« Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na npravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. (Predsednikom in odbornikom okrajnih učiteljskih društev.) V nekaterih naših društvih opazujemo nezdrav pojav. Zdi se, kakor bi ne imela več odborov. Odbori obstojajo sicer točno po pravilih, imajo predpisano število članov, volijo se redno vsako leto, toda obstojajo le — na papirju. To se pravi: v poslovanje društva se ne vmešujejo, ne zanimajo se za stanje društva, da, včasi poedini odborniki niti ne ' vedo, da imajo tako in tako čast. Kako pa je mogoče, da društva vzlic temu poslujejo, da kolikor toliko redno zborujejo in še vedno žive? Največ po za» slugi društvenih predsednikov! Kjer ni od» borovih sej, kjer odborniki komaj še vedo, da so funkcionarji, dasi vse poslovno leto ne napravijo najmanjšega koraka kot taki, tam je predsednik, ki drži s svojo roko vse društveno življenje kvišku. On je duša, na njegovih ramenih sloni vse organizačno delo, on je žrtev svojega odbora in dru» štvenih članov. Kakšnega plačila je često deležen za to, vemo vsi. Če se mu že ne očita častiželjnost, mora pa vendar nositi odij vselej, kadar biča nedostajanje stanov» ske zavesti, kadar poziva k zborovanjem, k disciplini in k onim malim žrtvam, ki jih imenujemo stanovski davek. Mož, ki ne išče sebe, ki izgubi mnogo» katero uro za skupne zadeve učiteljstva, ki se bori za druge v prvih vrstah, tak mož mora pogosto z vsem samozatajevanjem uživati žalitve, očitke in sumničenja kot plačilo. Le zavest, da vsega tega ni zaslužil, ga bodri, da vztraja na svojem mestu ter se bori z nezmanjšano vnemo za dobrobit, za pravice vsega stanu. Čim delavnejši je društveni predsednik, čim bolj nastopa za utrjenje organizacije, čim krepkeje zastavlja vso svojo osebnost, da obdrži stan svoje postojanke in dosežene pravice, tem gostejše letijo puščice nanj. Treba je velike vere v dobro stvar, da se z nevoljo ne obrne od svojega nehvaležnega dela, od katerega nima često niti tihega za» doščenja. Naši odbori se morajo zavedati, da so dolžni stati za društvenim predsednikom. Ni prav, če ga puste, da nosi vse breme odgovornosti sam, ni prav, če ga ne podpi» rajo v tekočih društvenih poslih. Za dvig stanovske zavesti morajo v društvih po svojih močeh prispevati vsi odborniki. Vsi morajo poznati, ali je društvo trdno ali sla» botno, ali je njegovo poslovanje redno, ali organizacija čvrsto živi ali samo vegetira in se bori za obstanek. Le v tem slučaju se bodo mogli zavzeti za njegovo napredova» nje, za njegovo ozdravljenje in utrjenje. Vsak odbornik je po društvih dolžan, da pomaga staviti temeljne kamne naše or» ganizacije. Graditi moramo in posebno tam, kjer je stanovske zavesti malo in premalo. Odborniki naj bodo stebri naše stanovske zgradbe. Le če se bodo sami tega dovolj zavedali, bomo imeli stavbo, ki bo vzdržala tudi ob neurju. Pravice, ki jih ima naš stan, si je moral izbojevati. Če jih too hotel ob» držati, se bo moral upreti, kadar mu jih bodo hoteli okršiti. Tu ne zmore poedinec ničesar, v takem trenutku bo le od trdne organizacije odvisno, ali nas potisnejo z naših postojank nazaj ter nam vzamejo, kar smo s trudom izbojevali v teku dolgih let, ali si ohranimo, kar smo dosegli. Zato utrjujmo sami sebe, utrjujmo or» ganizacijo! Čim več rok, čim več glav se v tem delu strne, tem krepkejši, kompaktnej» ši, tem borbenejši bomo. Ne puščajte pred» sednikov osamljenih v borbi za zdrav, kre» pek razvoj organizacije, ampak pomagajte jim pri delu, ki je največjega pomena za nas vse! Delo v organizaciji ni parada, kakor je bilo morda včasi, temveč je vsak dan bolj borba za naš obstoj. Kar naredimo v orga» nizaciji, to naredimo za vse učiteljstvo. Ti» sti pa, ki niso z bojevniki v eni črti za pra» vice stanu in šole, so zajedavci, ki se hra» nijo iz dela in iz žrtev drugih. Društveni odborniki morejo mnogo pri» spevati k razvoju organizacije. Ne le to, društva, ki nimajo delavnih odborov, se ne morejo dobro razvijati. Odborniki nikakor niso brezpomemben privesek v društvih, ampak so činitelji, brez katerih si ni mogoče misliti rednega poslovanja. Tajniško, bla» gajniško mesto sta v društvu važni. A nič manj važna niso ostala odborniška mesta. V dveh zadevah je redno delo društvenih odborov posebno pomembno: v pripravi društvenega zborovanja in njegovem po» teku. » Najboljša naša društva so povečini ona, kjer se društvene zadeve temeljito ob» ravnavajo že v odborovih sejah. Na njih se pregleda, kako je z društvom, na njih se pretresajo organizačna in stanovska vpra» šanja. Če so napake, nerednosti, se popra» vijo, če društvo lepo deluje, se dajo nove, koristne pobude vsem. Čim bolj se v odboro« vih sejah pregleda naše stanje, tem bolj bodo odborniki na jasnem, kje je treba podpreti predsednika v kočljivih položajih in v neprijetnih, težkih trenutkih. Nerazumevanje, nepoznanje organizač» nih poslov in zadev od strani odbornikov povzroča predsedniku društva največ ne» prijetnosti in težkoč. Kolikim oviram bi se lahko izognili, če bi se vsa društvena zbo» rovanja skrbno, podrobno pripravila v od» borovih sejah! In koliko mučnih in neljubih prizorov bi bilo prihranjenih predsednikom in članom v društvih! Marsikateri nepo» trebni spopad bi izostal — v prilog društvu in stanu — če bi v odborih pretresali vse, kar ima priti na dnevni red zborovanj. Zato pa: več vestnosti v odborih, in nato krepka podpora predsedniku, ki je njegov glasnik! Prav posebne važnosti pa je, da se izmed odbornikov določijo poro» čevalci pri poedinih točkah dnevnega reda zborovanj. Samo tako je mogoče, da se vse obravnava resno in s potrebnim pogloblj.e» njem. Pri tem se predsednik ne le razbre» meni, ampak se tudi obvaruje, da se preveč ne izpostavlja, ako bi moral vse stvari ob» ravnavati sam in bi hotel tudi neodvisno od predsedniškega mesta povedati svoje oseb» no mnenje o njih. Predsednik in odbor društva bodita eno v delu in hotenju, da se društva napra» vijo borbena. Od tega je odvisno, ali se organizacija utrdi in napreduje. V interesu učiteljstva je, da se njegova organizacija čim bolj okrepi, da se naše vrste bolj in bolj strnejo. To moramo, to hočemo doseči. Upamo, da beseda o društvenih odbotih ne bo padla na nerodovitno skalo. I. SI. Brezplačno stanovanje in kurivo za učiteljstvo. Po obstoječih zakonitih določbah ima učiteljstvo pravico do brezplačnega stano» vanja in kuriva ali do denarne odškodnine za to. To pravico mu daje člen 33. srbskega zakona o narodnih šolah iz leta 1904., ki je bil z zakonom od 23. julija 1919 razširjen na celo državo v sledečem besedilu: »Stalni učitelji (učiteljice) imajo pravico do brez» plačnega stanovanja in kuriva ali do povra» čila v denarju za to.« Na teritoriju Srbije se je to tudi izva» jalo, na ostalem ozemlju države pa le v ne» katerih krajih, kjer so imeli krajevni fak» torji smisel za to. Vkljub temu, da so se politični krogi z obeh strani ravno v tem vprašanju pokazali učiteljstvu zelo nenaklonjene, ni težko zago» varjati resnične potrebe, da preskrbi šolska občina učiteljstvu stanovanje in mu daje tudi potrebno kurivo. Največ pritožb čujete vedno od učiteljstva ravno zaradi stanova» nja, prehrane in kuriva in to vzbuja tudi največ pomislekov pri kompetencah in pre» meščanjih. Na teritoriju Srbije je to že pre» magano vprašanje. Tudi pri nas niso krajevni faktorji te» mu vprašanju tako nenaklonjeni, kakor so politični krogi to povdarjali ob vsakem projektu šolskega zakona in so izražali svojo bojazen, da bo zaradi tega rastel srd ljudstva proti šoli. Brez odpora so krajevni šolski odbori že sedaj radi priznali po novi uredbi upraviteljem kurivo in le redki so oni šolski odbori, pri katerih je bil odpor. Tudi glede stanovanj se sami krajevni fak» torji sprijaznujejo z mislijo, da jim bo skr» beti za stanovanja učiteljstvu. V nov štadij pa je stopila vsa zadeva z uredbo o krajevnih in oblastnih šolskih odborih (»Ur. list« št. 55. od 1927 pod 222.) tudi pri nas. Minister prosvete je s finančnim zako» nom za leto 1927./28. (»Ur. list« št. 45. od 1927 pod 184) v čl. 148. dobil sledeče poob» lastilo: »Minister prosvete se pooblašča, da sme z uredbo urediti vprašanje o ustanovit» vi krajevnih in oblastnih šolskih odborov po čl. 62. zakona o narodnih šolah z dne 19. aprila 1904 v zvezi z novo razdelitvijo države na oblasti, ki je nastala po izvršenih volitvah z dne 25. januarja 1927.« Minister prosvete je {izdal zadevno uredbo ter je s členom 7. točka f) uredil tudi vprašanje kuriva na sledeči način: Čl. 7. točka f) uredbe o krajnih in obi lastnih šolskih odborih za osnovne in me» ščanske šole od 2. maja 1927 O. N. br. 28.038/27 se je glasil pri dolžnostih krajev» nega šolskega odbora: »Nabavlja o pravem času potrebno kurivo za šolo in šolskega upravitelja, ki ima stanovanje v šoli; temu daje, če je samec, na leto v mesečnih obro» kih 6 m3 drv, če je pa oženjen, mu daje na leto 10 m3 drv; po krajevnih razmerah se smejo nadomeščati drva s sorazmerno koli» čino premoga. Neporabljena drva ali nepo» rabljeni premog ostanejo kot prihranek krajevnemu šolskemu odboru.« S tem besedilom je bil pa izpremenjen in omejen člen 33. zakona o narodnih šolah z dne 23. julija 1919, za kar minister pro» svete ni imel pooblastila. Izvršni odbor UJU je podvzel primerne korake in minister prosvete je izpremenil z odlokom O. N. br. 55.464 od 25. avgusta 1927, čl. 7. pod f) sledeče: »Do sprejetja šolskega zakona za vso državo, daje kra» jevni šolski odbor šoli, učiteljstvu in slugi stanovanje in nabavlja kurivo, v kolikor imajo po dosedanjih zakonih učiteljstvo in sluge pravico do stanovanja in kuriva. To naj se takoj sporoči občinskim odborom in šolskim upraviteljem.« Določbe sedanjih zakonov v tem po« gledu so bile sledeče: Kranjski deželni šolski zakon štev. 25. z dne 14. maja 1898 se glasi v § 5. sledeče: »Vsak voditelj (vsaka voditeljica) jav» ne ljudske šole ima pravico do najmanj iz 2 sob in iz potrebnih stranskih prostorov pbstoječega stanovanja^ katero je, ako možno, odkazati v šolskem poslopju. Kadar se mu takšno stanovanje ne more dati, gre mu stanarina, katero je pri ravnateljih me» ščanskih in voditeljih občnih ljudskih šol v Ljubljani odmeriti z 240 gld. in pri vodi» teljicah s 180 gld., zunaj Ljubljane pri rav« nateljih meščanskih šol in pri voditeljih občnih ljudskih šol s 100 gld., pri voditelji» cah pa z 80 gld. Stalno nameščenim učiteljem na javnih ljudskih šolah v Ljubljani gre ne glede na plačilno vrsto 180 gld., učiteljicam pa 100 gld. stanarine. Ostali učitelji imajo pravico do proste« ga stanovanja ali do stanarine samo tedaj, kadar so imeli pravico do tega še pred ve« ljavnostjo zakona z dne 29. septembra 1898. leta dež. zak. štev. 23. Stanarine za učiteljsko osobje na jav« nih občih ljudskih šolab v Ljubljani plačuje normalnošolski zaklad, za učiteljsko osobje zunaj Ljubljane pa jih plačujejo dotične šolske občine. Za stanarine učiteljskega osobja na javnih meščanskih šolah morajo skrbeti dotični šolski okraji.« Štajerski deželni šolski zakon od 4. fe» bruarja 1870 pa določa v čl. 29. sledeče: »Vsak šolski voditelj ima pravico na stano« vanje, obstoječe najmanj iz dveh sob s potrebnimi stranskimi prostori, ki mu ga je prirediti, če le mogoče, v šolskem poslopju. Če se mu ne more takega stanovanja naka» zati, mu pripada stanarina, ki jo je odme» riti z najmanj 25% letne plače.« V čl. 30. pa pravi dalje: »Ostalemu učiteljstvu pripada pravica do prostega stanovanja samo v to« iiko, kolikor so ob uveljavljenju tega za« kona že imeli tako stanovanje. Isto velja glede stanarine, če jo uživajo, ki se jim mora priznati, če se jim stanovanje od« vzame.« Uredba 361. »Ur. list« od leta 1919., s katero je bilo učiteljstvo takoj ob prevratu enotno razvrščeno, ni spremenila te pra« vice. Tej je pa sledil zakon od 23. julija 1919 (»Ur. list« št. 144 od 1919 pod 643), ki je s členom 33. priznal vsemu stalnemu uči« teljstvu v državi pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva ali do povračila v de« narju za to. To je torej zadnje zakonito določilo glede brezplačnega stanovanja in kuriva, ki je še vedno v veljavi. Poverjeništvo UJU — Ljubljana je sto» pilo v stik z Izvršnim odborom in vsemi poverjeništvi UJU v Beogradu. Splitu, Sa« rajevu in Zagrebu ter kraji, kjer se te za« konite pravice že izvajajo. Jasno je, da je brezplačno stanovanje in kurivo za učiteljstvo zakonita pravica, ki jo je treba izvesti. Ivan Dimnik. LISTEK. Rokotvorni pouk v delovni šoli. (Izdal Alojzij Novak. Naroča se pri ravna» teljstvu II. deške meščanske šole v Ljubljani VII. Cena 25 Din.) »Učiteljski Tovariš« z dne 18. avgusta Je v kratki notici opozoril na I. zvezek A. Novakove knjižnice »Rokotvorni pouk v delovni šoli«, ki vsebuje navodila za gne« tenje in oblikovanje ter izrezovanje. Ker J^ to prvi poizkus izdati pri nas tovrstno d.elo, je vsekako potrebno in umestno, da Sl knjižico natančneje ogledamo. , Že v uvodnih mislih avtor jasno po« *aže popolno razumevanje za ročno udej« stvinJa do dela ter gojenja ročne spretnosti: eprav je smoter dela ročnost in spret« de]St' venc*ar je ročno delo tudi duševno vost' vot*' r°k° zamislek in potrpežlji« st. Mladino treba privesti do tega, da vzljubila delo. Pre in Pravičnejše bo tak učenec sojal izdelke in umetnine cenil in spo« štoval bo obrtnike, pa si bo znal tudi sam izbrati primeren praktičen poklic. To so osnovni motivi, ki naj vodijo učitelja, ko se poslužuje v novi »šoli samodelavnosti« ročnega dela v svrho pridobivanja, bistrenja in utrjevanja predstav in pojmov pri celo« kupnem šolskem delu, ali po starem izra« ženo: »pri vseh predmetih, ne samo pri ro« kotvornem pouku« v smislu uradnega učne« ga načrta. V prvem delu brošure, kjer podaja avtor navodila za gnetenje, govori o psibo« loški zvezi vsega šolskega dela z ročnim delom, v širokih obrisih sicer, a vendar jasno in razločno. Ne daje nikakih recep« tov po razredih in predmetih, kakor jih to« liko dobimo po nemških knjigah, a kdor zna le nekoliko sam misliti, mu navodilo popolnoma zadostuje, »šola mora odpreti resničnemu življenju vrata na stežaj.« To« rej ne po predlogah, ne po posnemanju, marveč po lastnem doživetju naj učenec izvršuje svoje izdelke. Dovolj gradiva za to nudijo izprehodi, opazovanja na poti v šolo in sploh ob vsaki priložnosti, treba le učence navajati, da znajo gledati in opa« zovati. V tem smislu nas avtor povede z najmanjšimi učenci ogledati ptičja gnezda, sadeže, kače itd. in daje kratko navodilo za prehod od lažjega k težjemu ter pojasnjuje svoja izvajanja s slikami. Z ozirorci na srednjo in višjo stopnjo opozarja na važ« nost modeliranja pri zemljepisnem, zgodo« vinskem, prirodopisnem pouku. Zlasti za učitelje«začetnike, pa tudi za druge, je važno zelo precizno navodilo glede priprave ilovice, izdelovanja mode« iirk, ravnanja z izdelki (barvanje, žganje, vlivanje v mavec). Na koncu navodil o gnetenju in mode« liranju opozarja avtor tudi na važnost ob« likovanja v pesek, zlasti za zemljepisni pouk. Drugi del knjige obsega »izrezovanje«. Tudi tu nam pojasnuje zvezo med to pa« nogo ročnega udejstvovanja in ostalimi predmeti ter povdarja, da je to delo uči« telju tudi zvest pomočnik pri poglabljanju in kontroli učenčevega resničnega znanja. — Zlasti zanimivo podaja začetni pouk v čitanju v delovni šoli s pomočjo izrezova« nja. Pa tudi z ozirom na računstvo, stvarni pouk, zemljepisje in druge predmete se mora izvesti neprisiljena koncentracija dela. (Izrezovanje sadežev, živali, hribov, pokrajin, šolske sobe, poslopja — v raznih barvah). Pri izrezovanju je posvečen poseben odlomek ornamentiranju: »Okraske na ročnih delih, pa naj jih napravlja deček ali deklica, morajo sestaviti učenci sami, ne pa jih prerisati ali uporabljati predtiskane vzorce. — Posebno v dekliških šolah bi mo» ralo biti risanje in ročno delo v najtesnej« šem stiku.« Za dečke je pa zlasti zato važ« no, ker sloni vsa umetna obrt na tem te« melju. Pokazuje tudi na važnost dobrega okusa. — Slede poučna navodila v sestav« Ijanju ornamentov in v posebnem odstavku o orodju in materijalu, ki se ralbi pri izre« zovanju. Odstavek o »lepivu« priča, kako si av« tor prizadeva podati vsa navodila tako praktično, da tudi začetniku delo ne bo na« pravljalo težav in mu jemalo poguma. V splošnem se cela brošura odlikuje zlasti po preprostih in zato tembolj jasnih navodilih, tako, da jo bo res s pridom upo« rabljal vsakdo, brez vsakih drugih pripo« močkov. Navodila spopolnjujejo slike, ki so pri« dejane brošuri (22) in tvorijo pravzaprav bistveni del, saj so tako izbrano podane, da dajejo dovolj inicijative že same po sebi. Zlasti slike iz modeliranja so naravnost plastične. A tudi slike iz izrezovanja nu« dijo za vse predmete dovolj podlage, da more učitelj snovati z njih pomočjo nove zamislike. Od vseh poizkusov v Jugoslaviji, izdati tovrstno knjigo, se je sigurno tov. Novaku najbolj obnesel. A. V. Po glavnol skupštini UJU U Skoplju (Tretje mišljenje.) Delegati, koji behu u Skoplju na glav» noj učiteljskoj skupštini, iznose svoja miš» ljenja o uzrocima neuspeha iste. Urednik »Tovariša« izneo je kronološkim redom sve što je bilo u Skoplju, drug iz Maribora do» punjuje njegov izveštaj. A meni se čini, da ni on nije izneo pravo stanje stvari, jer iz» gleda, da ga ni sam ne poznaje. Dopisnici raznih dnevnika objavili su svoje izveštaje onako, kako je to godilo duhu njihovih listova i bilo potrebno prema tadanjoj političkoj situaciji. Učiteljski kon« gres pao je u najnezgodnije vreme, kad su partijske strasti bile največma raspaljene. Teško bese održati drugarski značaj skup« štine i njezin čisto staleški depolitični ton u vremenu, kad su mnogi drugovi sa partijskih zborova dolazili na svoju učiteljsku skup = štinu. Ali što je bilo — prošlo je, i dužnost onih, koji behu poslani, da zastupaju dru» štva i izraze njihove žeije na skupštini na» laže im, da ništa ne prečutkujuči, ništa ne ulepšavajuči tim svojim društvima kažu pravu istinu u onom obimu, u kojoj su je sami saznali. Jer zaista, teško je za dva dana kongresa poznati istorijat i uzrok svih do« gadjaja, koji su doneli poznate posledice. Čudno je, da mnogi tako tragično tu» mače dogadjaje u Skoplju. Naučili smo na skupštine, na kojima se kritika kretala u onom okviru, koji su joj dali oni, čiji se rad kritikuje. A Južna je Srbija puna onih mladih ljudi, koji lome taj okvir. Izveštači bi morali uzeti više psihološkog rasudjlva» nja u pomoč, pa bi mnoge stvari učinili raz» umljivijim. Uzroke takozvanog »neuspeha« trebalo je tražiti u prošlosti, a ne na samom kongresu, jer je kongres samo bilans te pro» šlosti. Vratimo se malo na prošlogodišnju skupštinu u Beogradu, pa čemo i tamo nači jedan uzrok, zbog koga je skupština u Skop» lju onako burno završena. Delegati, koji su pažljivo pratili rad skupštine u Beogradu, a niso se žurili na ručak niti mislili o banke» tima, mogli su zapaziti, da prošlogodišnja kandidacija članova za izvršni odbor nije bila u redu. Tada se nije išlo na to, da u upravi sede samo učitelji, več su partije za» htevale, da ima svaka svoga čoveka u na» šem, čisto staleškom izvršnom odboru. 1 šta je bilo u stvari? Evo! U dane kongresa u Beogradu, sastali su se u hotelu »Ruski Car« delegati pojedinih sekcija i političkih grupa i sporazumeli se o zajedničkoj kandidatnoj listi, na kojoj bi svaka partija imala srazmeran broj svojih kandidata. Ali predsedništvo ne sačeka re» zultat toga sporazumevanja, več iznese pred skupštinu drugu listu, koju ova primi mi» sleči, da je to sporazumna lista. Kad su de» legati kod »Ruskog Cara« saznali za ovaj prepad, dojurili su na skupštinu i uložili protest. Ali je bilo dockan. Iz milosti dali su im neka mesta u upravi, i stvar se stišala. Delegati su se umirili, ali su sa beogradske skupštine poneli ogorčeno nezadovoljstvo. To se nezadovoljstvo preko cele godine ku» valo u njima, da bukne na skupštini u Skop» lju. Članovi Udruženja čekali su rezultate rada nametnute uprave, a kad je ova pre» trpela nekoliko neuspeha, kad su učitelji počeli gubiti svoja krvavo stečena prava — ogorčenje je išlo vrhuncu i samo čekalo dan, kod če buknuti silnim protestom. Taj dan beše skupština u Skoplju. Još nešto. Svi govornici na skupštini u Skoplju zastupali su dva mišljenja: jedni su JOSIPINA AHTIKOVA: Naša mati. (Referat na VII. pokrajinski skupščini po» verjeništva UJU — Ljubljana v Kranju.) (Konec.) In sedaj še nekaj o nezakonski materi! Sodobno naziranje glede nezakonske matere je dokument našega asocialnega poj» movanja odvisnosti poedinca od celote, je dokaz naše konzervativnosti, ki nikakor ni v stanju prilagoditi svojega mišljenja raz» voju časa. Nimam namena zagovarjati ne» zakonskega materinstva, toda če že govorim o materah, bi se mi zdelo greh, z molkom zatajiti one matere, katerih delež je poleg vsega drugega trpljenja še prezir in poni» žanje. Bodimo človeški in poglobimo se brez predsodkov samo v eno plat proble» ma: nezakonska mati. Statistika kaže, da tvorijo najjačji kader nezakonskih mater služkinje, natakarice in tovarniške delavke, ki so bile prerano, nepoučene in brez vsake moralne opore postavljene v svet, kjer so vsled svojega poklica in svoje eksistence primorane biti na uslugo več ali manj brez» vestnim ljudem in surovim pohotnežem. Le poslušajmo, povest skoro vsake teh revic izzveni v isto: žalostne domače razmere, rano od doma, trdo, monotono delo brez razvedrila, potem opojni žarek ljubezni, sladke obljube — a v nesreči sama, zapu» ščena od vseh. S prstom se kaže za greš» nico — tam doli po polju pa vriska nekdo! Komu se zdi vredno, zamisliti se v vse brezmejno trpljenje, strah, samoto in sramoto, katero je taka ubožica molče pre» našala vse one dolge mesece, ko bi ji mo« ralo sijati najlepše in najbrezskrbr.ejše solnce ljubezni in zadovoljstva. Ako se v skrajni sili zateče k paragrafom doba even» tuelno drobtinico za dete, a zase nobenih pravic. V najboljšem slučaju pomilovalno besedo. O pravnem položaju nezakonske matere in žene sploh ne bom govorila, to je poglavje zase. Iz statistike je razvidno, da bili protiv izvršnog odbora, drugi protiv uči» telja»referenata u Ministarstvu. Otkuda to? Evo uzroka: Prvog dana kongresa pozvao me je drug, koji je prvi govorio na skupštini, da prisustvujem sednici kluba učitelja demo^ krata (Davidovičevaca) koja se vršila u jed» noj gostionici. Drug radikal me je pozvao na sednicu kluba učitelja»radikala, koja se vršila u drugoj gostionici. I šta je donešeno na tim sednicama? — Demokrati su odlučili, da ne daju izvršnom odboru poverenje, jer je Pribičevičev pristalica predsednik odbo» ra. Radikali su odlučili, da budu protiv uči» telja»referenata u Ministarstvu. Te su odlu» ke izražene na skupštini kroz govore večine govornika. Zato sam u svom govoru u Skop> lju ostro napao: 1. upravu zbog njenog prošlogodišnjeg izbora i nauspeha i 2. uči» telje govornike, koji su na skupštini zastu» pali gledišta svojih partija iduči tako daleko, da su staleškoj skupštini pretili sa 11. sep» tembrom. Za te klubske odluke drugovi iz Hrvatske i Slovenije nisu znali, otuda čudje» nje zbog onako burne debate. A što je skup» ština završena tako nezgodno, krivo je pred» sedništvo, jer je dalo izjavu, da je izveštaj 0 radu uprave primljen. Skupština je tražila glasanje, dok predsedništvo nije htelo pri» miti taj predlog, boječi se, da ne bi ostalo u manjini. A kako bi bilo, videlo bi se, da je pristupljeno glasanju. Zatim, treba razumeti one mlade uči» telje, koji služe po najzabačenijim selima Južne Srbije, te nemaju prilike, da se sastanu 1 razgovore sa svojim drugovlkna, več provode samotni život gorama i nemanjem puteva odvojeni od ostalog sveta. Oni žive usam» ljeni, predani dužnosti svojoj, oduševljeni idealizmom rade za dobro >i napredak otadž» bine, a za nagradu dobijaju ukidanje i onih jadnih !i zlehudih prava, koja su te» škom mukom stekli. Za njih su dani skup» ština dani izražaja bola od pretrpljenih patnji, tada oni daju oduške svome gnjevu i grmnu silnim protestom protiv svih onih, koji su krivi za njihovo razočarenje. A pred njima je izvršni odbor, zato on dobija prve udarce. A ko bi bio i ko drugi, glav» ni j i krivac, i on ne bi izbegao zasluženo j optužbi. A kongres u Skoplju nije naš neuspeh, več samo jedan dokaz, da učiteljstvo nije više ravnodušno, več da se interesuje svo» jom sudbinom i ne dozvoljava, da mu drugi kroje kapu po svojoj volji. Šta mi hočemo? Da li je bolja takva debata, u kojoj se iznesu sve rane, koje nam drugi nanose, ili zatajivanje njihovo, poslušno odobravanje ii potvrdjivanje sve» ga, što se servira sa predsedničkog stola? Zar nisu bolji mladi učitelji, koji živo prate rad organizacije i interesuju se uspe» hom, a traže leka neuspehu, nego svi oni, koji spavaju mrtvijem snom? Kongres u Skoplju pokazao je, da učiteljstvo ima bor» ce, jcoji če svakad smelo ustati u odbranu svojih prava i pokazati svoju otpornost svakom onom, ko ustane protiv njih. Ne» sporazumi, koji su izbili u Skoplju posle» dice su neorganizovanja kongresa u tehni» škom pogledu, zatim nesnalaženje upraVe u stvorenoj situaciji. Da je predsedništvo imalo bolju taktiku, skupština bi se zavr» šila mnogo bolje i mirni je. Slovenački delegati izvršili su svoju dužnost. Ideja depolitizacije bačena je medju drugove u Srbiji. Potrebno je, da je smo tozadevno v Jugoslaviji še zelo zelo daleč, za skoro vsemi civiliziranimi država» mi in da bo treba še prav odločnega boja za naše ženske pravice. Vendar pa imamo, hvala Bogu, kljub temu tudi med nezakon» skimi materami prav skrbne matere in do» bre vzgojiteljice. Koliko jih je, ki vso od očeta zavrženo ljubezen preneso na dete, se ga oklenejo z vso dušo, mu posvetijo vse moči, vse življenje. Taka mati je svoj greh pač tisočkrat oprala in je v mojih očeh vredna vsega spoštovanja. Ker je torej pot posebno nezakonskega materinstva tako silna bridka in trnjeva, bi se, ako katera na tej poti omaga in pade, ne smeli pravzaprav niti čuditi, kaj šele po» birati kamenje in ga metati na ubogo revo, ki je bogve koliko trpela, predno je pod težo bremena obupala ter razžalila javno mnenje in paragrafe. Nočem braniti in za» govarjati dejstev, katera označujemo kot nemoralna in kaznjiva, povedala bi samo. da je po mojem mnenju pretežna večina vseh onih, ki se otresejo materinstva na ne» dopusten način in tudi onih, ki so sicer ma» tere, a tega lepega imena ne zaslužijo, ker svojih dolžnosti ne izpolnjujejo, žrtev nas vseh, žrtev pomanjkljive vizgoje, žrtev na» ših razdrapanih, ozkosrčnih, nehumanih in mnogokrat tako silno krivičnih socialnih razmer. Tu je jedro rak»rane, ki gloda naše telo na vseh koncih in krajih, i te ne bomo izlečili niti z moraliziranjem, niti z zapira» njem zločink, marveč s tem, da bomo ener» gično posegli v jedro celote. Kakor je zdravniška veda prišla v okom ¡nalezljivim boleznim šele takrat, ko je začela postopati profilaktično, t. j. s kanalizacijo, izboljša» vanjem stanovanjskih razmer in širjenjem splošne higijene, torej s sredstvi, ki dajejo celoti zdravejše življenske pogoje, tako bo» demo tudi moralni nivo našega ljudstva sploh in ženstva posebej dvignili šele s pra» vilnim umevanjem in energičnem izboljša» vanjem naših splošno socialnih razmer in naših zakonov. Dvigniti moramo celoto in celota bo dvignila poedinca! In sedaj: Kaj je tozadevno naša naloga! samo predsedništvo usvoji i da u • njemu budu svi samo učitelji i borci za staleška prava, a ne partizani i izvršioci partijskih smerova. Još nije sve prečiščeno, još treba mnogo truda. Kad se udruži slovenački idea» lizam sa srpskom temperamentnošču i boi^benošču — uspeha če biti više nego ne» uspeha. A slabost naše organizacije leži u tome, što još nismo ujedinjeni, što su vo» dje organizacije i u njoj partizani, a ne sa» mo učitelji. Otuda nezaštičavanje progo» njenih učitelja od strane organizacije, jer u njenom predsedništvu svakad se nalazi neki pristalica partije, koja je na vladi i te progone vrši. Samo onda kad svi u organi» zaciji otresu partijski prah sa sebe i osete se samo učiteljima i borcima za dobro na» roda — zasijače našem staležu lepša bu» dučnost. Nečega trulog ima u našoj orga» nizaciji. To se mora lečiti, da sve ne pro» Začetkom počitnic je prosvetna uprava razveselila upravitelje in ravnatelje naših učnih zavodov s posebnimi plahtami polnimi raznih vprašanj in najrazličnejših tabel pod lepo donečim in vzpodbujajočim naslovom »statistika«. Po tolikih žalostnih statističnih izkuš» njah zadnjih let smo te plahte razgrnili z velikim spoštovanjem in še z večjim upom, da bode ta najnovejša statistika jasna in snrselna. Vsaj v kakovosti papirja se je opazil že na prvi pogled velik napredek od raznih prejšnjih izdanj. A ko si začel študi» rati kopico vprašanj in primerjati razne ta» bele, je tvoj up na smiselnost in jasnost kmalu splaval po vodi. Jezen si odložil delo ter čakal, da se zbrihtaš. Ko se pa sam nisi zbrihtal, si začel vpraševati druge, ki so prav toliko pojmili to zmes in si jo tolmačili po svoje, kakor ti sam, si se zabarikadiral med matične liste in c#zne druge papirje ter delal kakor si mislil v najboljši veri, da je prav. Oddahnil si se, ko si ta nestvor oddal na pošto in imel prijetno zavest, da ti ne bode več gre» nil miru podnevi ter te ne bode strašil v spanju ponoči. Kako so naši tovariši nadzorniki spra» vili vsak za svoj srez tako različno pojmo» vane in izdelane statistike na skupno kilo» metrsko plahto, to je seveda posebno po» glavje, za katero bi bilo potreba napisati poseben članek. Pa pustimo ironijo ob strani! Statistika je sama na sebi posebna veda. Da je ta veda umestna, potrebna in koristna, tega ne bode nihče zanikal. Seveda pa mora biti statistika jasna in smiselna. Ta jasnost in smiselnost pa mora dobiti svoj izraz v vseh podrobnostih tako, da zamoreš dobiti takoj popolno in neizpodbitno sliko o predmetu, katerega obravnava. Ako si pa pri sestavljanju sam nis!i na jasnem, kako si bode na jasnem oni, ki jo dobi v roko! Ko sestavljamo statistiko, moramo imeti zavest, da bode res služila svojemu namenu, t. j. da (bode v centrali uporabljena in pre» gledana v študijske in statistične svrhe. Te zavesti pa žal nismo imeli, ako hočemo biti odkriti. Zakaj zadnja leta smo poslali že na vagone papirja izpolnjenega z raznimi sta» tističnimi podatki v Beograd, a kaj se je z njim zgodilo, tega nam seveda ni »treba vedeti. Priznamo, da so prilike v naši državi tako različne, da je res umetnost spraviti jih v skupno statistiko. A ravno radi kom» pliciranosti bi bilo potreba prav posebne Da bi vsaka naša žena hotela, znala in zamogla postati prava, dobra mati. V do» sego tega cilja je po mojem potrebno med drugim tudi tole: 1. Mi, ki tako radi trkamo na svoje pio» nirstvo, smo vse preveč učitelji in vse premalo vzgojitelji. Smotreno bi morali po» svečati mnogo več pažnje srčni izobrazbi naše mladine in stopiti v to svrho z domom in z materjo kot vzgojiteljico v najožji stik. Sučemo pa se še vedno samo okrog para» grafa: dosega učnega smotra, še vedno se taksira učitelj in šola po učnih uspehih. In vendar je bistvo človeka in prava podlaga resničnemu blagostanju posameznika in ce» lote, njegova srčna kultura in plemenit zna» čaj. Vsa znanost in vsa izobrazba bi mo» rala biti podrejena temu cilju, ne pa ob» ratno! 2. Izkazujmo več spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti svoji in vsaki materi. Pred» njačimo v tem oziru, dajmo mladini dober vzgled ter pomagajmo materam kjer in ka» dar moremo! Bodimo pa tudi posebno dobri, obzirni in prizanesljivi onim revčkom, sirotam, ka» terim je kruta smrt prerano iztrgala naj» dražji zaklad, mamico. 3. V gospodinjskih šolah in gospodinj» skih tečajih, ki bi se morali prirejati pov» sod ter biti obvezni za sleherno, tudi naj» zadnje gorsko dekle, naj bi med drugimi sodelovala tudi učiteljica«psihologinja (naj» bolje žena=mati), ki bi gojenke prijateljsko» diskretno, a temeljito seznanila z vsemi taj» nostmi seksualnega življenja in njega po» sledicami; naslikala naj bi jim vse prepade, mimo katerih jim bo eventuelno hoditi in jim pokazala pot po kateri naj se dvigne, ako kateri izpodrsne. Razložila naj bi jim vse bridkosti in sladkosti zakonskega živ» ljenja in materinstva. Govorila naj bi jim o negi in vzgoji otrok, o razmerju, ki naj vlada med materjo in odraščajočo mladino, dalje o pravnih dolžnostih in pravicah ter nepravicah žene, itd. itd. — kako hvaležno in obišrno polje. — To misijo bi. na našo pobudo, morala prevzeti šolska oblast. padne. To znaju oni, koji nam oduzimaju stečena prava, zato su gluvi za naše prote» ste a gluvonemi za naše molbe. Onda, kad se ujedini celokupno uči« teljstvo zemlje naše, kad svih osamnaest hiljada učitelja budu nosili jednu zastavu — povratiče se izgubljena prava, zastrepeče protivnici našeg staleža pred snagom na» šom. Kad narod bude podupirao zahteve naše, oni če biti ispunjeni. Tada če i naša staleška uprava smelo tražiti, da se poštu» ju naša prava, sa više borbenosti moči če nas zastupati, a dosadanju ponižnost za» menice hrabrošču. A donde, dokle se drug raduje propa» sti druga svog, dok partije gospodare re» dovima našim — daleko je budučnost na» ša. Propast naša dočiče za nas sam'ih. Slobodan J. Živojinovič. pažnje pri osnutkih raznih vprašanj in ta« bel, da bi res zajele tisto, kar imajo vsi za« vodi skupnega. Razen tega pa bi morale biti razvidne tudi posamezne razlike. Zato ni umestno, ako sestavi tiskovino samo par ljudi, ki poznajo' prilike samo v enem delu države. Take tiskovine so primerne samo za tisto pokrajino, v drugih pa ne. Zato naj bi ministrstvo poskrbelo, da bi se sestavile vprašalne statistične pole po strokovnjakih in poznavalcih vseh naših različnih uprav» nih sistemov. Le na ta način bi prišli končno do jasnosti in smiselnosti v našem doseda» njem statističnem kaosu in bi velike mate» rialne žrtve ne bile zaman. Kakor čujemo bomo zopet delali tiste obširne »polugodišnje izveštaje«, kakor smo jih delali pred par leti. Ako so tiskovine še vedno take, kakor so bile takrat, tudi s temi ne pridemo na zeleno vejo, ampak bode kaos le še večji. Pa še nekaj bi menda prav upravičeno želeli! Tiskovine naj se pošljejo v izpolnitev proti koncu leta, dokler je še učno osobje na svojih mestih, ne pa o počitnicah, ko se že vse razide. Naj okušajo to prijetnost vsaj deloma tudi drugi in se vadijo v njej. Upravitelji in ravnatelji imajo itak še do» volj drugih poslov, tako da jim pride ta dvomljiva čast prokleto draga. Upravitelj. Splošne vesti. — Širji sosvet se sestane v Ljubljani, ker ne more poverjeništvo nikogar odtego» vati od volilne upravičenosti pri ljubljan» skih občinskih volitvah. Na poznejši čas je nemogoče preložiti, ker je že skrajni čas za sejo in je pozneje pouk na obrtno=nadalje» valnih šolah ob nedeljah, v septembru pa je bil na 25. sklican občni zbor Zveze državnih nameščencev, katerega se morajo udeležiti tudi učiteljski delegati in zastopniki. Na seji v Ljubljani se bo sklepalo, kje naj se vrše v bodoče seje širjega sosveta. — Revizija uradniškega zakona. Cen» tralna komisija je izdelala obširen projekt za izmeno čin. zakona in uredbe za razvr» ščanje ter ga je poslala resortnim ministr» stvom, da ga prouče in stavijo nanj svoje pripombe. Komisija že deluje ter pregle» duje projekt centralne komisije z ozirom na prosveto in njene interese. — Za državnega podtajnika v ministr» stvu prosvete je imenovan g. Ant. Sušnik. 4. Tudi naša moška mladina bo morala kreniti na drugo pot. Vcepiti ji bo treba vse več spoštovanja do dekleta, žene in ma» tere. Reče se, da Slovenec ne zna biti kava» Ur — no, morda tudi Slovenke ne znamo biti tako ljubke in prikupne — torej milo za drago! Ali eno se lahko in mora zahte» vati; t. j. spoštovanje ženske časti ter obzir do njenega zdravja in materinstva. Vsak moški bi se moral zavedati in upoštevati, da ženska ni cvetlica, katero si utrga kjer in kadar hoče, potem pa vrže proč in pre» pusti poginu. Vsak oče bi si moral biti v popolni svesti velikanske važnosti, odgo« vornoisti in svetosti trenutka stvarenja no» vega bitja, novega življenja, v katerem bo tudi njegovo življenje živelo iz veka v vek. Vsak mož bi moral znati zadostno oceniti vse bolečine, vso skrb in vse trpljenje svoje žene, matere njegovih otrok. Moral bi znati v prilog njenega zdravja, okrepčanja in razvedrila odpovedati se kaki osminki, kakšni cigareti, kakšnemu kvartanju in še čemu; povdarjam: moral bi! 5. Boj, neizprosen boj alkoholu, v ka» terem tonejo ogromne množine naših gmot» nih in moralnih sil, boj temu sovragu, ki uniči največ družinskih sreč, ker peha v obup toliko in toliko naših deklet, žena in mater. — Proč vse žganjarne, proč 80% gostilen in še jih bo preveč za naše raz« mere! Gospoda! Ako bomo mi vsi z združe« nimi močmi in smotreno stremili ter delo« vali v tem pravcu, bo prišel čas, ko bo sleherna naša mati, mati v najsvetejšem pomenu te besede, mati sinov in hčera poštenjakov, ki bodo znali, pa tudi hoteli preobraziti naše razmere • ter dvigniti do« movino na nivo, ki ji pripada po njenih zmožnostih, lepotah in bogastvu. — V to skupno delo, tovariši, si danes podajmo roke in z nami bo Bog! V Kranju, dne 7. julija 1927. Prispevajte kot nodporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"! Naše statistike. SEJA ŠIRJEGA SOSVETA UJU POVERJEN1ŠTVO LJUBLJANA dne 2. oktobra 1927. V nedeljo, dne 2. oktobra 1927, se vrši seja širjega sosveta UJU — pover-jeništvo Ljubljana ob 10. uri dopoldne v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvoritev seje in poročilo poven jenika Andreja Skulja. 2. Poročilo funkcionarjev: a) taji nika; b) blagajnika. 3. Realizacija sklepov pokrajinske skupščine: a) poslovanje okrajnih učitelj* skih društev, b) članstvo in zborovanja, c) samoizobrazba, č) šolska reforma, d) izvenšolsko delo. 4. Poročilo o reviziji uradniškega zakona. 5. Učiteljske gospodarske organiza« cije. 6. Vprašanje kontraktualnega uči* teljstva. 7. Predlogi in nasveti. Opomba: Natančen kraj zboro* vanja objavimo v prihodnji številki. Predlogi in nasveti naj se pošljejo po« verjeništvu najmanj tri dni pred zboro« van jem. UJU — POVER. LJUBLJANA, dne 20. septembra 1927. ANDREJ SKULJ, poverjenik. JOSIP KOBAL, RADO GRUM, tajnik. blagajnik. — Ukinjenje uredbe o učiteljskih disci« plinarnih sodiščih za učitelje. Minister pro« svete g. Ninko Peric je izdal odlok, s ka« terim ukinja uredbo o učiteljskih discipli« narnih sodiščih. Ta odločba je začasna, do« kler se ne izvedejo korenite izpremembe te uredbe. Ukinjenje uredbe se je izvršilo na zahtevo učiteljskih organizacij. Do nove uredbe bodo veljala za učitelje v poedinih pokrajinah ona določila, ki so bila v ve« ljavi pred zadnjo uredbo. — Minister pro« svete je obljubil, da bo z novim finančnim zakonom predlagal ukinitev posebnih uči« teljskih sodišč in da se učitelji podvržejo čin. zakonu tudi v disciplinskem pogledu. — »Slovenskemu Narodu« se zdi, da imajo sreski šolski nadzorniki preveč obla« sti. V zadevi krajevnih šolskih odborov piše: »Največjo oblast ima po tej uredbi, ki pač re bc držala, sreski šolski nadzornik. Če je pu njegovi sodbi vzdrževanje šole neredno, kaznuje sreski poglavar predsedni« ka (župana) in blagajnika politične občine na predlog sreskega šolskega nadzornika z izgubo 10% njiju mesečne plače, v ponov« nem primeru pa celo 20% na korist šolske blagajne. Sreski šolski nadzornik bo torej potom sreskega poglavarja globil župana in cbč. (mest.) blagajnika ali knjigovodskega ravnatelja?! — Če člani krajevnega šolskega odbora ne bi vršil dovolj dolžnosti, jih bo sreski šolski nadzornik potom sreskega po« glavarja lahko kaznoval z globo vsakokrat s 50—150 Din, veliki župan pa še posebej na predlog svojega prosvetnega referenta vsa« kokrat z globo 150—500 Din. Kazni pa iz« roči krajevno policijsko (politično) obla« stvo na zahtevo nadzornika v 15 dneh. Ra« dovedni smo, kdo se bo dal v krajevni šol« ski odbor voliti. Sedel bo najmanj pri 12 sejah na leto brezplačno, a bo lahko plačal vrsto gloib od 50—500 Din. Doslej je šolski svet izražal svoje predloge občinskemu svetu (odboTu), ki je razpravljal o njih v šolskem odseku občinskega sveta in je skle« Pal o njih na javnih sejah občinski svet. In občinski svet je odobril tudi šolski pro« račun. Poslej bodo morali župani, občinski 'blagajniki, občinski sveti in odborniki šol« skih odborov parirati sreskim šolskim nad« zornikom, ako obvelja ta od 1. junija t. I. ze uveljavljena uredba, ki je primerna le za ~~ kako zanikamo vasico. Gotovo, da si slovenska mesta ne bodo dala vzeti avtono» nuje niti v področju šolstva.« — Tako piše »Slovenski Narod«. Mi pa pravimo, da ni« majo sreski šolski nadzorniki prav nikakih Pravic, saj ne smejo nastaviti niti suplenta v svojem srezu in ne odrediti nujne suplen« ture. Boriti se bo treba, da se pridobi nad« gornikom vse prejšnje pravice nazaj ter se Jih bo napravilo za samostojne predstojnike Slede šolskih zadev ne pa, da se jim bo od« ^zelo še teh bore malo pravic, ki jim jih ?aJe zadnja uredba. Nadzornik imej pri Spiskih vprašanjih prvo odločilno besedo! zahteva interes šole, ki se drugače gazi cesto od manj poklicanih faktorjev. -7- Čudno postopanje. Neki veliki žu« Pat} je sprejemal v večih krajih deputacije. s citeljstvo je bilo uradno povalbljeno, da e udeleži sprejema. In tu se je na veliko sk° . ,res nepotrebno!) začudenje opazilo rajno osorno postopanje g. velikega žu« kak3 naPram učiteljem. Napravil je vtis, iti °r učitelje.namenoma prezirati Po ?°niŽevati- Vprašamo: Ali zasluži tako hui rnje učitelj. ki je tudi v čaših naj« Vensk prefianJanj ostal zvest svojemu slo« uPan nar°du, ki je zanj žrtvoval vsako Sanjaj n,a. kako boljšo službo, ki je bil pre« enkrat' krvavel in mnogo, rečem še svoj p več pretrpel in žrtvoval za i tiČnj d- • k°t vsa tista gospoda in poli« r°dnimr-1SajJač]' je Pred nJ"imi in Pred na5 ni odPadniki bil poniževan slovenski narodni učitelj. Bilo je to pred volitvami! Če tudi nismo pristaši tiste stranke, od ka« tere milosti živi mnog naš visok uradnik, vendar smo si v svesti našega dela za na« rod. Sicer pa ne rabimo pohval, če nas na« vdaja prijetna zavest, da smo v marsičem bolj zaslužni, kakor pa tisti, ki bi nas naj za te zasluge hvalili — pribiti smo hoteli le strankarstvo in pristranost. Eden za druge. — Nagrade učiteljem tajnikom krajev« nih šolskih odborov. Prejeli smo sledeči dopis: V smislu člena 7. uredbe o krajnih šolskih odborih smo primorani šolski upra« vitelji sprejeti tajniške posle, a v nagrado so nam obljubili brezplačno kurivo. Z 'brzo« javko O. N. br. 55.464 so nam Prečanom to nagrado sedaj ukinili. Prosimo pojasnila v prihodnji številki »Tovariša« ali je s to brzojavko ukinjena za nas tudi dolž« nost prevzeti tajniške posle, zlasti še, ker nam citirajo sreski poglavarji, da smo upra« vitelji za izvršitev tajniških poslov oseb« n o odgovorni. Naše mnenje je, za enako delo enake pravice in če nam ne priznajo kuriva, naj nas dotlej honorirajo v denarju, "tozadevno pojasnilo nujno rabimo pred sestavljanjem proračunov in sprejetjem službe. Če se sedaj ta zadeva ne uredi — bomo še dolgo sužnji režima, ker v Beo« gradu se jim za rešitev tega vprašanja ne bo mudilo. — Tajniku pripada nagrada v zmislu člena 7. toč. s uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih odborih. — Iz šolskega življenja. Pride dimni« kar k načelniku krajnega šolskega odbora ter zahteva plačilo za ometanje vseh peči in štedilnikov v šolskem poslopju. Pa pravi načelnik: »Za peči v razredih in pisarni bom že plačal, za peči in štedilnik v stano« vanju šolskega voditelja pa naj plača upra« vitel j sam!« Govori modri dimnikar načel« niku: Stanovanje, 'šolskega voditelja je uradno stanovanje, ki mu je službeno od« kazano. Ker pa je kuhinja bistven del tega stanovanja, mora plačati za peči in štedil« nik krajni šolski svet, ne pa šolski vodja!« In načelnik je plačal! — Iz konjiškega okraja. Dne 18. sep« tembra smo spremili tov. Maro Pleško« v o k večnemu počitku. Dolgo vrsto let je bivala med nami; bila nam je mila tovari« šica, v šoli otrokom ljubeča mati. Pa polo« žila jo je na postelj kruta bolezen — nad leto dni je trpela. Končno jo je odrešila smrt, čeprav je do zadnjega upala, da ozdra« vi. Ob njeni krsti so plakale njene bivše učenke, dekliški zbor ji je zapel z občut« kom: »Gozdič je že zelen« in marsikatero oko se je orosilo, ko se je tov. I. Kržič, predsednik društva, v prisrčnih besedah po« slovil od nje. Potem pa smo spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti daleč 'izven trga, kjer so še pevci zapeli: »Nad zvezda« mi«. Avto se je s krsto, ki je bila bogato obložena z venci in cvetjem, odpeljal dalje v Kranj. »Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači, da truplo leži«. — Maribor. Malo statistike. Na tukajš« njih osnovnih šolah je nameščenih 46 uči« teljic in 24 učiteljev. Izmed učiteljic je 28 poročenih, 4 vdove in 14 neporočenih. Uči« teljice so poročene: 11 z učitelji, 6 z drž. uradniki, 3 z upokojendi, 2 z odvetniko« ma, 1 z zdravnikom, 1 z zasebnim uradni« kom, 1 z oficirjem, 1 s profesorjem, 1 z le« karnarjem in 1 s časnikarjem. Izmed nepo« ročenih imata 2 čez 30 službenih let, 5 od 20—30 službenih let, 4 od 10—20 službenih let, 3 pod 10 službenih let. Učiteljev je 22 poročenih in 2 neporočena. — Naročniki »Zvončka«, ki naročajo, za svoje učence po več izvodov, se morajo zavezati, da velja taka naročnina vsaj 3 mer sece, ker mesečnih naročnikov nimamo več. List se ne bo pošiljal na naslov učen« cev, pač pa na naslov dotičnega tovari« ša(ice). — Uprava. — Sestanek praktikov delovne šole pripravljata »Pedag. krožek« v Mariboru in »Odsek za reformo šole UJU« kot nadalje« vanje dela započetega ob priliki letošnjega tečaja v Ljubljani. Sestanek se vrši ob pri« liki pokrajinske skupščine CMD 9. oktobra 1927 v Mariboru in bo združen z zanimivo razstavo delovnega poizkusnega razreda in zbiranja domoslovnega materijala. Tovariši in tovarišice, ki so v Ljubljani izrazile to« zadevno željo, se že sedaj opozarjajo na to. Natančnejša navodila še slede v prihod« njih številkah. — Izplačevanje zaostalih plač in ostalih terjatev iz partije 55 se vrši iz odobrenega kredita 4 milijone dinarjev in to samo za ostanke do leta 1924./25. — Ko bode odo« bren nov kredit, se bodo izplačevali tudi nadaljnji zaostanki. — Enoletni telovadni tečaj je otvorilo ministrstvo prosvete z odlokom S. N. br. 26.294 z dne 30. avgusta, a na podlagi čl. 119. fin. zakona. V tečaj je sprejetih 7 uči« teljic in 27 učiteljev, ki so dobili za leto 1927./28. dopust. 14. t. m. je bil zdravniški pregled. Tečaj se je začel takoj in se vrši v II. beograjski gimnaziji. — Nova šola na Lepi njivi. Prebivalci okolice Lepa njiva v srezu Gornjiigrad so precej oddaljeni od sosednih šol. Ker je tudi pokrajina hribovita, so imeli otroci te« žavno pot do dosedanjih šol. Zato so si starši prizadevali osnovati v bližini šolo za svojo mladino. Po mnogih naporih in žrt« vah ter s pomočjo krajevnega šolskega od« bora in deloma z državno podporo so si zgradili lepo enorazrednico z lično šolsko sobo ter s stanovanjem za upravitelja šole, ki ima tudi precej zemljišča na razpolago. Blagoslovljenje te nove šole se je vršilo slovesno dne 8. septembra. Po cerkvenem obredu so se vršili primerni govori, ki jih je pričel predsednik krajnega šolskega od« bora župan in oblastni poslanec Štrucelj. Za njim je govoril upokojeni nadučitelj Pra« protnik o potrebi in koristi šole, šolski nad« zornik Pulko o medsebojnem delovanju šole in doma, ravnatelj meščanske šole Hribernik o vzgoji otrok in nato je pred« sednik krajnega šolskega odbora izročil ključe novemu upravitelju A. Skubinu. S tem je bila znamenita slovesnost končana. — Število državnih nameščencev v Slo« veniji. Po uradni statistiki je v Sloveniji 26.315 državnih uslužbencev, ki so razde« ljeni po uradih in zavodih takole: Vrhovna državna uprava 6, ministrstvo financ 2242, agrarna reforma 27, narodno zdravje 1089, prosveta 4932, notranja dela 769, vere 868, trgovina in industrija 170, socialna politika 38, kmetijstvo» in vode 215, ministrstvo pravde 971, javna dela 693, gozdovi in rud« niki 103, pošta 2045, promet (železnica) 10.664, monopolska uprava 1162, poštne hranilnice 119, carinarnice 220. Od teh 26.315 državnih nameščencev je v I. katego« riji 1282, v II. kategoriji 6134, v III. katego« rij,: 2103, zvaničnikov je 6168, služiteljev 867, ostalih nameščencev pa 9761. — Šolam, ki uprizarjajo otroške igre. Za državne praznike je primerna igra »Trije bratje«, ki jo je oddbril cenzurni sosvet pri velikem županu v Mariboru 2. maja 1925, štev. 6 in za 17. december igra »Narod se poklanja svojemu vladarju«. Obe se dobita v rokopisu pri ravnatelju meščanske šole Jos. Goriška v Dol. Lendavi. — Upravništvo prekmurskega mladin« skega lista »Slovenska Krajina« je te dni razposlalo prvo številko II. letnika. Prosimo vse cenjene gg. tovariše in tovarišice, pred« vsem pa gg. tov. šolske upravitelje, da ga naroče zase in za mladino svojih šol. To« variše(ice) ter šolska upraviteljstva, ki lista niso dobili ter ga žele naročiti, naj to spo« roče upravi »Slov. Krajine« — Dol. Len« dava — osnovna šola. Celoletna naročnina znaša samo 10 Din. Kdor naroči več nego 1 komad, plačuje lahko mesečno. List je mesečnik. Namen mu je širiti med prek« murskim prebivalstvom, čigar psiha se še dandanes ni mogla otresti spon preteklosti, ljubezen in spoštovanje do slovenskega je« zika in Slovenstva ter vzbuditi v njem po« nos in samozavest. Narodna zavest naj ga po 1000«letnem suženjstvu zopet priklene na naš narod, čigar edina in resnična domo« vina je Jugoslavija sedanjosti in bodočno« sti, ko bodo vsi bratje — tudi Slovenci ob Krki in Rabi ter Beli Hrvatje — pod kro« vom ene strehe. Prepričani smo, da nas to« variši in tovarišice onkraj Mure v našem boju s tukajšnjo madžarsko iredento pod« pro moralno in gmotno ter nam priskočijo na pomoč z naročitvijo in širitvijo našega prekmurskega mladinskega lista, ki si bo osvojil v teku več let tudi duše staršev. List je torej eden izmed najboljših pripo« močkov za hitrejšo narodno in duševno asimilacijo prebivalstva Slovenske Krajine. — Zato na pomoč! — L. P. — Ministrstvo za prosveto je v smislu pravil o opravljanju državnega strokovnega izpita za prestop uradnikov ministrstva za prosveto iz pripravljalnih skupin v pomož« ne skupine imenovalo za člane oblastne komisije v Ljubljani, in sicer: za predsed« nika dvornega svetnika dr. Josipa Ferjan« čiča, za člane pa vladne svetnike dr. Ru« dolfa Andrejko, Antona Mencingerja, Raj« ka Svetka in Vinka Borštnerja — vse v Ljubljani. — Hospitiiranje v meščanskih šolah. Prosvetni inšpektor je izdal odlok, v kate« rem opozarja ravnateljstva, da hospifciranje v meščanskih šolah učencem sploh ni do« voljeno. Veljavni predpisi poznajo le red« ne učence in privatne, ki pa polagajo le iz« pite. — Popravek. V zadnji številki članka »Učiteljska stalnost« druga kolona se mora glasiti »tja ne spadali« in ne »ne spali«. — Opozarjamo na inserat nove izdaje knjige »Deška ročna dela« — Delovna šola, ki je v današnji številki. Pokret učiteljic. —t Učiteljice za vodstvo gospodinjsko« kmetijskih tečajev. Z odlokom min. pro« svete so pod O. N. br. 59.975 od 16. sept. 1927 prideljene na gospod, tečaje učiteljice: 1. S tem, da deluje kot upraviteljica, odnosno kot učiteljica na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani: Jerica Zemlja« nova, nadzornica za gospodinjske šole v Sloveniji, kot upraviteljica; Jela M a t k o« vičeva, učiteljica v Ljubljani, kot učite« ljica. 2. S tem, da delujejo kot učiteljice v gospodinjskih tečajih v Sloveniji: Minka Odi a s e k , učiteljica v Kamniku, H e 1 e « na Č e r n e , učiteljica v Moravčah, Sla« v a R o g 1, učiteljica v Boštanju, V i 1 j e « mina Benigar, učiteljica v Šmarju, F r a n j a Sušnik, učiteljica v Brežicah. 3. Da se pripravljajo za učiteljice go« spodinjskih šol: Jožica Budinek, učiteljica v Mariboru, Zofija Gaber« j e v i i č , učiteljica pri Sv. Marku pri Ptu« ju, Albina Traven, učiteljica v Za« gorju ob Savi, Le op o Idi na Zupan« č i č , učiteljica v Loškem potoku, Marija Bartol, učiteljica v Mariji Snežni, Ani« ca P e r š i č , učiteljica na Viču. Za šolsko leto 1927./28.: Antonija Kolarič, učiteljica v Ptuju, Justina Hiti, učiteljica v Ljubljani, Vera M o« h o r i č , učiteljica pri Sv. Juriju pri Gro« supljem, O t i 1 i j a Z e m 1 j a k , učiteljica v Toplicah pri Novem mestu. Vsem je do« voljen dopust s polnimi službenimi pre« jemki. Osebne zadeve. —i Napredovanje. V 3. g r u p o II. k a« tc-gorije: Josip Žabkar, Ivan Kavčič, Drago Vidmar, Vinko Rupret, Albin Ple« han, Elvira Dolinar, Marija Bartol, Roza Krische«Progar, Mirko Cujnik. V 4. g r u p o II. kategorije: Stanko Medved, Alojzij Cotman, Franc Železnik, Fran Vidic, Mer« cedes Globočnik, Antonija Mally, Marija Gangl, Martin Mikulič, Marija Fister, Ma« rija Dovjak. —i Učiteljska imenovanja. Imenovani so učiteljski abiturijenti(nje): v Dolini, okraj Dol. Lendava, za učitelja K. Škerget; v Dobrovniku, okraj Dol. Lendava, za učite« lja Deneš Hari; v Marenbergu, okraj Dra« vograd, za učitelja Stanko Horvat; v Čadra« mu, okraj Konjice, za učitelja Maks Pirnik; v Serdici, okraj Murska Sobota, za učitelja Jožef Uran; v Gornji Ponikvi, okraj Celje, za učiteljico Ivana Gabrejna; v Mali Polja« ni, iokraj Dol. Lendava, za učiteljico Franja Šušteršič; v Negovi, okraj Ljutomer, za uči« teljico Antonija Božič; v Tišini, okraj Mur« ska Sobota, za učiteljico Otilija Rus; v Za« vrču, okraj Ptuj, za učiteljico Anica No« vak; v Gornji Radgoni za učiteljico Marija Krč; v Sladkem vrhu za učiteljico Elvira Žlindra, v Pečicah, okraj Šmarje, za učite« ljlico Antonija Kunčič. Nastop službe takoj in ni treba čakati na dekret. Obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo VABILO na ustanovni občni zbor »Društva učiteljev obrtno«nadaljevalnih šol za ljubljansko ob» last«, ki se vrši dne 29. septembra 1927 (če« trtek) ob 3. uri popoldne na I. deški drž. osnovni šoli v Ljubljani (Ledina) po sle« dečem sporedu: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Sprejem društvenih pravil. 3. Sprejem društvenih članov. 4. Volitev odbora. Na ta ustanovni občni zbor so povab« ljeni vsi učitelji in učiteljice, ki poučujejo na obrtno«nadaljevalnih šolah ljubljanske oblasti, v zmislu društvenih pravil čl. 1. Za pripravljalni odbor: Josip Ambrožič 1. r. Janko Polak 1. r. Društvena zborovanja UJU. Vabila = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NO« VOMEŠKI SREZ bo imelo svoj redni občni zbor v torek 11. oktdbra 1927 ob ^10. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu. Dnevni red: 1. Poročila: a) predsed« nika, b) tajnika, c) blagajničarke, č) rač. preglednikov, d) p.rosv. odseka, e) razso« dišča. 2. Proračun in določitev članarine za poslovno leto 1927./28. 3. Volitev: a) no« vega odbora, b) rač. preglednikov, c) raz« sodišča, č) prosvetnega odseka. 4. Poročilo delegata s pokrajinske skupščine v Kranju. 5. Predlogi in nasveti. Tovariši, tovarišice! Udeležite se polnoštevilno rednega občnega zbora, ker le na ta način je možno jasno in odločno zastopati naše stanovske interese! Tajnik. = KRANJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO zboruje 8. oktobra ob poludeveti uri v Šmartnem pri Kranju. Vzpored: 1. Poro« čila društvenih funkcionarjev in proračun. 2. Volitve odbora. 3. Naša razstava z ozi« rom na smotre rokotvornega pouka, poroča gdč. Ferjančičeva. 4. O volitvah v ocenje« vaino komisijo — poroča gdč. Bizjakova. 5. O državni skupščini — poroča gdč. Ur« bančičeva. 6. O seji širjega sosveta — po« roča predsednik. 7. Predloge je vsaj 3 dni pred zborovanji vposlati društvenemu pred« sedniku. 8. Slučajnosti. Želimo točnosti in polnoštevilnosti. Zaostalo članarino je do zborovanja poravnati. Desetmesečna člana« rina je znašala a 17 Din, za poročene učite« i j ice a 10-2 Din. — Jos. Lapajne, preds. = KOZJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 24. sep« tembra 1927 ob 10. uri na Bučah. Vzpored: 1. Oitanje zapisnika. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatov o pokrajinski in državni skupšči« ni.^ 4. Poročilo o učiteljskem izobraževalnem tečaju. 5. Fonomimika in v zvezi s to prak« tičrii nastop v elementarnem razredu. Po« roča tov. Humar. 6. Slučajnosti. Radi dbeda se je zglasiti z dopisnico pri tov. Humarju, upravitelju v Bučah. Udeležba obvezna. Odbor. - UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO« ČEVSKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor dne 8. oktobra t. 1. v Kočevju po prihodu jutranjega vlaka na osnovni šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo funkcijonarjev. 3. Volitve. 4. Po« ročila o skupščinah. 5. Samdizobraževalni krožki, snov v prihodnjem letu. 6. Samo« stojni piedlogi. 7. Slučajnosti. — KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO zboruje ane 5. oktobra ob K10. uri v Kamniku. Dnevni red: 1. Poročila o po» krajinski in državni skupščini in o samoiz« obraževalnem tečaju. 2. Krožki. — Ivo Hro« val t. č. tajnik. =? SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 8. oktobra v Slov. Bistrici ob 10. uri dopoldne po sledečem vzporedu: Dopisi in pogovor o njih, poročilo o izobraževalnem tečaju v Ljubljani in poročilo o seji širjega sosveta, slučajnosti. — Novi tovariši v okraju, vsi' na zborovanje, da se spoznamo! — R. = BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor dne 8. oktobra 1927 ob 11. uri v Črnomlju. Dnev» ni red: 1. Pozdrav. 2. Poročila društvenih funkcijonarjev. 3. Volitev odbora. 4. Poro» čila delegatov iz pokrajinske in drž. skup* ščine. 5. Smernice »Vidovičevega pokreta«, podaja tov. L. Bonča. 6. Slučajnosti. Člani se poživljajo, da poravnajo vse zaostale dolgove, ker je blagajna prazna. — Odbor. = DOLNJE LENDAVSKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 3. okto» bra 1927 (v ponedeljek) v Dolnji Lendavi v meščanski šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo predsednika. 4. Po* ročilo tajnika. 5. Referat tov. Leo Cepudra, šolskega nadzornika: »Pregled ¡šolskega dela v preteklem šolskem letu«. 7. Slučaji nosti. — Zborovanje prične ob 9. uri. — Za odbor: I. Horvat, tajnik. = KONJIŠKO UČITELJSKO \DRUL-ŠTVO bo imelo svoj redni občni zbor v soboto, dne 8. oktobra t. 1. ob 10. uri v de« ški osnovni šoli v Konjicah. Spored: 1. Za« pisnik. 2. Dopisi. 3. Poročili o obeh skup* ščinah. 4. Poročila društvenih odbornikov. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. — Udeležba ob* vezna, zlasti novincev in premeščencev v okraj. Poročila i + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KAM» NIŠKI OKRAJ* je zborovalo dne 11. junija 1927 v Domžalah. Tajniško poročilo se glasi: Društvo šteje 99 članov in članic. Koncem 1. 1926. 77 članov in članic. Zadnji občni zbor je bil 20. decembra 1926, ko se je izvršila priklju» čitev članov Slomškove zveze k UJU. Na dnevnem redu zborovanj je bilo poleg dru» gega predavanje in praktičen nastop tov. Božiča o »Gospodarskih računih«. Blagajniško poročilo se vzame na zna» nje in po pregledu računov, ki se najdejo v redu, je bil dan gdč. blagajničarki abso» lutorij. Tovariš predsednik prečita dopis mas riborskega spravnega odbora. O 1. točki se razvije debata. Nato se vrši volitev. Izvoljeni so bili: tov. Petrovec Tomo za predsednika, tov. Arrigler za podpredsednika, dalje za od» bornike: Primožič Ivan, Trpin Ivan, Cenčič Julij, Stenovec Ivan, Mayer Julij in Hrovat Ivo; namestnikom pa tov. Izidor Smole in Štefanija Schubertova. Kogej, Karel Gruden, Josip Macarol, Josip Wagner, Fran Rigler, Fran Gabrijelčič, Ivan Preininger, Marija Sodnik, Alojzija Kolenc, Marija Luckman, Ana Mach, Ber» ta Valenta. — V 2. grupo II. k a t e g o » rije: Jakob Gospodarčič, Danilo Pečenko, Viktor Kovač, Mirko Ravter, Ivan Jančič, Drago Kogelnik, Antica Turkovič, Albina Bradaška, Marija Jeglič, Melanija Sever, Dora Vinšek, Marija Mušič, Antonija Ko» vač»Ažman. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Mariboru. V času od 21. aprila do 18. septembra t. 1. so došla U. D. naslednja plačila: Članarina: Slove» njebistriško učiteljsko društvo 500 Din; Studenci, deška osnovna šola, 160 Din; Št. IIj pod Turjakom 60 Din; Razbor pri Slo» venjemgradcu 10 Din; Sv. Florijan v Do» liču 30 Din; Ruše 100 Din; Slovenjgradec 155 Din; Celje, dekliška osnovna šola 10 Din; Šmartin pri Slovenjemgradcu 85 Din; Maribor, upok. učiteljstvo 40 Din; Šmiklavž pri Slovenjemgradcu 10 Din; Dol. Lendava 140 Din; Ptujska gora 80 Din; Rače 60 Din; učiteljsko društvo za vranski okraj 520 Din; Ptuj, dekliška osnovna šola 140 Din; Raz» vanje 40 Din, — Darila: Kontlerjeva zbirka v počaščenje spomina umrlega ravnatelja M. Pirca 125 Din; učiteljsko društvo za slovenjebistriški okraj namesto venca na grob umrli tovarišici Kopriva 100 Din; I. Womer, Maribor, v spomin umrlega tova* riša Maksa Vudlerja 50 Din; učiteljstvo osnovne šole v Markovcih, prostovoljni pri» spevek 80 Din; vesela družba v Kranju o priliki pokrajinske skupščine 30 Din; Ptuj, dekliška osnovna šola namesto venca na grob umrlemu tov. J. Bezjaku 140 Din; ne» imenovana 1 obveznico 7% drž. posojila à 100 Din; kuponi obveznic za mesec marc t. 1. 920 Din. — Vsem darovalcem iskrena zahvala! — Gospodarska podjetja: zemlje» vidi 14.201-35 Din, državni grb 381970 Din, oder 184-50 Din. — Tovariši in tovarišice! Spominjajte se ob vsaki priliki našega U. D. Podpirajte z naročili naša gospodarska podjetja! Plačujte točno članarino! — V Mariboru, 19. septembra 1927. — M. Kožuh, blagajnik. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. —o Šamotirane peči. Ker si je šola Sv. Ilj pod Turjakom nabavila peči za žagovino, se po ugodni ceni prodajo tri prav dobro ohranjene železne »šamotirane« peči. — Šolski upravitelj v Mislinjah. —v Ako hočeš doseči v petju lepe uspehe, tedaj si nabavi Pregljeve pesmarice, ki prinašajo krasne in manj znane narodne pesmi. 1; Nageljčkii. Za srednjo stopnjo osnovnih šol. 66 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 20. 2. Nageljčki: Za višjo stopnjo osnovnih šol ter za nižje razrede meščanskih šol. 61 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 26. 3. 30 troglasnih mladinskih zborov. I. del. Cena Din 18. 4. 30 troglasnih zborov II. del. Cena Din 22. Obe zadnji zbirki sta namenjeni višji stopnji osnovnih šol in meščanskim ter srednjim šolam kakor tudi glasbenim zavodom. Najboljši ocenjevalec teh pesmaric ie učiteljstvo samo, ki se enodušno pohvalno Izraža o njih. po nizkih cenah, iz najboljšega papirja s pivnikom izdeluje UČITELJSKA TISKARNA Frančiškanska ul. 6 Novo! Prva naklada je bila v kratkem razprodana ! Kova! DEŠKA ROČNA DELA -DELOVNA ŠOLA! Bedrich Brosman: Izrezanke, prepleti, tisk in vzorci za višjo stopnjo osnovne in meščanske šole. Zbirka 112 listov z 2000 primeri iz papirja in kartona. Cena 90 Din. Bedrich Brosman & Otokar Kriebel: Ročna dela iz papirja in lepenke. 2. izdaja. Zbirka 200 predlog z načrti, risbami, prilogami v barvah, fotografičnimi posnetki in z besedilom. Cena 90 Din. Bedrich Brosman & Ciril Červinka: Dela iz lesa v razredu in delavnici. Zbirka 72 narisov in načrtov s pojasnilom in s 105 slikami v tekstu. Cena 125 Din. Prevode je oskrbel priznani strokovnjak na polju deških ročnih del, ravnatelj meščanske šole v Tržiču, Lajovic Albin. Vsaka šola, ki hoče uspešno gojiti deška ročna dela, potrebuje neobhodno te knjige. Ob sestavi letnih proračunov postavite potrebne zneske v proračun. NAROČILA SPREJEMA TISKARNA „SAVA" V KRANJU IN VSAKA KNJIGARNA! * To poročilo je prejelo uredništvo šele ob zaključku zadnje številke »Učit. Tov.« Razpisi služb. —r Na šestrazredni osnovni šoli s šti= rimi vzporednicami v LajtersbergsKrčevini, srez Maribor, levi breg, se razpisuje služba veroučitelja v stalno namestitev. Prošnje je opremiti, kakor se zahteva v zadnjih štirih odstavkih tukajšnjega razpisa P. br. 403/16/27, »Ur. list« št. 20 z dne 22. febru» arja 1927, in vložiti pri pristojnem šolskem upravitelju najkasneje do 20. oktdbra 1927, sreski poglavarji pa jih naj predlože naj» kasneje do dne 30. oktobra 1927. Po sklepu lista. —i Napredovanja: V 1. grupo II. kategorije: LudoVak Mikoilič, Vitko Jurko, Josip Kladnik, Vladimir Rojiina, Ivan Mihelčič, Alojzij Kržišnik, Silvij Mi» helič, Ernest Mayer, Fran Belin, Janez Žer» jav, Rudolf Knez, Dragotin Blažič, Karel Rostohar, Andrej Bensa, Tit Grčar, Fran Novo! Novo! IVAN HRIBSKI: Šolski upravitelj Neobhodno potrebna knjiga za vsakega šolskega upravitelja. Obravnava posle, ki jih ima šolski upravitelj od prvega do zadnjega dneva v šolskem letu. Cena brošir. knjigi Din 28 Naroča se v »UČITELJSKE TISKARNE«. V LJUBLJANI Frančiškanska ul. 6 ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK POVSOD NA ZALOGI • TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X./i. 3 3 i a 3 3: 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 za šolsko leto 1927/28 le že izšel in stane komad 16 Din Poleg koledarja in kataloga za razredne in predmetne učitelje vsebuje Ročni katalog ta-le poglavja: Brezplačno zdravljenje — davki — draginjske doklade za aktivne učitelje, za upokojence, vdove in sirote — državljanstvo — državni prazniki — kol-kovna lestvica — nastop službe — naše zastave — oblasti — plače (tabele) — pokojnina (odmera in tabele) — poštne pristojbine — pouka prosti dnevi — povišice — pravna pot za obrambo pravic — prejemki učiteljstva — rodbinska pokojnina, odmera — rodovnik naše vladarske hiše — selitveni stroški — službena doba in napredovanje — srezi v Sloveniji — stalnost v službi in stalnost na mestu — takse — upokojitev — užitki po umrlih — važne razsodbe in odločbe — vojaška služba in učiteljstvo — vstop v državno (učiteljsko) službo in vozne olajšave. Za gg. meščanskošolske učitelje, strok, učitelje, katehete in učiteljice ženskih ročnih del je prirejen katalog samo za posamezne predmete, kar naj se blagovoli povdarjati pri naročilu. Ker je naklada z ozirom na število učiteljstva v Sloveniji — pa tudi Srbi in Hrvati naročajo Ročni katalog — majhna, požurite se z naročili. ireiema učiteljska li EE £ £ E E EE £ EE EE g EE EE £ E E E EE £ g g £ 6 E g e £ £ £ £