St. 80. L V Gorici, v tor«k dne 7. oktobra 1902. Letnik IV. l/.liaja vs;ik lorck in sohotn v tedim oh II. mi j>t<>• • hi11<¦ /a meslo or oL 3. uri [»¦ >;xil«ltn- z;i doželo. Ako pailenata diiev.i pr.T/.nik i/.ide iliin prejob (). /.vočer. Stum' |>o pošli piejoman ;ili v (iorici n;i ilmii pošiljim <•«'!(»!<>tim» K K.. pollclim 1- K. in Ooli-llel.no 2 K. I't-oil.-ij.-i so v (ioriei v Lob;i.k;ini:i.h Sen \v;i rz 'v Solskih ulicali in .1 oi- lers it/, v Nmiskih ulicali po S vin. (/Jiitranj«*- izn glede katerih narodov 9roče je ravno te dni dejal slo- veči nizozemski general Beer-Portugael, zagovarjajoč neodvisnost Nizozemcev, mej drugem tudi to-le: .,Misl'mo vedno na zgodovinsko resnico : da narod, ki se zvesto drži svojih domovinskih tal in svojih narodnih svetinj. ki hoče ostat' svoboden in neodvison, da tak narod ne pride nikdar pod tujčev jarem. Nikjer nista svoboda in nedvisnost močneje ukoreninjena nego tarn, kjer ju zasaja zvestoba narodnega junastva". Ako se te zlate besede nizozem- skoga junaka v polni meri nanašajo tudi na usodn avstrijskih Slovanov in da li preteklost istih in zgodovina Avstro- Ogerske ne uči kaj druzega, tega ne morerno natanjčno preiskovati, resnica je pa vondarle. da ako avstrijska diplo- macija zida bodočnost Avstrijn na to zgodovinsko resnico, potem pa res ni biti nič lažjega nego — avstrijski di- plomat. Slavnosti pri Sipki. Vnedeljo 28. pr. m. so se vršile v so- teski Šipka, tarn, kjer so se Rusi in Turki od nieseca jul'ja 1877 pa do januarja 1878 Ijuto borili, slavnosti v spomin te ljute borbe, borbe kakoršnih pozna zgo- dovina le še malo. Vredno je torej, da se tudi mi spominjamo nekoliko te borbe, v kateri so se poleg Rusov najhrabrejše bojevali bolgarski prostovoljci. V najhuj- šem položajuso se nahaiali Rusi in Bolgari od dne 21. pa do 23. avgusta 1877, ko je imel ruski general Stoljetov na razpo- laganje samo dva polka, in šest stotnij bolgarskih prostovoljcev in je moral žnjimi braniti jako važno pozicijo v soteski Šipka. Ta mali broj ruskih in bolgarskih vojakov so neprenehoma naskakovale najbolje turške čete, katerim je zapove- doval Sulejman-paša, ne da bi Rusom in Bolgarom prišla pričakovana pomoč od strani VIII. ruskega vojnega kora. kate- reniu je zapovedoval general Radecki. General Radecki priti je imel namr^c na pomoč Rusom od nasprotne strani «oteske Šipke. Istotako jim je imel priti na pomoč general Gurko, ki je s posebnim pogumom in drznostjo skoz paralelno šeinkijsko sotesko prekoračil balkan in je imel od nasprotne strani naskočiti turški tabor, nahajajoč se v soteski Sipka. Med tern časom začel je zmanjkovati Rusom in Bolgarom, nahajajočim se v takovažni poziciji živež in nedostajati jim je jelo celo streljivo. Ali vftrajali so vsejedno z največjo požrtvovalnostjo v tern osode- polnim položaju. Salejman-paša je spo- ročil snltanu dne 23. avgusta, da sicer ni še mogel vzeti sovražniku tako važnih pozicij, ali Rasi, da so od vseh strani tako obkoljeni, da ne morejo niti do pitne vode več priti. Pa glej, kmalu so se začele prikazovati Radeckijeve fete. Z vrha šipkanske soteske. ki se nahaja 1318 m nad morsko gladino pelie gla- sovita gorska cesta navzdol k va^i Šipka. Ta cesta je t&ko strma. da po nji nikakor ne morejo voziti konji.'marvec, da zamo- rejo voziti po nji le »e volt in še ti z največjo težavo. Še danes ne more po nji voziti drugi nego voli in zamorejo pn nji jahati jezdeci le drug za drugim. To je p«č gorska cesta. ki služi v porabo le tamošnjemu gorskemu prebivalstvu. Nekoliko kilometrov pod vasjo Šipka se nahaja zdaj krasna ruska cerkev sezidana v spomin na to borbo, a blizu cerkve se nahaja samostan sezidan na istem mestu» kjer je imel Veselpaša svoj tabor. Ta tabor je srečno obkolil slavni ruski ge- neral Skobelev in je prisilil Veselpašo, da se mu je moral udati z 30.000 vojakov dne 9. januarja 1878. Tukaj so bile pri Šenovi napravljene za to slavnost lepe barake. v katerih so se nastanili ruski gostje. Vsaka stopinja tegazemljišča krije v sebi krvav spomin na ono veliko vojno. Slavnost se ie vräila pri krasnem vremenu. Med ruskimi gosti in bolgar- skimi dostojanstveniki nahajal se je veliki rnski knez Nikolaj Nikolajevic*. petnajst ruskih generalov. med njimi ruski vojni minister Kuropatkin z äefom ruskega ge- neralnega štaba Dragomirovim na čelu itd. itd. Gosteje spremljal jeden eskadronko- njikov knežje telesne straže. Dospevši skozi šipkansko sotesko do šipkanskega sa- L1STEK. Hajduk Slavčo. Uolgiirski: I v ;i n V a /. o v.*) l. Vas Beli Mel se rasprostira na go- lem vršiču, blizo eno uro severno od Čiprovca, v nekdanjem berkovskem okraju. Južni del okraja preteka reka Ogo- sta izvirajoča ne daleč na Stan planini, in sicer na poboeju Bratkovega vrhR. — Kakor vršič je gol tudi oni svet, ki se razteza od njega proti severu. Lepši pa je pogled proti jugu; tarn se širijo valo- vile njive, in odrastki stare planine so pokriti vecinoma z gostimi zelenimi gaji in gozdi. In vrstijo se v micni razliki: zelene dolinice, senčnate globeli in gozd- nati hnbi, pa veselo sumljnjoče rečice *) D;i so holjo unii'jo iit'kutoio spiso V;i- zov;i, licba j)ozn;ili — polog usode njogovogu nuroila — ludi ouo njcgovo rudbinü. Bašibozuki so nui uplenili rojstno hiso, razsokali očela na kose, pa odpeljali mater in brata. in potočki; vse to oživlja ta gorski kraj, ki je poln vina, malin in marmorja... Nič prijetnejšega si ne more želeti potnik, pesnik in ljubitelj prirode, zlasti bolgarske prirode, nego je potovanje (na konju) po mikavnih samotah tega — la- birinta krasote in božjega blagoslova. Kmalu prides do nekega pustega gozda, kjer je le za korak široka steza in kjer žive hajduške tradicije; kajti ta divja stran je bila za turških časov slo- veča radi razbojnikov. — Zdai prides do , čarokrasne, slikovite dolinice, ki te spo- minja arkadske seljanke (idile); zdaj zo- ; pet prebrodiš bistri gorski potok in se skriješ v gosto šumo in tii kar pustiš konju uzdo, pa si napravljaš z obema rokama prrhod med vejami; zdaj kar obstaneš ter poslušaš slavčev spev, ki se razlega po gozdii in razveseljuje pusto samoto; zdaj zopet se zalesketa pred teboj šumetfa Ogosta in zavzet njene krasote stopaš ob njenih kljukastih bre- govih. N^posled zapazi^ tam nad zelenimi gozdnimi vršiči osameli samostan, podo- ben nekaki planinski vili. In ta zre tako prijazno na te; pa te pozivlja, da zaviješ do njegovega gostoljubnega naročja in okusiš pol ure neskaljenega mini v nje- govem okrilju. To je čiprovski samostan — sv. Ivan Rilski.*) Vstopiš. Sprejme te častit starec- igumen (opat). Po prvem pozdravu te pelje takoj v cerkev. Tu se pokrižaš in pokloniš ter daruješ svoj dar; takoj za tem pa ti pokaže s spoštljivo goreč- nostjo nekatere sv. podobe, ki imajo iz- rute oči. In pove ti, da je zakrivil to ostudno surovost strašni Pašadžik**) za časa srbsko-turške vojske. Naposled te sprejme ven in pelje v sobico, ki je po- dobna kapelici. Tam pri steni 80 na- kupičene človeške črepinje, ki se strašno ozirajo na te z veiikimi jamami, v ka- *) V Hozonskovi knjigi »Bolgarija i;i Sr- ibija* stov. üi) je slika toga sainostava. Sv. Ivan Kilski umrl I. 9iG. Spomin njegov 22. oktobru. **) Turski veljak iz Boikovca ki je vodil 1. 1S1G v srbski vojni tolpo baši bozukov inopu- stošil Čiprovski samostan. I terih so bile nekdaj oči. To so mučeniki, pobiti tu v kakšnem turškem boju, ali v minulem stoletju ali še prej. To so glave bogaboječih kristjanov. Med njimi so pa tudi take, katerih voditelji so bili bol- garski hajduki, strašni junaki maščevalci, ki so poginili pod turškimi krogljami in so jih uvrstili samostanski bratje hva- ležno v krog verskih mučenikov .... S tem pa ni konec zgodovinske važnosti tega svetega mesta. StarČek vas pelje ven iz samostana, na mali, nizki grič, na katerim se peni bistra Ogosta. In tu Vam pove, da je na tem griču bil po- stavil Kekerov*) svoj top, hoteč bra- niti dolino, po kateri bi mogla priti turška vojska do samostana Ali bodisi da je bil top slab, bodisi da topničar ni bil izkušen — krogla niti reke ni dosegla, *) Holgar, major v rumunski sluAbi, ki je odk'l v srbotnrški vojni na Srbsko. Na čelu bol- gaiskih dobrovoljcev je prešel tarško mejo in predrl celo do čiprovskega sainostana. Toda pri- siljen je bil odstopiti pred navalom v«lik« turik« sila. viSČu"); .,Narodn aliskarna" v Gorici 10 K /ravno toliko „AlojzijeviSču"). Našemu upravnišlvn jo došlo: Kr. ^avadlav, velep. v Šl. Andrefcu 1 K; Iv. jjonko, naduč. v Sovodnjah 2 K, Mihaol litrukel.j, vikar v (Vz Soči 8 K; Krane Kranke, vikar v Osoku, nameslo vonca ranjkemu Joželu 1'avHci 10 K iravno toliko .,Alojzijevišču"j; l<>anc: Plohl, sol- ski svetnik G K. Srčna hvaht! Vlpavska /elezuua in vo/nl red ! U" fcelezniee. — Sedanji vozni red Vi- | pavske železnioo no vgaja prav nič kra- jevnim razmeram. Tako misli:iio mi in tako mislijo spk>h vsi, s katerimi smo se pogovarjali o lej zadovi. Posebno j<* ne- prikladen vlak, ki odliajsi v Ajdovščino okolo 9 ure predpoludne. Kdor ima posla pri aidovskem sodiščn se tega vl»ka skoroj no more poslužili ker prido v Aidovšdno prekasno. Ta vlak odhajat« l)i moral iz Gorice na vsak n::ein ran oje. Neobhodno potreben je po nasem iimenju vlak, ki hi odhajal iz Gorico popoludno ol> jedni »li pa ob 2 urah, kajti tak vlat l)i l)il za našo Ijudstvo, ki piihaja v Gorioo pra tudi za meccano iz- letniko, ki bi si radi večkrat otrlodali prekrasno vipav>ko dolino in se vstav- ljali zdaj v ti 7(laj v oni vasi posobno pa ob nedeljah in praznikih, hi bil Uik vlak. kakor vstvarjen. Sploh rneniino, da se je pri uravnavi sedanjega voznega reda f.ledalo v prvi vrsti na železniške zveze z vlaki južne železnice, kar pa po našem mnonju ni prav. Saj je vondar vipavska železnica lokalna železniea in pri lokalnih železuicah priti bi moralo v poštev v prvi vrsti lokalne potrebe. Po- sebno, pa bi se rnoralo vpoštevnti dej- stvo, da se bode voziio po vipavski žo- loznici razmeroma voliko večje ^tevilo onih Ijudi, ki so ne bodo posluževali že- lezniških zvez, nogo pa onib, ki bodo to zveze poliebovuli. Skomina po šampanjcu. — No- ker u eloveku pri „Soči" so dela strašn i skomina po šampanjcu, ka erega bi bil najbrže pil zastonj, ako bi se odprla vi- pavska železnica slovesno. Ker jo pa vsega kriv dr. Gregorčič, kar se slaboga zgodi po svetu in more bili ludi toga, ako osmodi temu človeku ž>na ali pa kuharica juho, zalo se zaganja v dr. Gre- gorčiča tudi zaradi tega, kor tnu ni bila dana prilika, da bi pil zastonj sampanjec pri otvoritvi vipavske železnice. V žide podjetnike, ki so jedini krivci, da se ni to zgodilo se ta mož ne zaganja. Tega pa menda ne stori zar.uli tega, ker je postal njegov list v zadnjih časih židov- sko-liberalno glasilo. Vse zasluge, katere sta imela grof Goronini in dr. Grogorčič za vipavsko železnico, katero sta nam priborila z največjim tnidom in požrt- vovalnostjo padle so v oeoh tega človeka in njegovih pristašov v vodo in so se v nji pojjolnoma potopile, to pa samo za- radi toga, ker ni bilo da no temu človoku, da bi pil pri otvoritvi vipavske želozniue. šampanjec zastonj. Navada je namree, da se k slovesnim odtvoritvam železnic po- vabijo tudi časnikarji ter di\ se udeleže tudi oni banketov, pri katerih seveda, ne sme manjkati penečega šampanjca in na to okolnost se spominja oni clovek pri „Seci"', kojemu se dela taka skomina, po šai.ipanjcu, kajti prepričani smo, da ko bi bilo prišlo do slovesno otvoritve vipnvske zeleznice in bi bili k tej povab- ljeni tudi goriški časnikarji, bi „Soce11 pri banketu ne zastopal odgovorni uredaik, pač pa oni človek, katerimu se zdaj po ,,Sočinih" predalib dela tako velika sko- mina po šampanjcu, «aj odgovornornu uredniku ne prepušča ta človek nič dru- gega nego o^govornost za pregrdekozolee, katere veckrat pa sam preobraca v listu „Soča". Ali ni morebiti res tako?! Romarski vlak. — V Ljubljani prirede za prihodnjo nedeljo posebon ro- marski vlak, na sv. Goro, ki odide iz Liubljane v soboto zvečer ob 11 uri in pride v Gorico v ne^oljo zjutraj ob 5 uri 24 m. Povrne se v Ljubljano istega dne ob 8 uri 45 m. \ ojaski novinci. — Bog te obvar1 očetov dorn, tako je vzdibnil marsikateri mladeničev, „ki ped čevljev ineri palcev pet, dopolnil je že dvajset let in čvrste je postave od noge do glave". „Oj z Bo- gorn draga, starsi in z Bogom vi to\ariši." Tako pravimo, da govorimo z naširn pe- snikom je vzdihnil marsikateri naših mla- deničev te dni, ko je moral iti služit cesarju. Take misli so nam rojile po glavi, ko smo čuli te dni vriskanje in petje mladeničev, ki so bili letos potrjeni v vojake in so prihajali od vseh strani v naše mesto, ter se od tod odpeljali tja kamor jih kliče dolžnost. Tern mladeničem, sinovom milega našega naroda, kličemo : Bilo srečno in dal Bog, da se vsi zdravi in veseli spet povrnite na svoj dom, kjcr bodo Va*, in Vuših rok delo težko pri- čakovali Vaši domačini. Iz pred sortišfa. — Damijan Vis- novič rojen v Trstu, a pristojen v Tomaj na Krasu, klatil so je po Gmdisfu. Ko so rnu jo približal stražnik, da bi ga aro- tiral postavil so rnu jo v bran z vso silo. Slal jo zaradi toga to dni prod tukaj^njiru okrožnim sodiščorn in bil obsojon na 8 riiosocv joco PriM'l ,jc sam. — Policija je iskala 26-lolncga Ignacija Krl'oljo iz Morfia služ- bujočoga pri And. Vodopivcu v Kamnjab. Ta človok je namroč )i t. rn. vkrad"! hlapcu neke, goslilno na trža^ki costi i K. dan po/nojo pa klapou goslilno ..Ca- vallino"1 1H K. Včeraj pa je prišel Ktl'olja k okr. glavarstvu, tor naznanil da hoče od«5(idoti 4 dni zapora na katoro je bil obsojen. Tain ga jo pa policija spo/nala in tako ho malopridni Nacok moral s(;df^ti nekoliko dolj časo noga samo stiri dni. VriMiic. — Nastalo jo južno vrorne. Danes dožuje vžo tretji dan in ni upanja, da bi so zjasnilo. Naši vinngradniki irna- jo Iftoh zaros srnolo. Poprej jiui je de- lala proglavico suša. zda jih pri trgatvi zadržuie -letni poljski čuvaj v Holjuncu, Martin Slavec, zasatil je prod kratkf rn na neki njivi ne- koga mladoniča. ki jo kradol fige. Slavec je tatu oslol, a ker ukradeno blago ni bilo ravno mnogo vrodno, ga jo pustil svojim polom. V potok popohsdne pa jo Slnvec na- letol zopot na dotičnega tatu ki je irnel pri sohi jorbas ukradonoga grozdja. ükazal niu jo nvj jorbas takoj postavi ta tla, kar ie tat re*< storil. Tukoj na to jo p'anil tat na Slavca, mu odvzol pu-iko in ga zacol s kopitom protcpati tako dolgo, da se je puska razbila in da so drngi kmetjo pritokli čuvajn na pomoč. Kmot|O so talu prijoli in ga iziočili pozneje došlomu o- rožniku, ranjerioga čuvaja pa so odpeljali v petok v tržaško bolnišnico. „Ed." Strali pred Neinci. — V Holzanu na Tirolskom, tik itfllijanske narodne po- sesti, jo imol te dni nemški ,.Schnlver(iin"1 svoj obeni zbor. Pri tern obenern zboru y' nekdo [irodlagal. naj se nribodnji obeni zbor ,.Schi:lvfroinavl skliče v Trst. Vsled tega je sklicilo itaiijansko drustvo ,.Pa- trija'1 v Trstu na včerajšnji dan shod, pri katorem n;-j «o protestuje proti tej jiangormanski n< kani. ltalijani pa ima- jo popnlnoma prav. da so boje v Trstu gormarvzacije. Zato bi pa bilo od njih strani pamotneje da oporabijo svoje sile proti žugajoči germanizaciji, ter da o- pusto grdo mržnjo proti narn Slovencem. ki stno v TrSiU ravno tako avtohtomno Ijudstvo, kakor so oni, tet-, da nam pri- voščijo v Trstu slovensko ljudsko solo, katora no bi bila za njih prav Oisto nič nevarncga. x\ko bi bili ltalijani pametni. dati bi nam morali v Tr«tu to kar nam gro, kor smo mi tarn isto tako doma, kakor o^i in imamo na domačih tleh istotako pravico do obstanka kakor oni, a zdru- žiti bi so morali z naini v boju proti nomskomu navalu. ki žuga preplaviti nas in Italijano. Mi mislimo torej, da je bn'je, ako ostan, 1,221.899. Nem§ki obe. jozik govori 9.170 839, eeški in slovaški 5.95Ö397, poljski 4,259.152 rusinski 3,37:"> 576, slovenski l,192.7H0, hrvaški 711.380, laski 727 102. rumunski 2'Mi '.K)3. mažarki 9f>16 prebivalc»iv. Kranjsko ima 508.150 prebivaicov, nd teh je 47.r>.302 Slovencev in 27.177 Nemcev. Ustali pre- bivalci so raznih drugih narodnosti. Klient pretepol svoje^a od\et- nika. — Odvetnik (.ia^ocetti iz Bolonije prisel jo pred par dnevi v Milan, da bi tarn zagovarjal prod sodiščem svojega klijonta. nekega Hassani-ja, prekupčovalca s konii Ko sta se sročala na hodniku sodnijskoga poslopja. nastal je med njima prepir. Hassani jo začel namree odvet- niku ocitati. da ga slabo za^ovarja. Pre- pir jo končal s tern, da je hrust Bassani zasolil odvetniku dve tako močni zauš- nici, da ga je ž njima potrl na tla. Od- vetnika so raorali krvavečeua odnesti v bolnišnico. Kaj pravi k temu dr. Tuma. Ta slueaj .lokazuje, da ni vedno varno ubijaii ljudern v glave pravni cut. To ubijanje, kakor se vidi, postane lahko nevarno, posebno ako pridejo koristi onih kojim se hoče po sili ubijati pravni cut v glavo v navskrižje ž njih koristmi. Pogreb pisatelja Kmlla Zole. — V nedeljo dne 5 t. in. se je vrSil v Pa- rizu pogreb pisatelja Emila Zole, katerega LO našli k°kor smo že poroč°li, v svoji sobi mrtvega. Zadušila ga je namrec og- ljenčev pün, ki je vspuhtel iz za- kurje le peei. Kako je do te^a prišlo ni do danes še popolno r° dognano. Pogreba se je vdeležila velikanska množica Ijud- Scva. pravijo da kakih 100.000 oseb. Po- seb in v velikem številu so prihiteli k njegovemu pogrebu socijalisti. pa tudi nacijonalistov ni manjkalo. Vsaj ako bi se vdeložili pogreba samo jedni ne moglo bi priti do raz^rajanja in pretenov. Ker pa pariškemu ljudstvu vedno dopade ne- koliko kornedije in celo ob najre^nejših prilikeh. pa raj se imenuje ta komedija tudi surov pretep, priti so morali skupaj "acijonalisti in socijalisti. ki s"> tudi v resnici povzročili po nazorih Parižanov nodolžni Skandal. Emil Zola je bil sila nadarjen človek. Spisal jo vee romanov, ki so bili natisnjeni v 100.000 in se več natisih ter so mu pripomogli do ogrom- nega bogastva. Moderni svet. ki najde v pašnji svojih du^evnih in telesnih strasti največje dopadjenje imenuje Zolo luč resnice. drugi ljudje pa pravijo da je Zolov nenavadni talent prižgal luč, ki je zavajala Ijudi mesto na pot resnice, na kriva pota. In tem ljudem pridružujemo se tudi mi Emil Zola je zapustil dva nezakonska otroka. Posebni njegov čas- titelj je bil zloglasni stotnik Dreyfus, katerega je svoječasno vzel Zola v svojo zaščito. Da je to prikazavalo Zolo v čud- nem svitu, o tern ne dvomijo danes najbolj vneti čftstilci njegovih spisov. Žid Dreyfus pokazal se je pa tudi o pri- liki pogreba kod jako drzen žid. Če tudi je obljubil vdovi pokojnega pisatelja, ki ga je zelo prosila, da se ne bode vde- ležil pogreba, vendar se ga je vdeležil. Pravijo pa, da se je znal tako prikrivati da ga ni mogel spoznati nikdo razun njegovih najožjih prijateljev. Narodno gospodarstvo. Zraeenje hleva. Nečist in nezdrav zrak izpodkopava zdravje. Izprijen vzduh sice: ne pokorča živalij naenkrat, a vendar jih zastrupuje polagoma, počasi; /li nasledki ne izosta- nejo. Na prostem ima živina dovolj öi- stega zraka, ali v hlevih — dovolj | o- kvarjenega. Pa kako naj bi bil v hlevih zdrav zrak, ko se nikoli ne zračijo, ker se to dozdeva ljudem nepotrebno. Ali ta nevednost, bolje rečeno maloniarnost, se, žal, čestokrat prav hudo maščuje. ,,Kamor ne pride zrak, tja pride bolezen.1', pravi star in resničen pregovor; s&rno želeti je, da bi si ga naši gospodarji tudi dobro zapomnili. V male hleve dohaja pri vratih, oknih (če jih imajo) in ce'ö skoz zid dovolj čistega zraka; za nje ni treba po- sebnih prevetrovalnih priprav (vetril). Odprite okna, in zrak se dosti izprerneni; pokvarjeni odide, čisti pa pride. A v ve- likih hlevih je stvar drugacna. Mnogo ži- vine potrebuje mnogo zraka. T" bi ni- kakor ne zadostovala sama okna za do- važanje svežega vzduha; zatorej se mo- rajo napraviti v velikih hlevih posebne priprave, po kterih naj doteka zdrav in svež zrak. V ta namen pustimo v zidu na obeh dolgih staneh hleva, in sicer mostana, so so gostje tam ustavili in se tarn tudi okrepčali. Od tod pa so se od- peljali v koeijah v šenoski tabor. Več ti- soč gorskega tamoänjega prebivalstva otaborilo se je tam v kljub mrzli noei in je ugledavSi goste jih pozdravilo z urnebesnimi: „Hurah"-kliei. Razume se samo ob sebi.da so bile vse barake lep > ozaljšane. Goste je tudi prk'akovala eastna stotnija, a godba ']¦* zaigrala rusko himno. Vsi gostje, razutn bolgarskih minis'rov,biIi so v vojaskih un tormab. Pri banketn. k« sejevršil po eerkveni slavnosti, napivalo se je v pivi vrsti Rusiji kot osvobodi- teljioi Bolgarov. O »omniti ,e, da so se ob iej priliki vršile o!> Sipkan^ki soteski tudi I bolgarske vojaške vaje. ki so' trajale tri ilni. Zunanji svet se je bal. da se bodo pri tej slavnosti dogodil« Bog ve kak(> panslavistične demon^trae-je, a ker tegt ) ni bilo in so bile napitnice pri banketu strogo vojaškega znaeaja odleglo je vsem. eudiiim. „prijateljem Rusije" kar se najbolj ! raz' >va v p savi raznih neinskih listov. ! Ti se namree norčujejo z vsemi onimi, ki so prieakovali iz ust veükega kneza ! Nikolaja Nikolajevica, kako napitnico, v \ kateri se bode povdarjala rse slovanska ideja. Mi sicer ne vemo na katero stran cikajo nomški listi, ko tako pišejo. Vemo pa, da nista veliki knez Nikolaj Nikola- ! jevie ni ruski car, nemski ces-ir. ki hi ; pri taki priliki golovo zabrusil v svet kako debolo in nepremisljenn, katero bi moralo nemško oficiozno časopisje cele mesce popravljati in opraviOevati. D o pisi. i Iz Cerkna, dne 4. oktobra 1902. | — V ..Sočr( štev. 103 je pokazal nov ! dopisnik svoje zobe proti „klerikalnim'1 • nogam. t^H», hu . . ., groza ; zdaj se pae boje že vsi ..klerikalnih1' nog.y Dopisnika poznamo. kakor tudi njegove roge, kateri se iiiu bodo že — odl nnili. Novico, ka- tero so ..klerikalne" noge po Cerknern razširile po otroc h (dopisnik je videl in slisal grozno pekotanje pri — kvartineku ka liV), slisiu; inoji ljudje, to novico spravil je novi dvortii tajnik „Soüea za Orkno po časniku v sir no javnost saino v obrambo „mcža". Dotičnik se niu najbrže ne zahvali ja^no za tako uslu^'o, Hmpak mogoče si misli: Bog me varuj • tukiti pr jateljev ; »\\ s<- zagovornik „rnoža" drugače zahvah. iiain ni znano; laskavo ni zanj tudi ne täko sporočilo v svet . posluti. Svetujemo novemu tajniku ,.Soče'-, naj drugi pot nekoliko bolj pomisli kaj | pise, da ne pride v kako navskrižje z ! logičnimi pravili. Ali ni res? Za Cerkno j — klerikalna zlobm hudobija — za sirjo javnost po listu pa liberalna ljubezen : ena in ista novica. Ubi pamet, Pepili! Seveda je razlocek nied razšir- jenjem po ,.klorikalnih' nogah (ko bi bilo že res), ali pa po „naprednjaSkem" trobilu kar je pa res! Sicer naj si dopisnik zapomni: Do- mace zadeve opravimo doma — brez Vas; ne maramo jih obešati na zvon javnosti ! Capitol? Da bi hoteli pisati z namenom do zdražb Vam ne prisojamo, nko bi se pa le zgodilo boste Vi sami krivi! Mi Vus bomo pomilovali ! 1/ Kovca, dne SO. seplembra 1V>O2. — Bovški „liberalci" z zavidnim očesom gledajo plodonosno delovanje č. g. Jos Abrama na Bovškem. Ne zadost1', da ovi - rajo delovanje društev, ki jih j»> ustano- vil, hoee;o nm celo zabraniti hoditi v Bovec. V ta namen so se poslužili ,.Soče". Haztrobili so v „Soir' po svelu, da je g. Abram vedno v Boveu, da hodi sem š.uvat Ijudi itd. Podpisani izjavljajo. da se ne bo godila nobenemu krivica, daje g. Abram, kedar je prišel v Bovec, bil skoraj vedno povabljen od enegaali dru- g^ga naših društev. S srčno željo tort-j pomagati našemu revnen u ljudstvu je prišel v Bovec, ne pa iz namenov, ki niu jih ,.Soea-' podtika. — Da jp laž, k«r je pisala ,.Soča" o g. vikarju S, je potrdil g župan Kutin ; da je laž, karje pisala v istem dopisu o g. Abramu, po- trjujemo podpisani. Vrhu vsega je gosp. Abram tu^i občinski tajnik v Trenti in ima dostikrat opravila pri uradih. Bo v ec. 30. sppt. 1902. Anton Šuler, Matija Kravanja, J M i b e 1 i č, Franc F o n, Anton M i h e 1 i c, I Franc M i š i c, Franc H u b e r. Politični presled. Notranji politični položaji. Sli smo na led. Zadnjič smo namreč na tern mestu poročali, da se je avstro- ogrska nagolba skrpala Verjeli smo pat- dunaj^kemu listu ,.N. Fr. Presse1', ki je , o takih stvareh navadno naibolje infor- miran G1 ne gre zamera temu listn, ki stoji tako blizu v^ra, iz katerega se tnkn stvari doznajejo, potern ?e je nam toliko menj ("'uditi. »ko smo se jedenkrat vsedli Nagodba namreč, ne le samo da ni skle- njena. med avstrijsko in ogr«ko vlado, marvec glasovi. ki dohajnjo v tern pogledu iz ogrskega glavnoga mesta Budimpeste, postajnjo vedno posimističnejši. V nedoljo podal se je nas ministorski prodsednik s trgov-;kim jioljedelskim in z finančnim mi- niptrom ter sekcijskim načelnikom Sti- ! bralnm spet v Budimpešfo k nadaljevanju ; nagodbenih pogajanj. Pravijo pa tudi. dn sta dospeli obe vlade do nekih točk, glerle katerih ne more nobena odnehati. Če bi bilo to res, potem čemu še nadaljnih poskusov. Po tern takem bi bila nngodba nedosegljiva. Ali mi menimo, da so tako trditve le časnikarske fraze ter da r«zun pr'zadetih činiteljev, nobeden nič ne ve v .cakem stanju se nahajaio po«aj»nja. sicer pa dolgo ne more vendar trajati ta nogotovost, kajti 18. oktobra se odpre ogrski parlament in do ta ras boderno i gotovo vedeli pri čem da smo. j General Ignatijev v Sofiji. Prispel je celrtega tega meseca v > glavno bolgarsko n-esto Sofijo znani ruski ¦ general Ignatijev. Na kolodvoru ga je prieakoval jedfn zastoppik kneza, več ministrov in velikanska množicn ljudstva, ki je burno pozdravljala generala. Veliki ruski knez Nikolaj Nikolajevič. Veliki ruski knez Nikolaj Nikolajevič, ki se je po slovesnostih v Šipkanski so- teski podal v Carigrad in je bil lam štiri dni gost Iuri5kega sultana, dobil je od tega Iftikov red z briljauti. lsloöasno je odlikoval sultan spremstvo visokega ruskega gosta z raznimi redovi. Ko je prišel Nikolaj Nikolajevic k sultanu, po- zdravil ga je v ruskem jeziku, koji govor je neki clan ruskega poslaništva prevt1! v fn»ncozki je/.ik, a ga potem minister zunanjih zadev Tevtik-paša prevel sultanu na turški jezik. Boj med Turki in Albanci. V Prekasu. v Stari Srbije se boje, da pride spet v kralkem do bmlili spo- padov med Turki in Albanci IV slednjr je namreč nrepodil Skämzi-pasa iz Bo- banita in Druinize, a, sc sedaj zbirajo okolo Prekasa Zar idi leg'i se pomicc zdaj Skämzi-pasa z stiiimi bat^ljoni in jfdno gorsko baterijo prnti Prekasu. Tur- čija je primorana odločneje poslopati proti ustasem posebn»"», odkar je v zadnjem casu prišlo med jednim oddelkom luršivih vojakov in med ustaši ilo spopada, pri kateri priliki so morali vojaki bežali, pu- stivši pet mrlvih vojakov in jednega casl- n;ka, iz«,rubivši 50 pušk. Buri. IJsti pororajo, da bode nemški cosar vzprejel borske generals* Botho, D'*vela in Delareya. ki pridejo 17. t. m. v Berolin. Th vest pa povzroča v Angliji veliko razburjenie. Angleški listi obsojajo to po- stopanje burskih generalov in nemškega cesarja. ter je imenujojo nekor^ktno. Na- dalje poročajo tudi listi, da bodo imeli burski genorali due 17 t. m v B-.-rolinu veliki shod. Darovi za ub^ge Bure pa se, izroce generalom dne 18. t. m. Domace in razne novice. I f Dr. Josi]) Pavlica. I Zopet plaka narod slovenski na Goriškem na grobu zvestega sina, ki je po dolgem bolehanju v cvetu svoje možke dobe zapustil lažnjivi svet. Pro- fesor bogoslovja dr. Josip Pavlica je preminu! v noči od sobote na nedeljo v krogu svojih roditeljev, bratov in se- ster, ki so vtopljeni v žalost prieakovali zadnji vzdihljej svojega dragega. Pogreb se je vršil iz vikarišča prvostolne cerkve včeraj popoludne med obilno udeležbo duhovščine in svetnih spremljevalcev, ki so hoteli izkazati zadnjo cast svojemu prijatelju, znancu iu človekoljubu. Rajnik se je rodil dne 12. decem- bra 1861 v Rifembergu (Rihenberku) pre- možnima in spoštovanima roditeljema Jožefu in FranČiški. Ljudske in srednje sole je dovršil z odličnim uspehom v Gorici, kjer se je že kot gimnazijec v malem semenišču mnogo bavil z niodro- slovjem. Po dokončanih bogoslovskih študijah v goriški bogoslovnici nadalje- val je učenje v Rimu, kjer je postal doktor cerkvenega prava, potem na Du- naju v zavodu za višjo duhovsko izo- brazbo pri Sv. Avguštinu, kjer je dovršil predpisane bogoslovske rigoroze. V du- hovnika je bil posvečen 26. maja 1885, predno je šel v Rim. Ko se je vrnil z Dunaja, je bil najprej dalje časa duhovni vodja v osred- njem hogoslovuem semeni^ču goriškem, potem pa profesor svctopisemskili ved novegn zakona; ob euom pa jc poduče- val pedagogiko, nuiodiko in katehetiko na istem zavodu. Ali njegov vzbujeui in iiadarjiMii dull se in zadovoljeval s tern, kar niu veleval je stau, iiiarvcč je lire- penel po sirneni delokrogu in tega je našel v irpečeiu svojem uarodii, kaic- rciuu )c hotel vsestransko korisliti du- sovno in gmotno. Skušal se jc z dobrim uspehom v pisateljevanju in je bil dolgo casa glavui steber „Primorskemu Listu". Sestavil je katchetinio navodilo svojim slušatcljem bogoslovcem; iztlal je ob- šinii spis o socijalnein vprasanju, ki je ravnokar išel v „Narodui tiskami" v üorici. Nahajal se je v pripravljav.iem od- boru /a prvi in drugi katoliski shod, ki sta se vršila v l.jubljaiii, katerih se je osebno udeležil ter na tijih v popular- nih govorili zagovarjal katoliška načela v uarodnem življeiiju v veliko zadovolj- nost navzočih. Pri sreu mil je bila beda in zapu- ščcnost nižjih stanov, ter je vse storil, kar niu je bilo niogoče, da bi v teh krajili širil krščansko omiko in da bi jiin po moci tudi gtnotno pomagal. „Delavski prijatelj", „Primorski List", „Alojzije- višče", „Katoliško slovensko delavsko društvo", „Krojaška zadruga", „Centraina posojilnica" v Gorici pričajo, kako inno- gostransko je bilo tijegovo delo in kako uspešno njegovo prizadevanje. Pogosto je nastopal na javiiih shodih delavskega društva in drugih, kjer je v lahko umljivih, včasih nekoliko sarkastičnih govorih širil luč prosvete ter pobijal laž in zmoto. Tudi v politiko se je spuščal, če tudi ne vselej s srečno roko, pa vendar z namenom, da bi koristil narodu. Zad- nja leta se je posebno veliko prizadeval in trudil, in sicer z lepim uspehom, da bi združil duhovščino, ki je v prvi vrsti poklicana, da ozuanuje in brani katoliška načela krščanskemu ljudstvu. Ko je bil rajnik v Rimu, nakopal si je bolezen „malaria", ki je polagoma nastopala, vedno močnejša postajala, dokler ni postala lansko leto že nevarna. Bolehav je iskal zdravja v Gorici in v Trstu, slednjič na Dunaju in v Tiro- lih, pa prepozno. Bolezen se je bila pre- globoko ukoreniiiila, da je ni bilo več pregnati; in tako nam je vzela zasluž- nega moža v najlepših letih. Njegov spomin ostane živ med goriškimi Slo- venci; a njegova dobra dela so mu že sledila v večnost. Veči^a luč naj mu sveti! Katoliško aruštvo slovcuskih ut'iteljic je imelo danes ob 6'/4 uri pri sv. Ignaciju zadušnico za ranjkeg» usta- novitelja in duhovnega voditelja, blagega pri'c gosp. prof. dr. Jozel'a Pavlico.— R. i. p. M. H. W. Za „Solski Dom" je, došlo pred- sedništvu : Namesto v^nca na krsto dr. Jos. Pavlici : dr. Anton Gregorčič, pros, bogoslovja 20 K (ravno toliko „Alojzije- marveč padla nekoliko korakov od topa... In na to ti začne (—) pripovedati starček solznih očij, kaj je bilo potem, ko je odstopil Kekerov se svojo Četo ; 0 grozah, katerih priča je bil sam!... Ti pa poslušaš starca z ušesi, oči in duša pa ti begajo navdus>no in zavzeto po pre- krasni okolici___ Umeje se samo po sebi, da take iz- lete in posete do teh divjih gorskih za- kotij v zapadni Bolgarski more napravljati potnik še le zdaj po osvobojenju; kajti v projšnjih dobah je grozila v teh krajih resnična nevarnost prostemu potniku, ki se je ogibal javnih potij, ter si iskal sa- mote — sveze poezije neukrofene pri- rode. Razbojniške tolpe so križale vedno po teh krajih ter napolnjevale z grozo kupca in rneščana — pa naj bi bil tudi Bolgar — in sploh vsakega, kdor bi se bil drznil potovati todi. Ti hajduki niso bili Turki, kajti turžki roparji so prebivali v meatih pod varstvom svojih his in turških nradov. Ti, ki so iskali podstresja in pri- bežališ(ja v goščavi in balkanskih pu- fclinah, so bili Bolgari, Lahko rečemo, da je bilo to bol- garsko zakotje poslednje zavetje teh gorskih ptičkov. In iz življenja teh haj- dukov naj vam pripovedujem tu malo črtico. II. V avgustu 1. 1862 je prišel v roke turških ,.zaptijev (orožnikov) podobni gorski ptiček, ropar iz čete vojvode Minča — belomelski Slavčo, na prosto imenovan tndi ^Belo meleč", ker je bil doma z Belega Mela. Predno ie zapustil vas in hišo ter pobegnil v gore, je bil miren, priden vinogradnik, in nihče hi ne bil dejal, da bo tu krotki Belomelec še kdaj hajduk. Ali prišlo je vendar do tega. V nekem prepiru s6 svojim so- rodnikom za kosec loga (gaja) je porinil nož vanj Potem je ubežal, ter se pri- družil četi Hosarnbaše Minča, ki se je potikala že nekoliko let v tamošnji okolici. Ti junaki so imeli že mnogo zlo- činov, ropov in umorov na vesti; ali ; nihče jim ni mogel do živega. Blizo prfd naesecem dnij so oropali pošto, ki je peljala iz Vidina v Sofijo državni denar — okrog stotisoč grošev*). Pobili so tri orožnike, ki so spremljali pošto. Ali po tern velikem uspehu so nastali hudi časi za četo. Na vseh krajih so prejemali hude udarce in izgube. Pri Vlaškem selu so napadli Turki četo, uV»ili tri može, ne- kateri so utekli, dva sta bila vjeta. Eden teh dveh je bil Slavčo. Drugi ujetnik je kmalu umrl. Bil je že težko ranjen; polet.' tega ao ga še hudo mučili, da bi jim razodel kraj, karnor so bili zakopali y.aklad. Bil je shranjen nrkje blizo Belega Mela. Ali predno so mogli izvedeti nn- tanko lego mesta, je ropar izdihnil. VašČanov se je polastil silen strah in groza, ko so zagledali deset orožnikov, ki so stopali z nnsajenimi bodali za Slavčem. Ta je imel roke zavezane na hrbtn. Bilo je ob koncu meseca avgusta. Gorak pot, zmešan s krvavimi curki je tekel po mogočnern vratu in širokem po- črnelem obličju vjetega roparja. Bil je velikan, kakor^ne rodi neredko tamošnji *) groä, pijaster -- 9 krajc. kraj. Žilaste roke, trdo zvezane na hrbtu in ovite z deseternim rnotvozom, so pri- ča!e, da imajo nničujočo moč kot Sam- sonove. Bilo se je lahko domisliti: ko bi si jih nenadoma razvezal, da bi zenim udarcem pobil svoje spremljevalce natla.. In res, takoj se je izvedelo, da je po poti dvakrat pretrgal ve.zi, ali zastonj... Krvave rane, ki jih je imel na vratu so mu zadali s topimi robovi jalagonov, ko je poskušal, da bi rešil luhte iz vezij in vrat iz zanjke. Zdaj pa se je preprieal, da je zastonj vsak poskus; udal se je nemili usodi in stopal je pokorno pred četniki. Niti jedne bi^sede ni izpregovoril; da, niti prosil ni, naj mu prizaneso in ne zadajajo surovih udarcev, ki so pri- letali naj tudi nadalje brez potrebe in uzroka. Najgroznejši med Tarki je bil „on- baša" (policij. komisar) Ahmed-aga. Pri vstopu v vas je zagrmel: „To voljčje gnezdo razsujemo do ternelja, da se ne bo legla tu taka os- tudna zverinal" (Dalje pride.) prav visoko pri stropu posehne luknjc. TV luknje morn jo biti zaradi toga visoko v zidu. da inrzlt zrak ne vlive niiravnost na živali tor jiti ne prohladi Zraene luknje ne smejo l)iti vodoravno all ravnotežno (naravnosl), ampak napoSev (po ^tran ) napravljene. To jo tako rHzuriieti, d:i se |>ricnc luknja na zunanji strani zidu niz** in se na nolranji konca vise proti stropu Znkaj pa zopet to? vpraAa me morda ljubi titatelj. To jo zato, da dež in sneg ne inoreta v hlev in da mrzli zunanji zrak let-»» proti *tropu. a ne naravnost na živino. Na zunanji strani pritrdiino <'ez zrneno luknjo inrožieo iz žiee ^drntu1, da muham in drugim enakini nepoval)- Ijenim go>toin zubranjuje pot v hlev. Ta I napra\a je prav d-ibra, k'jti on:i odstra- njuje >ilne ninese, in \endar doteka. v Iilev dovoli i-istrp.i zruk;i Ko so je. h.ev dovolj prezracil, zMsiiasinio luknjo s slauio. Nfkteri imn|ošp drujie pripravo. pri kterli prihaja zrak po p^sebni cwi skuz streho in strop. Taka provetriia pn so predragi in voOino'iia nepripravna. Sj>loli zado- • slujojo za naše razinero gon imenovano zraOne luknjo. V poletnem öasu jo z.i prevetrenje srednjega hlova dovolj, ce .se okna odpio ter vrata Miemo in l leso nadomestijo Sam «obsobi pa se razuine, da so morojo inali hlevi proiračiti na ta nacin, da se odpio smuo okna. Velike hleve zraeimu s tem, da odpremo zračne luknje, če je pa tfoba, tudi vrata in okna. Frav pa- mptno jp. i n ö n o; | nevzdignone obreati pripisuji' konec lota : h glavnici. Hontni davek plačujo poso- | jilnica sama. : Dajo posojila udom na oscbni krcdit po 6°/0 in :ia vknjižbo po 5'/a- J Sprejerna Llane z gla v ni mi A c- loži po 2CD K in / o pra v i I n i m i il c 11> ž i po 2 K. Otvarja članom I ekoin raöuiw, katorc obrcfltujo po dogovoni. Za riala- ganji- in vračanj(> so na ra/.pola^o po- ložnic«' c. kr. poštm- hranilnico, tako da je mogoöe poslati d(«nar brez poätnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od8 12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtklh ! tudl popolurine od 2—4 v ullnl Vetturlnl 9. ö Anton J. VogFič ( ^ v Trstu, ulica Mutla štev. 2, za magistratom Naznanja so. da je podpisani prcv/,ol trgovino vseh priprav za cer- kvene slavnosti. katera je osnovana ze leta 1840 in se nahaja v ulici Muda vecchia štev. 2. port tvrdko gospoda Dragotiiia pok. Drioli in katera trgovina bode od sedaj naprej nadaljevala pod napisom „K sv. Antonu Padovanskemu" („AI Santo tli Padova") I'iM11>is;uii j(> pn|Mi|ii jM)/,n;iv;ili'c \v slmkc. nsuliitit k;ir je miiilcriiili /.ah!i'\- Imli v pripraviih /;\ fcrkvi-nt1 sltiV'sno^ti. vrcin 'S.\ jn»_.¦.¦ i pi'aksa i/vrsi'ii.i \ fr;ij11ir11 ^ naiikovaiiju. /alo sr upa obvcslili ccnjcin1 iianirnikc, da jim |)u|Hiliiniiia uslrczc in x 9ti>j naili se priporočii najtoplejo velee. duhovenstvu, npraviüstvom katoliških ^cerkvä. samostanov in zavodov, da bi ga poclpirali in se njegasponmili v vsa- "katerih potrebah rodpisani ]ii>pi>1111¦ m.i ü;i imvo priMiri'ili s\ nju prinlajalnico in jn Inii'c uskrhcli nt/.novrsl;inn h';iüi>in imajo pra/mtvati ni'ilrljc in /.apnvt'ilani pra/.niki. (iotov sein piulpon1, kt-r sc oslaiijani na veliko inojo i/.kušnjo in zag'ütavljam najtočnejšo postrežbo, poštenost in nataujčnost v i/.vršcvanjn kaicic sibodi naro^bc ali inanjsi'ua ol)scf:a. V zalogi imam tudi čisto čebelne voščene svece. %, kakor tudi mešane sveče, I. II. in III. vrste. 4 k^ Na zahtevo se pošlje cenik in razkaznik. Šr Jl Anton J. Yogric. V ! Anton Pečenko Vrlna uliea 8 (iOUH'A Via Giardino 8 prinoroča pnstna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskihy briskih, dal- | matinskrh in | isterskih v « j nogradov. Doslavlja na uom in ra/.požilja pn želoz- ! aici na vso krajc avstro-ocrfrsko monailii.j«» v sodili od f)fi litrov nnprej. Na zahtevo postIj» tudi uzorco. j Ccne xmerne. Posfrexba gjor.fprta. V mirodilnicah PNTQN jyjAZZQU Oorica, Gosposka ulica in tekališče G. Verdi se prodaja vse kemično čiste pridelke za uravnanje vina, kakor tudi ka- deča žveplena kislina za čistiti vinsko posodo, namreč: sode, čebre itd. itd. Peter Drašček, trgovec jodilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoca se p. n. obc-in- stvu v Gorici in z dežolo, Prodaja kavino prim#eso, sladkor, milo. slanino, j'iz, inaslo surovo in kuliano, oljo, moko iz Majdisievih mlinov in vso jestvine. I Zaloga zvoplenk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja stroje tudi | na teden- " ske fili mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoca se slav. , občinstvu. ' TISKA: j Časopise - - - - ! Knjige...... ^ Diplome..... 1 Trgovske račune } Cenike..... 4 Vabila zaveselice i Pisma 8 firmo - i Razne etikete - - j 1.1. d. ' 4 NARODNA = = TISKARNA ; ' v GORICI \ prevzema vsa v tiskarsko < i stroko spadajüca dela in ; izvršujevmoderni in okusni i obliki po tako nizkih cenah ' da se ne boji iiikake 1 \ TISKA: * F Tisk. zaduhovnije \ Plakate..... [ Sprejemnice - - - \ Računske sklepe- \ Pobotnice-------- \ Razne posetnice - I Poročnice-------- \ Osmrtnice - - - - \ 11. d. Št. 80. V GoricJ, v torok dno 7. oktobra 1902. Letnik IV. l/.liaja vs;il; loi'ck in solxilo v Irilnii oli II. 111" I |ir<'i||ici|i|iii' /;i ini'slo ! it ol, ;{. uri ii^i'illn.' /,;i il.'/.i'lo. Ako I pado nata 111it'v:i pm/.nik i/Modaii pro) <11> l>./.vo(Vr. Sla.no |ni posti projoirian ;ili v Cioi'ici ii:i «loin pošilj;in ci'lolotiio S K., polletno i K. in (vlrtlol.no 2 K. | I'roihj.i M- v (iorici v lohaknrn;« li Sell \v;ir/. v Solskili uIkmIi i" •' «' '- lorsi tz v Aunskih 111 i<-rili p<> H vin. ____________________ (Večerno izm položaju so se nahaiali Rusi in Bolgari od dne 21. pa do 23. avgusta 1877, ko je imel ruski general Stoljetov na razpo- laganje samo dva polka, in seat stotnij bolgarskih prostovoljcev in je moral žnjimi braniti jako važno pozicijo v soteski Šipka Ta mali broj ruskih in bolgarskih vojakov so neprenehoma naskakovale najbolje turške čete, katerim je zapove- doval Sulejman-paša, ne da bi Rusom in Bolgarom prišla pričakovana poraoč od strani VIII. ruskega vojnega kora, kate- rema jo zapovedoval general Radecki. General Radecki priti je imel namreč na pomoč Ruäom od nasprotne strani soteske Šipko. Istotako jirn je imol priti na pomoč general Gurko. ki je s posebnim pogumom in drznostjo skoz paralelno seinkijsko sotesko prekoracil balkan in je imel od nasprotne strani naskočiti turški tabor, nabajajoč se v soteski Sipka. Med tern easom začel je zmanjkovati Rusom in Bolgarom, nahajajočim se v takovažni poziciji živež in nedostajati jim je jelo eelo streljivo. Ali «vztrajali so vsejedno z največjo požrtvovalnostjo v tem osode- polnini položaju. Sulojman-pa^a je spo- roOil sultanu dne 23 avgusta. da sicer ni še mogel vzeti sovražniku tako važnih pozicij. ali Rasi, da so od vseh strani tako obkoljeni. da ne morejo niti do pitne vode vec priti. Pa glej, kmalu so se začele prikazovati Radeckijeve cete. Z vrha šipkanske soteske. ki se nahaja 1318 in nad morsko gladino pelie gla- sovita gorska cesta navzdol k va^i Šipka. Ta cesta je tako strma. da po nji nikakor ne morejo voziti konji.'marvec. da zamo- rejo voziti po nji le še volt in še ti z največjo težavo. Še danes ne more po nji voziti drugi nego voli in zamorejo po nji jahati jezdeci le drug za drugim. To je pač gorska cesta. ki služi v porabo le tflmosnjemu gorskemu prebivalstvu. NekoliVo kilometrov pod vasjo Sipka se nahaja zdaj krasna ru?ka cerkev sezidana v spomin na to borbo. a blizu cerkve se nahaja samostan sezidan na istem mestu' kjer je imel Veselpaša svoj tabor. Ta tabor'je'srecno obkolil slavni ruski ge- neral Skobelev in je prisilil Veselpašo, da se mu je moral udati z 30.000 vojakov dne 9. januarja 1878. Tukaj so bile pri Šenovi napravljene za to slavnost lepe barake. v katerih so se nastanili ruski gostje. Vsaka stopinja tegazemljišča krije v sebi krvav spomin na ono veliko vojno. Slavnost se je vršila pri krasnem vremenu. Med ruskimi gosti in bolgar- skimi dostojanstveniki nahajal se je veliki rnski knez Nikolaj Nikolajevic, petnajst ruskih generalov, med njimi ruski vojni minister Kuropatkin z šefom ruskega ge- neralnega štaba Dragomiroviin na čelu itd. itd. Gosteje spreraljal jeden eskadronko- njikov knežje telesne straže. Dospevši skozi šipkansko sotesko do sipkanskega sa- L1STEK. Hajduk Slavčo. Uolgarski: Ivan V a /. o v.*) 1. Vas Heli Mel se rasprostira na go- lem vržičn, blizo eno uro severno od Giprovca, v nekdanjem berkovskem okraju. Južni del okraja preteka reka Ogo- sta izvirajoča ne daleč na Stari planini, in sicer na pobočju Bratkovega vrha. — Kakor vršič je gol tudi oni svet, ki se razteza od njega proti severu. Lepši pa je pugled proti ,>ugu; tam se širijo valo- vite njive, in odrastki stare planine so pokriti vecinoma z gostimi zelenimi gaji in gozdi. Iu vrstijo se v mični razliki: zeleno dolinice, senčnate globeli in gozd- nati hribi, pa veselo aumljujoče rečice *) l>a so Ixiljo umojo iiokatoie spise Va- y.ova, Iruba j)o/.n:;li --¦ polcy usoilc njoy,uvo»a. narodu — tudi ono njogove rudbine. Uušihozuki so mu oplunili rojslno hišo, razsekali očeta na in potočki; vse to oživlja ta gorski kraj, ki je poln vina, malin in niarmorja... Nisi prijetnejsega ?i ne more želeti potnik, pcsnik in ljubitelj prirode, zlasti bolgarske prirode, nego je potovanje (na konju) po mikavnih samotah tega — la- birinta krasote in božjega blagoslova. Kmalu prides do nekega pustoga gozda, kjer je le za korak siroka steza in kjer žive hajduske tradicije; kajti ta divja stran je bila za turških časov slo- veča radi razbojnikov. — Zdai prides do carokrasne, slikovite doiinice, ki te spo- minja arkadske seljanke (idile); zdaj zo- | pet prebrodiš bistri gorski potok in se | skriješ v gosto šumo in tii kar pustiš • konju uzdo, pa si napravljaš z obema rokama prchod med vejami; zdaj kar obstaneš ter poslušaš slavčev spev, ki se razWlga po gozdu in razveseljuje pusto . samoto; zdaj zopot se zalosketa pred teboj šumeča Ogosta in zavzot njene krasote stopaš ob njenih kljukastih bre- govih. N^posled zapaziš tam nad zelenimi ben nekaki planinski vili. In ta zre tako prijazno na te, pa te pozivlja, da zaviješ do njegovega gostoljubnega naročja in okusiš pol ure neskaljenega mirü v nje- govem okrilju. To je čiprovski samostan — sv. Ivan Hilski.*) Vstopiš. Sprejme te častit starec- igumen (opat). Po prvem pozdravu te pelje takoj v cerkev. Tu se pokrižaš in pokloniš ter daruješ svoj dar; takoj za tem pa ti pokaže s spoštljivo goreč- nostjo nekatere sv. podobe, ki imajo iz- rute oči. In pove ti, da je zakrivil to ostudno surovost strašni Pašadžik**) za časa srbsko-turške vojske. Naposled te sprejme ven in pelje v sobico, ki je po- dobna kapelici. Tam pri steni so na- kupičene človeške crepinje, ki se strašno ozirajo na te z velikiiri jamami, v ka- *) V lio/.onskovi kujifii »Bolgarija in Sr- rbija* itov.69 jo slika ti-jja samostava. Sv. Ivan Hilski mnrl 1. !)tG. Spoiniii r.jogov 22. oktobra. **) Turiki veljak iz iorkovca ki jo vodil 1. 1816 v srbski vojni tolpo * aši bozukov inopu- terih so bile nekdaj oči. To so mučeniki, pobiti tu v kaksnem turSkem boju, ali v minulem stoletju ali Še prej. To so glave bogaboječih kristjanov. Med njimi so pa tudi take, katerih voditelji so bili bol- garski hajduki, slrašni junaki maščevalci, ki so poginili pod turškimi krogijami in so jih uvrstili samostanski bratje hva- ležno v krog verskih mučenikov .... S tem pa ni konec zgodovinske važnosti tega svetega mesta. Starček vas pelje ven iz samostana, na mali, nizki grič, na katerim se peni bistra Ogosta. In tu Vam pove, da je na tem griču bil po- stavil Kekerov*) svoj top, hoteč bra- niti dolino, po kateri bi mogla priti turška vojska do samostana. Ali bodisi da je bil top slab, bodisi da topničar ni bil izkušen — krogla niti reke ni dosegla, *) Holiiur. major v ruinunski službi, ki je odšel v srboturški vojni na Srbsko. Na čelu bol- garskih dobrovoljcev je preäol turško mejo in predrl celo do CSipvovskega samostana. Toda pri- siljen je bil udstupiti pred navalom veliko mostana, so se gcstje tarn ustavili in se tarn tndi okrepčali. Od tod pa so se od- peljali v kočijah v šenoski tabor. Več ti- 8OČ gorskega tamožnjega prebivalstva ataborilo se je tarn v kljub mrzli noei in je ugledav.3i goste jih pozdravilo z urnebesnimi: ,.llurah"-klici. Razame se samo ob sebi.da so bile vse barake lep > ozaljšane. Uoste je tudi pričakovala eastna stotnija, a godba jt» zaigrala rusko himno. Vai gostje, razum bolgarskih rainis'rov, bili so v vojaških umt'ormah. Pri bankelu. U se je vrSil po eerkveni slavnosti, napivalo se je v pivi vrsti Kjsiji kot osvobodi- tel;" . Bolgarov. 0 >omniti ;e. da so se ob tej priliki vršile o!> šipkanski soteski tudi bolgarske vojaske vaje, ki so trajale tri dni. Zunanji svet se je bal. da se bodo pri tej siavnosti dogodil» Bog ve kake panslavisliOne demon^tr.ic'je, a ker tega ni bilo in so bile napitnice pri bankelu strogo vojaškega značaja odleglo je vsem, čudnim, „prijateljem Rusije" kar se najbolj razodeva v pisavi raznih nemžkih listov. Ti «o namreč norčujejo z vsemi onimi, ki so pričakovali iz ust velikega kneza Nikolaja Nikolajeviea, kako napitnico, v kateri se bode povdarjala rse slovanska ideja. Mi sicer ne remo na katero stran cikajo nemski listi, ko tako pisejo. Vemo pa, da nista veliki knez Xikolaj Nikola- jevič ni ruski car, nemški cesnr, ki hi pri taki priliki gotovo zabrusil v svet kako deb»Mo in neprernisljenn, katero bi moralo nemško oficiozno čusopisje cele mesoe [)opravljati in opravičevati. Do p i s i. Iz Cerkna, dne 4. oktobra 1902. — V ,.Soci>l stev. 103 je pokazal nov dopisnik svoje zobe proti „kierikulnim" nogani. t^Hi, hu . . ., groza ; zdaj se pač boje že vni „klerikalnih*4 nogj Dopisnika poznamo. kakor tudi njegovo roge, kateri se ;nu bodo že — odlomili. Novico, ka- tero so ,. klerikal ne" noge po Cerknem razsirile po otroc h (dopisnik je videl in slišal grozno peketanje pri — kvartinčku kali?), slišile moji Jjudje, to noviro spravil je novi dvorni tajnik „Soce*' za Cerkno po easniku v 15 i r n o javnost samo v obrarnbo „niLŽa". Dotičniksemu najbr/e ne zahvali ja^no za tako usluijo, ampak mogoee si rnisli : Bog me varuj takili pr jateljev ; uli sm zagovornik „moža** drugaeo zahvali. nam ni znano; laskavo ni zanj tndi ne tako sporočilo v svet poslati. Svetujemo noveinu tajniku ,.Socek", naj drugi pot nekoliko bolj pomisli kaj piše, da ne pride v kako navskrižje z logičnimi pravili. Ali ni res? Za Cerkno — klerikalna zlobna hudobija — za sir jo javnost po listu pa liberalna ljub::-zen : ena in ista novica. Ubi pamet, Perjili ! Seveda je razloček med razsir- jenjern po ..klorikalnib/1 nogah (ko bi bilo že resj, ali pa po „naprednjaškerrr' trobila kar je pa res! Sicer naj si dopisnik zapomni: Do- mace zadeve opravirno doma — brez Vas; ne maramo jih obešati na zvon jarnosti ! Capito!? Da bi hoteli pisati z namenom do zdražb Vam ne prisojamo, >iko bi se pa le zgodilo boste Vi sami krivi! Mi Vas bomo pomilovali ! 1/, Hovea, dne 30. septembra 1902 j -- Hovški „liberalei" z zavidnim ocesom gledajo plodonosno delovanje e. g. Jos Abrama na Rovškem. Ne zadost;, da ovi- rajo delovanje društev,-ki jih j«1 ustano- vil, hoce;o mu celo zabraniti hoditi v Bovec. V ta nainen so seposlužili ,,Soče". Hazlrobili so v „Soci*4 po svetu, da je g. Abratn vedno v Bovcu, da hodi sein sLuvat ljudi itd. Podpisani izjavljajo, da se ne bo godila nobenemu krivica, daje g. Abratn, kedar je priSel v Bovec, bi! skoraj vedno povabljen odenegaali dru- g-lg}'. nasih druMev. S srono /eljo torej pomagati nasernu revneii u ljudstvu je prišel v Bovec, ne pa iz namenov, ki mu jih ..Snca" podtika. — Da jf» laž, | kar je pisnla „Soča" o g. vikarju 8, je potrdil g župan Kutin ; da je laž, karje pisala v istem dopisu o g. Abramu, po- trjujetno podpisani. Vrhu vsega je gosp. Abrain tudi občinski tajnik v Trenti in ima dostikrat opravila pri uradih. B o v ec. 30. sept. 1002. i Anton Š u 1 e r, Matija Kravanja, J : Mi ho lie. Franc Fon, Anton Mihelič, Franc M i š i c, Franc H ü b e r. Politični prep;lecL | Notranji politični položaji. ! Šli snio na led. Zadnjič smo narnrec na trni mestu poročali, da se je avstro- | ogrska nagodba skrpnla Verjeli smo par ; dunaj'-kemu listn ,.N. Fr. Presse*', ki je i o takih «tvareh navadno naibolje infnr- miran. C' ne gre zimera temu lisln. ki | stoji tako blizu vira, iz katerega se t-ikr stvari doznajejo, potem ?e je nam toliko menj čuditi. nko smo sejedonkrat vsedli Nagodba namreč, ne le sumo da ni skle- ; njena, med avstrijsko in ogr«ko vlado, marvoč glasovi, ki dohajfijo v tern pogledu iz ogr«kega glavnoga rresta Bndimpešte, postjiinjo vedno posimističnejši. V nedoljo podal se je naš ministerski pr^dsednik s trgovskim poljedelskim in z financnim mi- ! nistrom ter sekcijskim načelnikom Sti- bralom spet v Budimpešto k iiadaljevanju nagodbenih posrajanj. Pravijn pa tudi, da i sta dnspeli obe vlade do nekih točk, elede katerih ne more nobena odnehati. Če bi bilo to res, potem čemu s"e nadaljnih poskusov. Po tern takem hi bila nagodba nedospgljiva. Ali mi menimo, da so take trditve le casnikarske fraze ter da rnzun prizadetih činiteljev, nobeden nič ne ve v kakem stanju se nahajajo pogaJHnja. sicer pa dolgo ne more vendar trajati ta rHiL,otovost, kajti 18. oktohra se odpre j ogrski parlament in do ta čas bodemo j gotovo vedeli pri čem da smo. General Ignatijev v Soflji. Prispe! je četrtoga tepa meseca v i glavno bolgarsko mesto Snfiin znani ruski j general Ignatijev. Na kolodvoru ga ,je i pricakoval jedon zastopaik kneza, več j ministrov in velikanska mnnžica ljudstva, ki je burno pozdravljala generala. Veliki rusk! knez Nikolaj Nikolajevič. Veliki ruski knez Nikolaj Nikolajevič, ki se je po slovesnostih v Šipkanski so- i___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ teski podal v Carigrad in je bil tarn štiri dni gnst turškega sultana, dobil je od tega Iftikov red z briljanti. Istocasno je odlikoval sultan spremstvo visokeca rnskega gosta z raznimi redovi. Ko je prišel Nikolaj Nikolajevic k sultanu, po- zdravil ga je v ruskem jeziku, koji govor je neki clan ruskega poslaništva prevel v I'rtuicozki je/.ik, a j,ra potem minister zunanjih zadev Tevlik-paša preve' sultanu na turški jezik Boj med Turki in Albanci. Y PrekMSii. v Stari Srbije se boje. da pride spet v kratkem do hudili spo- padov med Turki in Albanci. Te slednje je namreč prepodil Sk'itnzi paša iz Ko- hnnita in Druinize, a sc sedaj zbirajo okolo Prekasa Zaradi tegM se pom ice zdaj Sk;imzi-paša z štiiimi bataljoni in jt^dno gorsko baierijo pmti Prekasu. Tnr- čija je primorana odločneje postopati proti ustašem posebno, odkar je v zadnjem času prišlo med jednim oddelkom turških vojakov in med ustasi do spopada, pri kateri priliki so morali vojaki bežati, pu- stivši pet mrtvih vojakov in jednega Oast- n'ka, izgubivst 50 pušk. Buri. L!:Tti pororajo, da bode nemški cr'sar vzprej^l borske g^nerale Botho, Dcveta in Delareya. ki pridejo 17. t. m. v Berolin. Ta vst pa povzroea v Angliji veliko razburjenje. Angleški listi obsojajo to po- slopanje lmrskih generalov in nemškega cesarja, ter je irnenujejo nekorektno. Na- dalje poroeajo tudi listi, da bodo iniMi burski generali dne 17 t. in. v Bcrolinu j veliki shod. Darovi za nbnge Bure pa so izroče generalom dne 18 t. in. i Domače in razne novice. I f Dr. *)osip raivlica. | ! Zopet plaka narod slovenski na Goriškem na grobu zvestega sina, ki je po dolgem bolehanju v cvetu svoje možke dobe zapustil lažnjivi svet. Pro- fesor bogoslovja dr. Josip Pavlica je preminul v noči od sobote na nedeljo v krogu svojih roditeljev, bratov in se- ster, ki so vtopljeni v žalost pričakovali zadnji vzdihljej svojega dragega. Pogreb se je vršil iz vikarišča prvostolne cerkve j včeraj popoludne med obilno udeležbo ! duhovščine in svetnih spremljevalcev, ki so hoteli izkazati zadnjo cast svojemu prijatelju, znancu iu človekoljubu. i Rajnik se je rodil dne 12. decem- bra 1861 v Rifembergu (Rihenberku) pre- možnima in spoštovanima roditeljema Jožefu in Frančiški. Ljudske in srednje sole je dovršil z odličnim uspehom v Gorici, kjer se je že kot gimnazijec v inalem semenišču mnogo bavil z modro- slovjem. Po dokončanih bogoslovskih { študijah v goriški bogoslovnici nadalje- | val je učenje v Rimu, kjer je postal ; doktor cerkvenega prava, potem na Du- ' naju v zavodu za višjo duhovsko izo- ! brazbo pri Sv. Avguštinu, kjer je dovršil ! predpisane bogoslovske rigoroze. V du- hovnika je bil posvečcn 26. maja 1885, predno je šel v Rim. ! Ko se je vrnil z Dunaja, je bil j najprej dalje "rasa duhovni vodja v osred- iijoin bogoslovncm sctucnišču goriškem, potem pa profosor svctopisemskili ved novega zakona ; ob cnein pa je poducc- val pedagogiko, mctodiko in katchctiko na istcm zavodu. Ali njegov vzbujeni in nadarjcni dull sc ni zadovoljcval s tern, kar inn vcleval je stau, tiiarvcc je hrc- pencl po sirncin dclokrogu in tcga je iiašcl v trpečcni svojcin iiarodu, katc- rcmti je hotel vsestransko koristiti du- šcvno in guiotiti). Skusal sc jc z dobrim uspclumi v pisatcljevauju in jc bil dolgo casa glavni steber „Priniorskciiiu Listu". Sestavil jc katehetidio navodilo svojim slušateljciii bogoslovcein; izdal jc ob- sirni spis o socijalneni vprašanju, ki jc mviiokar isel v „Narodni tiskanii" v Gorici. Nahajal sc je v pripravljavnem od- boru za prvi in drugi kaloliski shod, ki sta se vršila v Ljubijaiii, katerih se jc osebno udeležil ter na njili v popular- nih govorih zagovaijal katoliška iiačcla v narodnem življenju v veliko zadovolj- nost navzočil). Pri sreu mu jc bila beda in zapu- ščenost nižjih stanov, ter jevse storil, kar mu je bilo inogoce, da bi v teh krajih širil krščansko omiko in da bi jim po uioci tudi gmotno pomagal. „Delavski prijatclj", „Primorski List", „Alojzije- viščc", „Katoliško sloveiisko dclavsko društvo", „Krojaška zadruga", „Centralna posojilnica" v Gorici pričajo, kako nmo- gostransko je bilo njegovo delo in kako uspešno njegovo prizadevanje. Pogosto je nastopal na javnili shodih delavskega društva in drugih, kjer je v lahko umljivih, včasih nekoliko sarkastičnih govorih širil luč prosvete ter pobijal laž in zmoto. Tudi v politiko se je spuščal, če tudi ne vselej s srečno roko, pa vendar z namenom, da bi koristil narodu. Zad- nja leta se je posebno veliko prizadeval in trudil, in sicer z lepim uspehom, da bi združil duhovščino, ki je v prvi vrsti poklicana, da oznanuje in brani katoliška načela krščanskemu ljudstvu. Ko je bil rajnik v Rirnu, nakopal si je bolezen „malaria", ki je polagoma nastopaia, vedno močnejša postajala, dokler ni postala lansko leto že nevarna. Bolehav je iskal zdravja v Gorici in v Trstu, slednjič na Dunaju in v Tiro- lih, pa prepozno. Bolezen se je bila pre- globoko ukoreninila, da je ni bilo več pregnati; in tako nain je vzela zasluž- nega moža v najlepših letih. Njegov spomin ostane živ med goriškimi Slo- venci; a njegova dobra dela so mu žc sledila v večnost. Večna luč naj mu sveti! Katoliško društvo sloveuskih učiteljic je imelo dane^ ob (53/4 uri pri sv. Ignaciju zadušnico za ranjkegn usta- novitelj». in duhovnega voditelja, blagega prf'c gosp. prof dr. Jožefa Pavlico.— R. i. P M. H W. Za „Solski Dom" je došlo pred- sedništvu : Namesto v^nca na krsto dr. Jos Pavlici : dp Anton Gregorcic", prof. bogoslovja 20 K (ravno toliko „Alojzije- marveč padla nekoliko korakov odtopa... In na to ti začne (—) pripovedati starček solznih oeij, kaj je bilo potem, ko je odstopil Kekerov s6 svojo četo ; o grozah, katerih priča je bil sam!... Ti pa poslušaš starca z užesi, oči in duša pa ti begajo navdu-ieno in zavzeto po pre- krasni okolici__ Umeje se sanri po sebi, da take iz- lete in posete do teh divjih gorskih za- kotij v zapadni Bolgarski more napravljati potnik še le zdaj po osvobojenju; kajti v prejšnjih dobah je grozila v teh krajih reBnična nevarnost prostemu potniku, ki se je ogibal javnih potij, ter si iska! sa- mote — sveže poezije neukro^ene pri- rode. Razbojniške tolpe so križale vedno po teh krajih ter napolnjevale z grozo kupca in meščana — pa naj bi bil tudi Bolgar — in sploh vsakega, kdor bi se bil drznil potovati todi. Ti hajduki niso bili Turki, kajti turški roparji so prebivali v mestihpod varstvom svojih his in turških nradov. Ti, ki so iskali podstrešja in pri- bežališča v goscavi in balkanskih pu- Lahko rečemo, da je bilo to bol- garsko zakotje poslednie zavetje teh gorskih ptičkov. In iz življenja teh haj- dukov naj vam pripovedujem tu malo črtico. II. V avgustu 1. 1862 je prišel v roke turäkih ,.zaptijev (orožnikov) podobni gorski ptiček, ropar iz čete vojvode Minča — belomelski Slavčo, na prosto imenovan tndi „Belo meleč", ker je bil doma z Belega Mela. Prednn je zapustil vas in hišo ter pobegnil v gore, je bil miren, priden vinogradnik, in nihče bi ne bil dejal, da bo ta krotki Belornelec še kdaj hajduk. Ali prišlo je vendar do tega. V nekem prepiru se svojim so- rodnikom za kosec loga (gaja) je porinil nož vanj. Potem je ubežal, ter se pri- družil četi Hosarnbaše Minča, ki se je potikala že nekoliko let v tamošnji okolici. Ti junaki so imeli že mnogo zlo- činov, ropov in umorov na vesti; ali nihče jim ni 'nogel do živega. Blizo prod peljala iz Vidina v Sotijo državni denar — okrog stotisoč grošev*). Pobili so tri orožnike, ki so spremljali poäto. Ali po tern veliketn uspehu so nastali hudi časi za četo. Na vseh krajih so prejemali hude udarce in izgube. Pri Vlaškem selu so napadh Turki četo, ubili tri može, ne- kateri so utekli, dva sta bila vjeta. Eden teh dveh je bil Slavčo. Drugi ujetnik je kmalu umrl. Bil je že težko ranjen; pole^ tega so ga še hudo rnučili, da bi jim razodel kraj, kamor so bili zakopali zaklad. Bil je shranjen nekje blizo Belega Mela. Aii predno so mogli izvedeti nn- tanko lego mesta, je ropar izdihnil. Vaščanov se je polastil silen strah in groza, ko so zagledali deset orožnikov, ki so stopali z nnsajenimi bodali za Slavčem. Ta je imel roke zavezane na hrhtu. Bi!> je ob koncu meseca avgusta. Gorak •- ";mešan s krvavimi curki je tekel p "K-gočnem vratu in širokem po- črnelerr. >i> ičju vjetega roparja. Bil je volikan, kakoršno rodi neredko taraošnji kraj. ŽiJaste roke, trdo zvezane na hrbtu in ovite z deseternim inot"üzonr so pri- čale, da imajo uničujočo moč kot. Sam- sonove. Bilo se je lahko domisliti: ko bi si jih nenadoma razvezai, da bi z enim udarcem pobil svoje spremljevalce natla.. In res, takoj se je izvedelo, da je po poti dvakrat pretrgal vezi, ali zastonj... Krvave rane, ki jih je imel na vratu so mu zadali s topimi robovi jalagonov, ko je poskušal, da bi rešil Iahte iz vezij in vrat iz zanjke. Zdaj pa se je prepričal, da je zastonj vsak poskus; udal se je nernili usodi in stopal je pokorno pred četniki. Niti jedne besede ni izpregovoril; dä, niti prosil ni, naj mu prizaneso in ne zadajajo surovih udarcev, ki so pri- letali naj tudi nadalje brez potrebe in uzroka. Najgroznejši med Tarki je bil „on- baša" (policij. komisar) Ahmed-aga. Pri vstopu v vas je zagrmel: „To voljčje gnezdo razsujemo do temelja, da se ne bo legla tu taka os- tudna zverina!" višču"); ,Narodna tiskarna" v Gnrici 10 K (ravno toliko „Aiojzijevišču"). Našernu upravništvu je doSlo: Kr. Zavadlav, velep. v Št. Andro/tu 1 K; Iv. Benko, naduö. v Sovodnjnh 2 K, Mihael Strukelj, vikar v (Vz Soei S K; Krane Kranke vikar v OhoIui, namesln veno.a ranjkemu Jo/.efu 1'aviici 10 K (ravno toliko .,Alojzijevišcu"j; Kranc Plnhl. sol- ski svetnik () K. Srčna hvala! Vlpavska zeleznica in voziil red t<' želoznieo. — Sedanji vozni rod Vi- pavsko železniee no vgaja prav nič kra- jevntm razmeram. T;iko misliriio mi in tako mislijo «plr»h vsi, s katerimi smo so pogovarjali o tej zadevi. Posebno je ne- prikladen vlak, ki odliaja v Ajdovščinn okolo 9. ure predpoludne. Kdor ima pnsla pri ajdovskem sodi.šču se tega vluka, skorej no moro poslužiti ker pride v Aidovšcino prekasno. Ta vlak odhajati l)i moral iz Gorice na vsak lutčin raneje. Neobhodno potreben je po mtsem mnenju vlak, ki hi odhajal iz Gorice popoludne ol> jedni ali pa ob 2 urah, kajti tuk vlak bi bil za naše Ijudstvo, ki piihaja v Gorico prl pri banketu ne zastopal odgovorni urednik, pač pa oni človek, kateriinu se zdaj po ,-Sočinih" predalih dela tako velika sko mina po šampanjcu, =aj odgovornomu uredniku ne prepušča ta človek nič dru- gegrt nego odgovornost za pregrdokozolce, katere večkrat pa sam preobrača v listu „Soča". Ali ni morebiti ros tako?! Romarski vlak. — V Liubljani prirede za prihodnjo nedeljo poseben ro- marski vlak, na sv. Goro, ki odide iz Liubljane v soboto zvečer ob 11 uri in pride v Gorico v ne leljo zjutraj ob 5 uri 24 rn. Povrne se v Ljubljano 'istega dne ob 8 ari 45 m. Voja&ki novliicl. — Bog te obvar' očetov dom, tako je vzdihnil marsikateri mladeničev, „ki ped čevljev meri palcev pet, dopolnil je že dvajset let in čvrste je postave od noge do glave". „Oj z Bo- gom draga, starši in z Bogom vi to\ariši." lako pravimo, da govorimo z naširn pe- snikornje vzdihnil rnarsikateri naših mla- deničev te dni, ko je moral iti služit cesarju. Take misli so nam rojile po glavi, ko smo čuli te dni vriskanje in petje mladeničev, ki so bili l«tos potrjeni vvojake in so prihajali od vseh strani v naše mesto, ter se od tod odpeljali tja kamor jih khče dolžnost. Tern mladeničem, sinovom milega našega naroda, kličorno: Bilo srečno in dal Bog, da se vsi zdravi in veseli spet povrnite na svoj dom, kjer bodo Vas, in Vaših rok delo težko pri- I'A prcd sodišila. — Damijan Vis- novič rojen v Trsiu, a pristojen v Tomaj na Krasu, klatil so je po GradisY'ii. Ko sp mu jo pribli/.al stražnik, da bi gn ar<'- tiral postavil se mu je v bran z vso silo. Stal jc zaradi tega te dni prod tukajSnjim nkrožnim Hodiščetn in bil obsojon na H. rnesecov jočo Prisi'l jf S'im. Policija jo iskala 26-lelnoga Ignacija Krfoljo iz Merna služ- bujočoga pri And. Vodojiivcu v Kamnjah. Ta človek je namreO 3. t. m. vkrad«'l hlapcu ueko goslilne na tr^.aski v.e*t\ \ K. dan ps'zn(\)O pa klapcu gontilne ..Ca- vallino"' 18 K. Včeraj pa je prisol Kilolja k okr. glavarstvu, tor naznanil da hoče odsodoti 4 dni zapora na katore je bil obsojon. Tarn ga je pa policija spoznaU in tako bo malopridni Nacek moral sedeti nekoliko delj časa nego samo štiri dni. VrtMiit*. — Nastalo jo južno vreme. Danes dežuje vže tretji dan in ni upanja, da bi .so zjasnilo. Naši vinogradniki ima- jo lrtoH zaros srnolo. Poprej jirn je de- lala proglavico suša, zda jih pri trgatvi zadržiije dož. Prvi tr/aSki okolicauski okraj brcz zji^topnik?». — Mestni tržaški «ta- rešina in dežHni poslanec Uanelli, ki je za- stopal v tržaškem mestnem svetu Skedenj in njcgovo okolico je odložil svoj mandat in sicer baje za to, kor ni bil "zvoljen za podžupana. Banellija, ki jo zmagal proti slovonskomu kandidatu v znamonju tero- rizma in podkupovanja glasov, je njegova izvolitev stala mnogo, mnogo denarja. Mcstui svet tržaški. — V seji tržaškoga m( stncga sveta, ki so je vršila v četrtek, so j" župan dr. Sandrinelli spo- minjal tudi pokojnega vitoza Ivana Na- bergoja. Pozval pa ni mestnih starešinov, kakor je to povsod pri takih prilikah navada, da bi vstali s svojih sedožev vznak sožalja. kar je storil koj potern, ko se je spominjal umrlega meščana G^lattija, ki je zapusl.il pol milijona kron v dobrodelne namene. Ko je župan govoril o pokojnem Nahergoju, ga italijanski mestni očetje niso poslušali, marveč so se med seboj de- monstrativno pogovarjali. No, kultura naših Italijanov je in oslane vedno le bruttura. Novo vojno ladijo Babember^ so spuptili v morje v suboto prodpoludne. Ladija je 107 in dolga in v sredini 20 m široka. Izdelana je izključno iz izdelkov domačo avstrijske industrije. Vr^jenajepo najnovejših zahtevah vojne mornarice. Namen ji je braniti morsko obrežje. Na ladiji so nah^ja kakih 120 večjih in manj- ših parnih strojev s parno močjo 12.000 konj. Vzorno jfospodarstvo je pri av- slrijskem Lloydu, to je pri onem paro- brodnom društvn, katero mo raj o z de- narjom podpirati tudi slovenski davko- plačovalci. Torej poslušajte ! Lloydovim svetovalcom so letos povišali plačo vsa- kemu za 2000 kron, tako da dobiva vsakdo izmod njih na leto 14.000 kron. Bivši častnik pri c. in kr. vojni mornariri, ki je pa prod tremi leti prostopil k Lloydu, prišel je \ treh letih do 7200 kron letne place. Noben zavod, nobeno industrijaino podjetje, nobena trgovska hiša nima take revizijo, kakoršno im;\ Lloyd, ki ga pa stane na leto 120OOo kron. Pri Lloydu menjujejo zelo pogostoma prodstojnike uradov, gonoralne tajnike in direktorje, a nobeden toh gospodov noče rabiti po- hištva svojih predniko\, tomveč si vsakdo da napravitr novo pohištvo; vse staro pohištvo, dasi je še dobro, pa vržejo v pcdstreSjp, kjer pokrito s prahom, po- lngoma gnije. Milijone so potrosili, da so obnovili stanovanje predsedniku Beckerju in drugim v Lloydovi palači ; v drugem nadstropju te palace je tak luksus, da vsakdo misli, da je prišel v stanovanje kake visoke dame, ne pa v javni urad. Sainoluäki urnik. — Pod tern na- slovom piš(» tržaška „Edinosf' o samo- laškem urniku tramvajske družbe ki je zgradila znano progo na Opčino tako-le: Samolaški urnik je izdala tramvajska družba proge na Opčine. Tako se ta tramvajska družba hudo zagreša proti onim, po katerih zemljišču teče nje že- leznica. Tako žali družba dol sodeželanov, ki bi jej lahko donašali lepih dohodkov, ako bi ne pozabljala, da so ta del Slo- venci iz mesta in okolice! Vsa znamenja in vsi napisi ob tej progi so samolaški! Nadpisi na vozovih samolaški in urnik samolaški! Kaj vain je res samo na tern, da demonstrate proti nam, proti naži slo- venski okolici in proti mostnim Slova- nom? Ne bili bilo boljše, da poleg Lihov zadovoljite tudi nas slovenske sodeže- lane?! Ilrvatskl in slove?iski jezik \>vi istcrskeni deželnem odboru. — Go- spod dr. Dinko Trinajstič je stavil te dni v neki seji isterskega deželnega odbora predlog, naj bi se vse uloge prihajajoöe deželnemu odboru od strani hrvRtskih in venskem jezikn tudi reSevale v teh je- zikih. Itali.janski odborniki so Heveda ta predlog odklonili. So pač liberalci. Poljskl cnvaj n a pad en. — 45-letni poljski ^uvaj v lioljuncu, Martin Slavec, zasaOil je prod kratk<-m na noki njivi ne- koga mladenica. ki jo kradol tigp. Slavec \(> tatu o.štol, a ker ukrndono blago ni bilo ravno mnogo vredno, ga je pustil svojirn potom. V potek popoludne pa je Slnvec na- letcd zopct na dotičnega tatu. ki je imel pri sebi jorbas ukradenoga grozdja. Ckazal rnu j<: n;ij jorl>as takoj postavi ta tla. kar je tat ros> storil. Takoj na to je p'anil tat na Slavca, mu odvzol puško in ga začol s kopitom pretopati tako dolgo, da se je puška razbila in da so drugi kmotjo pritekli čuvaju na pomoč. Kmotio so tatu prijoli in ga izročili pozneje došlemu o- rožniku, ranjencga čuvaja pa so odpeljali v jtotok v tržaško bolnišnico. ,Ed.-' Strah prcd Nemci. — V Bolzanu na Tirolskom. tik it»lijanske narodne po- sosti, jo imel te dni nemški ,.Schulverein" svoj občni zbor. Pri tern občnem zboru je nokdo prodlagal, naj se prihodnji občni zbor „Schulvt'reina*1 skliče v Trst. Vsled tega je sklic ilo italijan^ko drustvo „Pa- trija" v Trstu na včerajšnji dan ^hod, pri katorem naj se protestuje proti tej pangermanski n; kani. Italijani pa ima- jo popolnoma prav. da sp boje v Trstu germanir.acije. Zato bi pa bilo od njih strani pametneje da oporabijo svoje sile proti žugajoči germanizaciji, ter da o- puste grdo mr/njo proti nam Slovencem. ki smo v Trstu ravno tako avtonomno ljudstvo, kakor so oni. ter, da nam pri- voščijo v Trstu slovensko ljudsko solo, katora ne bi bila za njih prav čisto nič nevarncga. Ako bi bili Italijani pametni, dali bi nam morali v Tr.«tu to l^ar nam gre, kor smo mi tarn into tako doma, kakor oni in irnamo na domačih tleh istotako pravico do obstanka kakor oni, a zdru- žiti bi so morali z nami v boju proti nomskemu navalu. ki žuga preplavili nas in Italijane. Mi mislimo torej. da je bolje, ako ostan^mo oboji, nego, da oboji izgi- nemo. XII. Letopis slovenskih poso- jilnic za leJ(» 1!K)1, katerega je sestavil g. Franjo Jošt, tajnik in revizor ,.Zveze slovenskih posojilnic*' v Celjn je ravno- kar izšel. Kdor bi ga želel dobiti, naj se obrne na „Zvezo slovenskih posojilnic1' y Celju Posoiilnicam. ki so clan ,.Zveze slovenskih posojilnic" v Celju, se je Le- topis že razposlal brezplačno. Vodovod v Postojni. — Vodovod so začeli delati v Postojni na Notranj- skem, in bo najbrže že letos gotov. Nov vodovod bo za trg velike koristi. ker bo pospeševal promet tujcev, ki bodo rajsi dohajali v_trg. l^olska vest. — Vseh ueiteljev in učiteljic je sedaj na Krnnjskem Ö59, na vsem Slovenskem razun na Korošsem je pa učiteljskih moči sploh 2257. Domača izna.jdba. — G. Jakob Šivič jo iznasel pripravo, v katero se naloži do 60 komadov cigaret, in iz ka- tere s privzdigovanjem pride samo ena ven. Tudi eeljski Slovenci morajo ho- diti trnjev in križev pot. ako hočejo do- seči domovinstvo v celjski občini. Tak križev pot je moral nastopiti tudi g. dr. Josin Sornee. Mož je advokat v Celju že od 1876. leta;od leta 1883. pa je tudi hisni posestnik. Uložil je bil prošnjo za pode- ljenj<» domovinske pravice v Celju, ob- Činski odbor pa je odbil prošnjo, ker je bila slovenska. Dr. Sernec je rekuriral na namestništvo Ko je minolo pol leta, odkar je bila uložena prva prošnja, je uložil prošnjo np.ravnost na namestništvo, naj ta oblast sama reši njegovo prvo prošnjo. Minolo je na to leto dni, ne da bi g. Sernec dobil kakov odgovor, dne 6. septembra pa se je pritožil na mini- sterstvo za notranje stvari. Sedaj pa je dobil od mestnega urada obvestilo, da je namestništvo odklonilo direktuo rešitev njegove prošnje, in sicer iz razloga, ker da je mestni svet vendar le rešil to prošnjo, če tudi le dilatoricno in da treba sedaj prej rešiti vprašanje glede jezika, in poteni bo možno "režiti proSnjo tudi meritorno. Najlepša pa je ta, da je ob- činski urad vrnil dru Sernecu tudi pr- votno pro'' io, da-si je jasno, da, ako ta prošnja in priloge ne ostanejo pri aktu, namestništvo niti ne bo moglo rešiti re- kurza glede jezika v tej stvari, uloženega v avgusf.'1. 1901. Radi tega je g. dr. Sernec vso stvar z ostro ulogo predložil namest- ništvu v Gradcu, naj vendar enkrat reäijo rečeni rekurz radi jezika. Ta križevi pot kaže: kako mestni urad postopa s slovenskimi davkopliče- valci in kako namestništvo v Gradcu po- stopa s slovenskimi rekurzi. Tako se še ni postopalo nikdar. Namestnik grof Clary ip naives kriv da Slnvonni nn^oirt ni^ Stevilo tvHtrijskoRt preblvalHtva. — Statistična centralna komisija je iz- dala sedaj o tern natačni izkaz. Prebi- valPtva je v Avstriji 26,l">0.708, od toh je rimskih katoličanov 20,660 279, >,'r3ko uniranih :J,134.439, armenskih unijatov 2096. /idov je, 1,221.899. Nemški obč. jozik govori 9,170 H39, čeAki in slovaški f>.95.")397, poljski 4,2ö9.1.')2 rusinski )-i,37;'j Ö76, slovenski 1.192.7S0, hrva>ki 711.380, laAki 727.102. rumunski 2^0'Hi:i, mažarki 901G prebivalcev. Kranjsko ima 508.150 prebivalcev, od teh je 475 302 Slovencev in 27.177 Nemcev. Ostali pro- bivalci so raznih drugili narodnosti. Klient prctepel svojepa odvet- nika. — Odvotnik (iasocetti iz Bolonije prišel je pred par dnovi v Milan, da bi tarn zagovarjal prod sodiščem svojega klijenta. nekoga Bassani-ja. prekupčevalca s konii. Ko sta se srecala na hodniku sodnijskega poslopja, nastal je med njima prepir. Hassani jo začel nanireč odvet- niku očitati. da ga slabo zagovarja. Pre- pir je končal s tern, da je hrust Bassani zasolil odsretniku dve tako močni zau.s- nici, da ga je ž njima potrl na tla. Od- vetnika so raorali krvavečega odnesti v bolni.inico. Kaj pravi k temu dr. Turna. Ta slučaj dokazuje, da ni vedno varno ubijati ljudem v glave pravni cut. To ubijanje, kakor se vidi, postane lahko nevarno, posebno ako pridejo koristi onih kojim se hoče po sili ubijati pravni cut v glavo v navskrižje ž njih koristmi. Pogreb pisatelja Emila Zole. — V nedeljo dne 5. t. m. se je vršil v Pa- rizu pogreb pisatelja Emila Zole. katerega so našli kakor smo že poročali, v svoji sobi mrtvega. Zadusila ga je namreč og- ljenčev plin, ki je vspuhtel iz za- kurjene peči. Kako je do tega prišlo ni do danes še popolnoma dognano. Pogreba se je vdeležila velikanska množica ljud- stva, pravijo da kakih 100.000 oseb. Po- sebno v velikem številu so prihiteli k njegovemu pogrebu socijalisti, pa tudi nacijonalistov ni manjkalo. Vsaj ako bi se vdeležili pogreba samo jedni ne moglo bi priti do razgrajanja in pretenov. Ker pa pariškemu ljudstvu vedno dopade ne- koliko komedije in celo ob najre^nejših prilikah. pa naj se imenuje ta komedija tudi surov pretep, priti so morali skupaj nacijonalisti in socijalisti, ki s^ tudi v resnici povzročili po nazorih Parižanov nedolžni Skandal. Emil Zola je bil sila nadarjen človek. Spisal je več romanov, ki so bili natisnjeni v 100.000 in še več natisih ter so mu pripomogli do ogrom- nega bogastva. Moderni svet, ki najde v pašnji svojih duševnih in telesnih strasti najv-ečje dopadjenje imenuje Zolo luč resnice. drugi ljudje pa pravijo da je Zolov nenavadni talent prižgal luč. ki je zavajala Ijudi mesto na pot resnioe, na kriva pota. In tem ljudem pridružujemo se tudi mi Emil Zola je zapustil dva nezakonska otroka. Posebni njegov čas- titelj je bil zloglasni stotnik Dreyfus, katerega je svoječasno vzel Zola v svojo zRščito. Da je to prikazavalo Zolo v čud- nem svitu, o tem ne dvomijo danes najbolj vneti čestilci njegovih spisov. Žid Dreyfus pokazal se je pa tudi c pri- liki pogreba kod jako drzen žid. Če tudi je obljubil vdovi pokojnega pisatelja, ki ga je zelo prosila, da se ne bode vde- iežil pogreba, vendar se ga je vdeležil. Pravijo pa, da se je znal tako prikrivati da ga ni mogel spoznati nikdo razun njegovih najožjih prijateljev. Narodüo gospodarstvo. Zraeeiije hleva. Nečist in nezdrav zrak izpodkopava zdravje. Izprijen vzduh sicer ne pokonča živalij naenkrat, a vendar jih zastrupuje polagoma, počasi; zli nasledki ne izosta- nejo. Na prostem ima živina dovolj či- stega zraka, ali v hlevih — dovolj po- kvarjenega. Pa kako naj bi bil v hlevih zdrav zrak, ko se nikoli ne zračijo, ker se to dozdeva ljudem nepotrebno. Ali ta nevednost, bolje rečeno maloniarnost, se, žal, čestokrat prav hudo mašeuje. ,,K.amor ne pride zrak, tja pride bolezen", pravi star in resničen pregovor; samo želeti je, da bi si ga naši gospodarji tudi dobro zapomnili. V male hieve dohaja pri vratih, oknih (öe jih imajo) in celö skoz zid dovolj čistega zraka; za nje ni treba po- sebnih prevetrovalnih priprav (vetril). Odprite okaa, in zrak se dosti izpremeni; pokvarjeni odide, čisti pa pride. A v ve- likih hlevih je stvar drugačna. Mnogo ži- vine potrebuje mnogo zraka. Tu bi ni- kakor ne zadostovala sama okna za do- važanje svežega vzduha; zatorej se mo- rajo napraviti v velikih hlevih posebne priprave, po kterih naj doteka zdrav in avfli 7.pnt V ta nnman nnaiimn v zidu prav visoko pri slropu pos^hne luknjo. To luknjft morajo biti zaradi toga visoko v zidu, da mrzli zrak ne vleeo naravno^t na živali ter jih no prohladi Znune luknje lie smojo l-iti vodoravnt* alt ravnoUv.ri'1 (id \nost), ampak napošt-v (po .«trail ) napiavljene. To je tako ntzunicti, d:i sr prii-no luknja na žunanji strani zidu ni/i* in so na notranji kone, in \endar doteka v hlov dovolj čistog.i zraka Ko so jo h ov rinvolj prezraal. z:unažiiuo iuknjo s slamo. Nrkteri imajo šr dru.iie priprave. pri kter.h prihaja zrak po p^sebni ccvi skoz stroho in strop. Tnka prevelriia p'i s"» predra^i 'in voeino'iia nopripravna. Sploh zado- stujojo z;t našo rnz:noio gui imonovano zraOne iuknjo. V poloinem ča^u jo z.i prevetrenje sr('iliijo>jit hlcva dovolj, ee s>e okna odpto tor vrata >nenio in z loso nad.'inostijo Sam ">bs<'l)i pa so razunie. da so morojo mali lilovi pic^račiti na ta naein, da se odpro SHino okna. \Tolike hlove zračiuio s tent, da odpremo zraune, luknje, če je pa t'oba, tudi vrata in okna. Prav pa- inotno je, če «e viata napravijo iz zgor- iijcija in spoddjega dcla; v tern ;-Iulmju so zgornji del odslrani tor nadomesti z le.so. Ta naoin zrac«xnja jr kaj pripraven za soparno, poletne vočere. Loterijske številke. ¦i. okt'.ibra. Tist ...... 41 70 35 31 80 Line......49 14 44 19 52 Ivan Bednartk priporoi-a svoji knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini St. 3. SMtaMaj!! dobi so v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, nujvečje in najcenejše skladišee vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolosarje vsake velikosti, jopic za tolnvadce, krasnih kravat v vsakom slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solcnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebäein za vezenje. priporočevalno najbolje kupova- Iišče za g. šivilje in krojače. Naročila za izdelovanje periJa (za gospoöie), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršnjejo so točno. Podpisani priporoča slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevoga miina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski l.rinjevec, dornači tropinovec, fini rum. različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Motodovo kavo in Ciril-Metodove užigalico. — V zalogi se dobe tudi to- stenino tvrdke Žnideršič & Valeneič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih eenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kiitin, iriinvcr v Soinouiški ulici h. štv. 1 Velika zaloga |0p %)L% gotovih oblek VSjlko Vl'sto ill VSilkO 11KMT. !!! Brez konkurence!!! ANTON KRUŠIČ, trgovec in krojaški mojster ^»«*\9 LLv» v Gorici. Vrtna ulica st. 26. ^m m^ ^^ ^^ 4M «A aä* «^ ^db Mfc ^a± JMb *B*L hwk in # fülpelw, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnili cenah: ]\lolitven<> knji.u'e . . . od — 24 v navgor Žopni nožiOi.......—"50 „ „ Misnirki za denar . . .. —'20 ,. Tob;u-nieoin smodčiiiee „ —'SO „ Zavitki. kuverto 100 . „ — 50 ,. Papir: pisen^ki 100 pol ,. —"60 .. .. uraden b< i 1000pol ,. &¦- ,. ,. za niaslo ov'jati kilo ,. 140 „ ,. .. zaoigaroto lOOsnop. ,. 2 20 „ Posotnice s tiskom 100 .. 120 ,. Ti-skovine za duhovnije in županijo po ct'iii ..Narodno tiskarne" v Gorici. — P. s. Za povoljno postr* žbo tr^ba v naročilu nave^ti približno co:io. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, sredi SiMiieniskc lilioe.i +i Plncuti 10. %¦ Xalentincic # \ m JosiP S$$ . ])ekovski in razno %oL l pct-ivo. ki C

i».ii»oioia Pekarija se nahaja v^s ^ vG0RIGI9^ "^ v Raštelju his. st. 29. Cq Krojaška mojstra \ Čufer & Bajt v Gorici. ulica sv. Antona St. 7 y hi.ši g. J. Kopačapri okr. sodniji, \ I izdelujota \ vsakovrstne obleke za mo5kc (f po meri, bodisi sine ali pa J priproste. J Priporocata se svojim rojakom (f v Gorici in na do.žoli,posebno pa J č. duhovščini in nčencem srednjih I \ in ljudskih šol za obilna naročila. i , J E „hlrah pjinica" ' v Gorici i, ; reglatrovana zadruga z omejeno zavezo, 1 sprpjemn hranilne vloge,, katcrf n- ; brostujo po 4'/o po lu rn f h e si n o; \ nevzdipnono obresti pripisuj'1 konfc h'ta h glavnici. Rontni davok plačnje poso- jilnica sania. | Dajc posojila udom na os»>bni ! kredit po 6°/,, in na vknjižbo po 5V2. ', Sprojema člane z «1 a v n i in i A <¦• j ¦ 1 •' ž i po 200 Kin z npravil n imi j , d e I ¦> ž i po 2 K. J i Olvaxjn Ölanora t c k o f c r aOi u n »•, : i Aater»; obrcstujo po tlopovoru. Z?i n;ila- j ganjc in vračanje sn na razpolafio po- 3 ložiiitc c. kr. poštr," hraniliiico, tako da 5 je mopoö«; poslati di>nar broz poälnih } strožkov. i Uradne ureso vsak delavnlk od8 12. I ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih ? tudi popoludne od 2—4 v ulini Vetturini 9. ' v Trstu, ulica Muda štev. 2, za magistratom Naznanja so, da jo podpiö:uii p-ov/.ol trgovino vseh priprav za cer- kvene slavnosti. k'atera je osnovana /e lota 1840 in se nahaja v ulici Muda vecchia štev. 2. pori tvrdko yospo;!a Dragotina pok. Drioli in katera trgovina bode od seriaj naprej nadaljevala pod napisom „K sv. Antonu Padovanskemu" (,.AI Santo rii Piiilov.t") I'oilpisMiii ji- piipiilii I'o/.iiav.'ili'r li1 sii'i'Lc. osnlii'n I-,if |c nivt>?:in;sti. w'tiu :ra |)iiil|niiiia^a pr;ik-a i/.vi^i-i.a \ «I«'Ilv«»!r:ijnirn naiikuvanjii. /.ali> sc upa ulivcsiili »'I'liji'iu1 iiarnriiikc, ila jini |hipulnhii.i nsii'iv.c in v Mi'j miili se pi'iporoca najtoplejc velec duhüvenstvu, upravništvom katoliškihi eerkvä, samostanov in zavodov. da bi ya potipiraü in se njoyaspomnili v vsa- 'katerih potrebah ' I'tiilpisani pii|n>limma iia in»v»> |ii"(Mir»mIs svi»j<> prinlaj.'sinii-1» in jn liot'c oskiiicli ra/.111)\ rslnini nia^uin da ho popoliioina uiliii\ arjala vst-m zaliti'vam. a vse po najaižjih cenah da se ni baii konkurenee. Oxnanja. da bodo eerkve. sainustuii in zavodi imeli posebna zboljšanja v cenah in dobrem blag-u. Opnminjain r-asiiic odjrniiiikc. da je protlajalniea ob nedeljah iz praznikih zaprta. krr Itidi I loir /apoveda. da sc iinajo |>ra/.intvati ncdcljc in /a.po\ i-dani pra/.uiki. (inluv sein |»odpoiv. krr sc oslaiijam na vcliko niojo i/.kušnjo in zagotavljam najtocnejšo postre/bo, poštenost in natanjenost v i/.vršcvanju kaiov silxidi naroc-hc ali inanjst'ua obscjia. V zalogi imam tudi čisto čebelne vosčene sveče, w} kakor tudi mesane svsce. I. II. in III. vrste. ^ ^k Na zahtevo se pošlje cenik in razka/nik. r, J Anton J. Vogrif. V Anton Pečenko Vrtna ulica 8 tiOKICA Via Giardino 8 nrinoroča prostna nela in čma wina iz vtpawskih, br*«?fcih, dal- j L mafinskth i>» I istereftcih v i n c g r a d o v. i Doslavlja na dom in ra/posilj;i po žoloz- .lici na vsf krajc avstro-ogorskp monailiijo v BOi'.ih od JSR litrov naproj. Na zahtovo poiilja tudi uzorcp. Tcfio xtninrttG. Ponirexhs pošlorts. V mirodilnicah ftNTON MAZZOU Ooriea, Gosposka ulica in tekališče G. Verdi se prodaja vse kemično čiste pridelke za uravnanje vina, kakor tudi ka- deča žveplena kislina za čistiti vinsko posodo, namreč: sode, čebre itd. itd. Peter Drašček, trgovee jodilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoča se p. n. o'bcMn- stvu v Gorici in z dezel(3. Prodaja kavino primeso, sladkor. milo. slaniuo. riž, | maslo surovo in knliauo, I o\j(\ moko iz Majdicevih mlinov in vse jostvine. Zaloga žvoplonk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja stroje tudi ib na teden- Y skeRli l Tnesečne Sr^ obroko. Slroji so iz prvih lovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča i se slav. Js občinstvu. I r TISKA: Časopise-------- , Knjige....... i Diplome..... Trgovske račune Cenike .....' Vabila zaveselice Pisma s flrmo - Razne etikete - - I. t. d. a i = TISKARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadaiota dela in izvršuje v moderni in okusni obljki po tako nizkih cenah da se ne boji nikake -,, koiskiirencc. Ä TISKA: * Tisk. za duhovnije Plakate---------- Sprejemnice - - - Računske sklepe- Pobotnice - - - - Razne posetnice - Poročnice - - - - Osinrtnice - - - - I. t. d.