetijstvu ni samo blaginja, ki prinaša tudi kmetom višji standard, temveč je tudi večkrat najhujše zlo, ki ubija najpogosteje gospodarje v najbolj plodnih letib. Zato »previdnost in zopet previdnost«, da ne bodo ostajale kmetije brez gospodarjev, družine brez očetov. MmmaanmmmmuanMmammamam V SLOVO FERDU LADRI — STOVNIKU Ferdo Ladra Na Strojni pri Stovniku se je rodil številni družini 10. maja 1934 sin Ferdo. Star komaj 10 let je izgubil očeta. Za mladega Ferda so se pričeli težki časi. Ni poznal brezskrbnega otroštva kot drugi otroci. In prav zaradi težke mladosti, ko je že kot deček okusil težak kmečki kos kruha, je postal skrben in dober gospodar na Stovnikovi kmetiji. Težavna je kmetija, kot je večina kmetij na Strojni. Jutro 26. febr. 1981 se je začelo kot vsako drugo jutro. Delo v hlevu, skrb za živino. Z ženo Milko sta opravljala to delo vsako jutro. Ko je odšel iz hleva, je ženo Milko z žulja-vo roko rahlo pobožal. Zena je stopila za možem čez nekaj časa, a žal prepozno. Tragično se je končalo življenje skrbnemu, gospodarju, dobremu in ljubečemu možu in očetu. Prizor, ki se je nudil domačim, jim bo ostal za vedno v spominu. Smrt tega dobrega, skrbnega in nad vse pridnega gospodarja je zelo prizadela tudi sosede in znance. Nerazumljiva so pota usode, nerazumljiva za njegove domače, za znance, saj je bil obdan z ljubeznijo domačih. Radi so ga imeli sosedje, saj ni bilo hiše na Strojni, ki jim ne bi na kakršen koli način pomagal. Kajti znan je bil, da zna prijeti za vsako delo. Kar si lahko videl na lepo urejenem domu, ki je bil ponos Stovnikovih. Ugasnil je prijazen nasmešek gospodarja. Njive in travniki so to pomlad čakali zaman pridne gospodarjeve roke. Oči domačih nemo sprašujejo, kaj si storil oče — mož. Odgovor bo ostal v temnem grobu na lepi Strojni. ' Močno in trdno ga je objela koroška zemlja — težka zemlja na Strojni, ki jo je napajal njegov znoj. Ne bo lahko domačim nadoknaditi globoke praznine, ki je nastala. Ne morejo razumeti, da ne bo več krmil živine, da ne bo več oral, ne sejal. V tolažbo naj jim bo to, da v nesreči niso bili sami. V. Gerl. SLOVO OD ANTONA VOŽICA Anton Vožič Ko je sneg pobelil hribe in doline, je delovni kolektiv TOZD Žaga Otiški vrh presunila vest, da se je za vedno poslovil naš dolgoletni sodelavec — upokojenec Vožič Anton' Rodil se je 17. 1. 1910 na Dobravi pri Dravogradu, v številni kmečki družini. Kot večina fantov v takratnem času je tudi on dalj časa delal doma na kmetiji ter se obenem ukvarjal s tesarjenjem. Svojo delovno dobo si je nabiral kot: tesar, nadalje dela- vec na' skladišču lesa pri Ver-•žunu. Ob kapitulaciji stare Jugoslavije ga je zajelo precej dolgo ujetništvo. Ob vrnitvi se je zaposlil pri železnici, pozneje na elektrarni. Leta 1950 se je zaposlil pri LESNI, na takratnem LIO Dravograd in bil ob ukinitvi manjših obratov premeščen na žago Otiški vrh, kjer se je 1. 6. 1970 starostno upokojil. V tem času je opravljal razna dela, zadnje desetletje je bil na delovnem mestu čuvaja. Bil je marljiv in vesten sodelavec, nikdar ni odrekel pomoči drugim, zato je marsikje videti delo njegovih rok. Koboltov Tpnči, kot so mu bližnji rekli, ni imel lahkega življenja. Pri preživljanju 11-članske družine je bilo potrebno poleg rednega dela iskati še stranski zaslužek. V prvem zakonu se je rodilo 9 otrok. S skrbnostjo in ljubeznijo so si gradili dom, v katerem ni nikdar manjkalo otroškega veselja. Vendar v srečo številne družine je posegla neusmiljena usoda, nenadoma je umrla ljubeča mati in skrbna žena. Težak kamen je legel na srca otrokom in možu- ki so naenkrat ostali sami. Ker pa kljub zaprekam in tegobam moraš živeti dalje in se soočati z dobrim in slabim, si je ponovno izbral ženo, skrb- no in dobrega srca, ki je z vso ljubeznijo prevzela vlogo žene in matere še' doma ostalim otrokom. S skupnimi močmi je življenje ponovno dobilo svoj smisel. Sodelavci, znanci in prijate!ji smo cenili tvoj zdrav odnos do dela, prav posebej pa ostaja v vseh spomin na tvoj veder in šaljiv značaj, ki je znal razvedriti vsakogar. Kljub zrahljanemu zdravju z delom tudi v upokojitvi ni prenehal. Tako je še naprej tesaril, sodaril in opravljal razna mizarska dela, dokler ni popolnoma opešal. Bil je vnet gasilec, ustanovni član gasilskega društva LIO Dravograd in TOZD Žaga Otiški vrh, prav tako PGD Črneče. Bil je tudi dolgoletni član lovske bratovščine. Tvojo priljubljenost in spoštovanje med krajani in sodelavci je potrdila številna udeležba na tvoji prerani zadnji poti. . Življenje si pričel na črneški zemlji, ki ti daje tudi zadnji počitek. V vseh nas ostaja nepozaben spomin na dobrega in vestnega sodelavca. Počivaj mirno. Vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje Kolektiv TOZD Žaga Otiški vrh \ l SLOVO OD FRANCA OTIČA Dne, 28. aprila 1981 smo se poslovili od dolgoletnega sodelavca — upokojenca Otič Franca. Rodil se je 14. 3. 1914 v Tr-bonjah pri Dravogradu v kmečki družini. Ker za preživljanje kmetija ni dajala dovolj dobrin, si je moral dodatni vir dohodka iskati z delom v okoliških gozdovih, pa tudi pri splavarskih opravilih. Med NOB je aktivno deloval, vse dokler mu sovražnik ni prišel na sled ter ga zaprl v mariborske zapore in pozneje odvedel v taborišče »Štern-tal« sedanje Kidričevo, kjer je dočakal svobodo. Po vojni se je takoj zaposlil. V letu 1947 se je vključil v kolektiv LIO Vuzenica, Lesna Slovenj Gradec. Ob ukinitvi manjših obratov je bil premeščen 1. 1. 1966 na TOZD Žago Otiški vrh. Trdo delo ter posledice vojne so vplivale tudi na njegovo zdravje. Že 1. 4. 1968 se je moral zaradi bolezni invalidsko upokojiti. V TOZD Žaga Otiški vrh je opravljal dela in naloge brusača. Aktivno je sodeloval tudi v organih upravljanja ter s predlogi prispeval k uresničevanju skupnih potreb. Svoja dela je opravljal vestno in natančno. Njegova dobra volja in marljiva roka ni nikdar odpovedala, kadar je bilo potrebno postoriti še tako zahtevno delo. Za njim ostajajo dela, marsikatera hiša, skedenj ali kozolec nosi ostrešje delo njegovih rok. Zavedal se je, da se kruh zasluži le z delom svojih rok. Bil je tudi dolgoletni član lovske družine Vuzenica. Nikoli mu ni bilo pretežko doseči najbolj oddaljeno stojišče, na cilj je prišel vedno veder, vesel in poln lovskega humorja. Znal je prisluhniti naravi ter jo varovati. Počivaj mirno, mi smo ti hvaležni za vse, kar si storil dobrega za naš boljši jutri. Vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje kolektiv TOZD Žaga Otiški vrh MAKIJEVE MAME NI VEČ MED NAMI Makijeva mama, Karner Elizabeta, roj. 6. 11. 1899, umrla 7. 3. 1981. Bila je član ZZB NOV. Ima priznano dvojno dobo od 15. 6. 1943. Makij eve mame ni več. Lansko leto so še naribali hren za veliko noč, k suhemu mesu in potici, k pisankam za boljšo prebavo. Letos si tega niso učakali, bolezen in starost sta opravili svoje. Devetega marca smo jih spremljali na zadnji poti, na pokopališče Barbara. Rodili so se 6. 11. 1899 pri Osojniku v Bistri pri Črni. Brhka Lizika se je priženila k Najevniku, tja, kjer še danes stoji ena naj večjih lip na Slovenskem, ali sploh v Evropi. Rodilo se jima je sedem otrok in so štirje že mali umrli. Tudi mož ji je kmalu umrl. Ostala je sama s tremi deklicami, v težkih razmerah, zopet dekla. Posestvo je prevzel drugi sin in Lizika je morala vstran. Preselila se je k sestri Marički, ki je bila gospodinja pri Rvnaj-ku, tu v Kotu pri Lešah in bila dekla. Sčasoma je navezala poznanstvo z Makij evim gospodarjem, starim samcem, ki je iskal gospodinjo. Poročila sta se leta 1941. Trpljenje se zanjo ni končalo. Makij e v grunt je bil težaven, mož Falent pa se je še isto leto ponesrečil in ostal brez desne roke. Tako je še več dela prešlo na njena ramena. Tudi druga svetovna se partizani že spomladi triin-vojna jim ni prizanesla, saj so štiridesetega začeli oglašati pri Makiju, kjer so vedno dobili zatočišče in hrano. Njene tri hčere so se vključile v delo za OF, en član družine, Jaki, pa je daroval življenje za,svobodo. Res, mati Makijeva, mnogo težke zemlje ste predelali in jo zalivali z znojem svojega obraza in skriti žulji vaših rok so v kruhu se poznali, ki ga pri vas nikoli ni primanjkovalo in radi ste ga dali. Zato naj vam bo lahka zemlja. Pepi Štajner ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža in dobrega očeta Ladra Ferdinanda se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih ter darovali vence in cvetje. Iskrena hvala tudi kolektivu TOK Gozdarstvo Ravne ter KZ Trata Prevalje za darovane vence. Žalujoči: žena Milka, sin Ferdo, hčerki Monika in Majda z družino. TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU Osnovna organizacija sindikata TOZD Tovarne pohištva Prevalje je v soboto, dne 16. 5. 1981 organizirala medobratno tekmovanje v malem nogometu. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip. Rezultat tekmovanja: Ekipa dani goli prejeti goli L TOZD Nova oprema 9 3 2. DSSS 3 4 3. TOZD Gradnje 10 8 4. TOZD Transport in servisi 2 1 5. TOZD TIP Otiški vrh 3 7 6. TOZD TP Prevalj & 0 2 7. TOK Gozdarstvo Ravne 0 4 Predsednik komisije: Časi Albert Oglas Ugodno prodam invalidski voziček na motorni pogon. Interesenti naj se zglasijo pri socialni službi Lesne. ODBOJKA V TIP OTIŠKI VRH — ŠENTJANŽ V petek, dne 12. 6. 1981 je bilo v TIP Otiški vrh medobratno tekmovanje v odbojki. Udeležilo se ga je osem moških in štiri ženske ekipe, kar je izredna udeležba glede na prejšnja leta. Moški so igrali na odbojkarskem igrišču v TIP Otiški vrh, ženske pa v Šentjanžu. V moški konkurenci je zanesljivo slavila tovarna ivernih plošč, saj je s prvo ekipo osvojila I. mesto, z drugo pa III. mesto. Drugo mesto je osvojil TOZD Transport in servisi, ki je v finalu po ogorčenem boju klonil proti TIP Otiški vrh. Razočarala pa je DSSS z osvojitvijo zadnjega mesta. Vrstni red: 1. TIP Otiški vrh I. 2. Transport in servisi Pameče 3. TIP Otiški vrh II. 4. Nova oprema Slovenj Gradec 5. TP Prevalje 6. TP Pameče 7. TOK Ravne 8. DSSS Slovenj Gradec Pri ženskah pa je odbojkarska ekipa DSSS Slovenj Gradec še vedno nepremagljiva, saj je zanesljivo premagala vse ekipe in zlahka osvojila prvo mesto. Presenetile pa so tudi igralke TIP Otiški vrh z osvojitvijo drugega mesta. Vrstni red: 1. DSSS Slovenj Gradec 2. TIP Otiški vrh 3. TP Pameče 4. TP Prevalje Na koncu pa bi pohvalili še dobro organizacijo in izvedbo tekmovanja, ki ga je organizirala TIP Otiški vrh v sodelovanju z odbojkarskim klubom Dravograd. ZADEVA: Počitniška praksa Glede na vaš dopis, vam sporočamo, da smo pripravljeni vzeti na počitniško prakso - študenta strojništva 1 kom - kmetijska strojna šola { avtomehaniki kmetijske mehanizacije ) 3 kom Čas opravljanja prakse julij ali avgust 1981 iCOIIADI, PRIJAVITE SE! KRESNIČKA Oj, kresnička drobna lučka popelji me iz teme, popelji me, če je še kje sreče kaj za me. Od nekdaj že kresnička drobna svetiš v kresno noč, ki čudežno da ima moč. Popelji v čudežne me sanje kresne te noči, morda še meni se čudež kdaj zgodi. V dlani svoje bi rada te ujela, da strto srce bi si ogrela, srce, ki v temi išče luči, srce, ki le drobec si sreče želi. V. Gerl »LJUDSKA KNJIGA« Zbirka romanov iz svetovne književnosti 6 knjig — 800 din Tudi v letu 1981 bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zanimivih, pretresljivih, zabavnih in napetih romanov iz svetovne književnosti. Janosch: HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE: Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju »velike nemške zgodovine«. Philip Roth: ZBOGOM KOLUMBUS. Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki iz bogate družine. Adil Jakubov: ULUGBEGOVI ZAKLADI: Zgodovinski roman iz časov, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali hudi boji med potomci slovitega Timurlenka. Kobo Abe: ŽENSKA S PEČIN. Zbiralec žuželk Džumpel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa ntož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. Ta japonski roman je bil preveden v vse svetovne jezike, film, ki je bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cannesu. Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI: Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše stvaritve sodobne afriške literature. Podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje ne tkejo več prijateljskih vezi kot v nekdanji vaški skupnosti. Siegfried Lenz: VZOR. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj izvedo za mlado biologinjo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim. Preko 1500 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na Slovenskem. Format 17 X 11,5 cm, tiskano na brezlesni papir, vezano v platno in opremljeno z večbarvnim ščitnim ovitkom. Dve knjigi sta izšli aprila, dve izideta junija in dve septembra. NAROČILNICA Naročam zbirko »Ljudska knjiga« 1981 (6 knjig). Naročnino 800 din bom poravnal a) v celoti, takoj po prejemu prvih knjig b) v največ 4 zaporednih mesečnih obrokih Ime in priimek..............;................................ Ulica in hišna številka.................................... Pošta in poštna številka...................._.......... Datum:...................... Podpis: ...................... t Prešernova družba Borsetova 27 61000 LJUBLJANA