Leto IX., št. 16 („jutro** xvm,, št goa) Upravtustvo. Ljubljana Knafljeva 5 — Teleton št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. -'.seratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja LJubljana, ponedeljek 19. aprila 1937 Cena l Dir Ponedeljska Izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Prizadevanja za premirje v Španiji PARIZ, 18. aprila, br. Četudi je bil predlog, ki ga je glede posredovalne akcije velesil v španski državljanski vojni sprožil v angleški spodnji zbornici lord Churchill, sprejet v mednarodnih krogih dokaj skeptično in je svetovni tisk napovedoval, da bo ostalo samo pri predlogu, se sedaj doznava, da temu ni tako. Polslužbeni »Petit Parisi-en« namreč poroča, da sta se angleška in francoska vlada obrnili na predsednika ameriških Zedinjenih držav Roose-velta s predlogom, naj bi on kot predstavnik v španskem sporu popolnoma nevtralne države prevzel vlogo posredovalca, kakor je svoječasno ameriški predsednik Wilson interveniral v svetovni vojni. Izgleda pa, da se Roosevelt ne bo oprijel tega nehvaležnega posla. Po poročilih iz ameriških vladnih krogov, kjer te informacije potrjujejo, prevladuje tam mnenje, da mora Amerika tudi še nadalje ostati v španskem sporu strogo nevtralna, tem bolj, ker smatra špansko državljansko vojno za docela evropsko zadevo, v katero se Ameriki ne kaže vmešavati. Evropske velesile imajo po mnenju ameriških vladnih krogov dovolj moči in vpliva, da lahko Rooseveltu ponudeno posredovanje Anglija In Francija sta predlagali predsedniku ameriških Zedinjenih držav, naj bi posredoval v Španiji, vendar pa se ameriški vladni krogi temu protivijo same likvidirajo špansko klanje, treba je le, da se končno medsebojno sporazumejo in druga drugi bolj zaupajo. Kljub temu stališču ameriških vladnih krogov pa v Parizu in Londonu še niso izgubili upanja, da se bo Roosevelt vendarle odzval temu predlogu, tem bolj, ker bo šele po ureditvi španske zadeve mogoče posvetiti vse sile uravnoteženju svetovnega gospodarstva, ki si ga Amerika iskreno želi. Kaj sodijo v Parizu PARIZ, 18. aprila. AA. Pariški listi eo danes posvetili skoraj vse svoje zunanje politične razprave španskemu vprašanju. »Excelsior« meni, da bosta strogo izvajana mednarodna kontrola v Španiji in poznejši sporazum o istočasnem umiku vseh tujih dobrovoljcev iz Španije znatno spremenila situacijo. Čim bosta oba španska tabora prepuščena samemu sebi, se bo kmalu opazilo. da eo se Španci sami naveličali borb in da eo že sedaj prepričani, da nadaljevanje sedanje državljanske vojne ne more dovesti do ničesar drugega kakor do prona-sti nesrečnega španskega naroda. Tedaj bo prišel tudi čas, ko bo mogoče optimističnejs še gledati na 6leherno posredovalno akcijo prijateljskih sil, ki so pripravljene jamčiti Španiji za njeno nezavisnost jn teritorijal-no edinstvo. Tudi »Journak govori o takem posredovanju, sleherni Španec, ki je le malo pomislil na položaj svojega naroda, se bo prav zlahka odrekel nadaljni borbi. Oba tabora, ki se sedaj borita med seboj na življenje in smrt, bj ee v primeru umika tujih prostovoljcev iz Španije in spričo stroge kontrole nazadnje le podredila možii, ki bi ga posredovalec postavil, na čelu španske dežele. ardiranje Madrida Brezuspešni poskusi Srankovcev za osvoboditev oddelkov, obkoljenih v vseueiliškem okraju Madrid 18. aprila. AA. Včeraj je fran-kovsko topništvo izredno hudo obstreljevalo Madrid. Takega bombardiranja v Madridu doslej še niso doživeli od vsega početka do današnje vojne. Obstreljevanje glavnega španskega mesta se je pričelo že dopoldne. Zavleklo se je pa preko poldneva in trajalo do poznega popoldne. Po prvotnih vesteh je bilo ubitih 15 ljudi, okrog 50 pa ranjenih, večerni listi pa so že imeli podatke o 71 mrtvih. Samo okrog madridske podružnice agencije Havas so našteli 9 žrtev. Nekaj granat je udarilo tudi v jetnišnico San Anton, kjer so zaprti politični nasprotniki sedanjega režima v Madridu, v glavnem pripadniki desničarskih strank. Dva izmed njih sta bila ubita ,osem je bilo ranjenih. Medtem je republikanska vojska izvoje-vala nekaj novih postojank frankovcev na fronti pri Escorialu. Zavzela je nekatere postojanke na hribu Atlaju. Kmalu nato je odbila dva napada frankovcev pri Na-talani Somosierri. Frankovci so napadali pod zaščito tankov in oklopnih avtomobilov. nE tank in en oklopni avtomobil sta bila razdejana. Zvečer 00 22. je bil objavljen komunike, ki pravi: Na centralni fronti so republikanske čete odbile zelo močan napad nasprotnikov in še ponoči so zavzele nekaj važnih postojank upornikov, ki so se brez upora umaknili. Uporniško topništvo je medtem pričelo zločinsko obstreljevati prebivalstvo Madrida. Granate so zahtevale precejšnje število človeških žrtev. Naše topništvo je močno reagiralo in obstreljevalo zlasti vseučiliški okraj. Tako je onemogočilo upornikom ,ki so tam zbrani, da bi se oskrbeli s prehrano. V ostalih delih te fronte je prišlo le do manjših spopadov. Na našo stran je prestopilo 8 upornikov. Na fronti pri Teruelu so se danes nadaljevale operacije in brez velikega odpora so republikanci zavzeli Santa Barbara in San Roco. Naše letalstvo je bilo zelo aktivno in je v nekaj spopadih z nasprotnikom sestrelilo tri nasprotna letala. Na aragonski fronti je prišlo le do manjših prask. Na severni fronti je naše topništvo blizu Evscadije uspešno obstreljevalo nacionalistične postojanke. Okrog Ovieda so se le po malem obstreljevali. Pri Es-cambrelu je republikansko topništvo bombardiralo frankovske postojanke. Na vrhu Oteru pri Leonu smo zboljšali svoje postojanke. Pri Santandru so se kakor običajno obstreljevali s puškami, strojnicami in mestoma tudi s topovi. Na vsej severni fronti nenehoma prehajajo miličniki in civilisti na republikansko stran. Na južni fronti so republikanci ves dan utrjevali zavzete postojanke. Na njihovo stran je prestopilo spet nekaj Francovih vojakov. Pri Almeriji je bilo dezerterjev še več. Na drugih frontah in odsekih ni bilo nikakih važnejših dogodkov. Po podrobnejših vesteh agencije Havas eo republikanci včeraj patruljirali okrog francoskega mostu. Nacionalisti jih niso nadlegovali. Zmerom bolj pa se potrjujejo vesti ,da so uporniki v vseučiliškem okraju v zelo težavnem položaju. Tam okrog so republikanci našli mnogo trupel, kar si razlagajo tako, da uporniški podoficirji in oncirji streljajo v hrbet svojim ljudem, ki skušajo bežati na republikansko stran. Pri Carabanchellu so si republikanske čete zboljšale svoje postojanke. Prav južno od Madrida, pa je bilo bombardiranih nekaj nacionalističnih formacij. Madrid, 18. aprila. AA. Republikansko letalstvo je včeraj popoldne hudo bombardiralo Teruel. Vojaški objekti, razne vojašnice, železniška postaja, železniška proga in drugi so bili popolnoma razdejani. Pri letalskem napadu pri Terruelu je sodelovalo 60 letal, ki so vrgla na mesto vse bombe, kar so jih ponesle s seboj. Fran-kovska letala so se jim postavila v bran toda brez večjega uspeha. Pet letal znamke Fiat je bilo sestreljenih, 2 izmed njih sta se vneli. Z baskiške fronte Bilbao. 18. aprila. AA. Baskiškj komunike o včerajšnjih bojih pravi da sta se obe nasprotaiiški topništvi pri Evscadiji v pokrajina Guipuscoi hudo obstreljevali. Do enakega topniškega dvoboja je prišlo tudi pri Lesoroitu. Nadalje so Baski bombardira,Lj postojanke frankovcev pri Loriji. Pri Ejbaru so republikanski toipovi 00 vsem onemogočili koncentracijo Francovih čet. Na fronti v smenj profej Burgosu ni bilo nikakih posebnih dogodkov, iiiiiitjii lencnmj Va dNem ni Odkrita nova zarota frankovcev v Madridu Madrid, 18. aprila. AA. Snočnj,- list j so objavili uradno poročilo, da so oblasti v Madridu odkrile organizacijo španskih falan-gistov. Aretiranih je bilo 55. ljudi. Organizacija je priipnavjila že tudi manifest, ki naj bi se objavili onega dne. ko bi Franoo zavzel Madrid. Bombe na ženske in otroke Amerija, 18. aprila. AA. Nad mestoim se je pojavilo nacionalistično letalo. Vrglo je 5 bomb. Po dosedanjih podatkih sta bila ubita dva otroka, ranjena pa je bila neka žena. Dve hiši sta bili razidejani. Francovo poročilo Burgos, 18. aprila. AA. O včerajšnjih bojih okrog Madrida je objavil glavni stan generala Franca naslednje poročilo: Nacionalistično topništvo je bombardiralo vladne postojanke severno od Carabanchela, kjer so se pričele koncentrirati nove republikanske čete, ki naj bi nadomestile moštvo v prvih jarkih v tem odseku, ki je bilo v poslednjih bojih zdecimirano. Republikanci so imeli zaradi tega obstreljevanja izredno velike izgube, zlasti med pokopališčem in mostom Valescasom. Ker je poveljstvo vladne vojske pred-snočnjim zahtevalo kratko prekinitev sovražnosti, da bi se lahko pokopali vladni vojaki pri Pardunu in je nacionalistično vrhovno poveljstvo na to pristalo, je večji del včerajšnjega popoldneva na tem odseku potekel v miru. Na obeh straneh so pokopavali ubite vojake. Na aragonski fronti je republikanska vojska razvila živahnejšo akcijo pri Teruelu. V nekem letalskem spopadu je neko nacionalistično letalo pogumno zaletelo v rdečega nasprotnika. Obe letali sta se vneli in padli. V nadaljnji borbi smo sestrelili tri nasprotna letala. Na severni fronti je slabo vreme onemogočilo nadaljnje operacije. Na ostalih frontah pa se je razvijalo le običajno obstreljevanje. Na fronti pri Cordobi so nacionalisti odbili republikanski napad in je bilo večje število napadalcev ubitih. Na aragonski fronti je 30 republikan- skih letal napadlo nacionalistično eskadri-Ijo. Od 15 letal je bilo 7 sestreljenih. Francov poziv Baskom Ba.vonne, 18. aprila. AA. Nad Bilbaom so se včeraj pojavila nacionalistična letala, ki so preplavila mesto z letaki, s katerimi ee poziva prebivalstvo, naj se uda generalu Sranou. Dve ur; pozneje, je izvršilo 24 uporniških lovskih letal napad na republikanske postojanke. Kakor vse kaže. je ta napad pomenil prvo pripravo za novo ofenzivo frankovcev proti Baskom. Novi guverner španskega Maroka Burgos, 18. aprila. AA. Včeraj je bil objavljen ukaz, s katerim je bil imenovan za novega komisarja v Maroku Juan Bel-Guedere. Anglija podpira generala Franca? LONDON, 18. aprila, d. Veliko razburjenje v vsej angleški javnosti je izzvalo poročilo enega najstarejših kapitanov angleške trgovske mornarice, 70-letnega Joh-nesa, ki poveljuje 1.200-tonskemu tovornemu parniku »Marie LIewellyn«. Kapitan Johnes je nameraval prepeljati velik tovor krompirja iz Saint Jeana de Luz v Bilbao. Tik pred Bilbaom pa ga je ustavil angleški rušilec »Brazen« in ga prisilil, da se je moral vrniti, čeravno ni na vsej poti srečal niti ene Francove ladje in ga nihče ni kakorkoli oviral na poti v Bilbao. V vsej angleški javnosti je to postopanje angleške vojne mornarice še bolj utrdilo vtis, da hoče Anglija s takim postopanjem podpreti generala Franca. Tudi v parlamentarnih krogih zelo ostro kritizirajo tako izvajanje politike nevmešavanja, tembolj, ker je sedaj popolnoma zanesljivo ugotovljeno, da je pot v Bilbao popolnoma svobodna. Splošno tolmačijo, da podpira Anglija na ta način Francovo blokado baskiške obale. Ne samo opozicijske, marveč tudi vladne skupine so zaradi tega že vložile več interpelacij v spodnji zbornici Kriia sovjetske vlade Komisar za notranje zadeve Hinčuk je odstopil zaradi nesoglasij s Stalinom — številne aretacije LONDON, 18. aprila br. Po informacijah »Morningposta« je nastala zaradi poslednjih dogodkov v Rusiji kriza sovjetske vlade. Potem, ko so vtaknili v zapor šefa GPU Jagodo in zaprli komisarja za promet Kaganoviča, je sedaj podal ostavko zaradi nesoglasij s Stalinom tudi komisar za notranje zadeve Hinčuk. Napovedujejo tudi še odstope nekaterih drugih članov sovjetske vlade, tako da bo tudi v vladi sami prišlo do temeljitega razčiščen ja. Stalin brezobzirno nastopa proti svojim političnim nasprotnikom in se aretacije ne- zanesljivih komunističnih voditeljev in visokih uradnikov z vsakim dnem bolj mno-že. Sedaj so v komisarijatu za poljedelstvo odkrili veliko špijonažno afero. V zvezi s tem je bilo aretiranih večje število vodilnih uradnikov tega ministrstva. Zaprli so tudi večje število nemških komunistov, ki so bili nameščeni v raznih krajih Rusije. Osumili so jih, da skrivaj rovarijo proti Stalinu ter da so v zvezi z nemškimi narodnosocialističnimi krogi. Vse kaže, da bo v Rusiji prišlo v kratkem do zelo resnih dogodkov. Nemčija mČQ nič slišati o zbližan ju z Rusijo PARIZ, 18. aprila. AA. Ves nemšk; tisk | vojska in nemšk; gospodarski krogi. Po teh odločno zavrača govorice o možnosti nem-ško5ruskega zbližanja, ki so se ponovno pojavile v inozemskih lfeitnh. »Berliner Bor-sen-Zeitung« pravi med drugim, da zadnji važni politični sestanki v srednji in jugovzhodni Evropi niso bilj nrti najmanj po-voljni za politiko Moskve, ki je zaradi tega sprožila novo kampanijo protj Nemčiji. Inos zemski listi, ki so objavili vestii o tem zbli-žanju, hočejo Je poveličevat} pomen zavezništva z Rusijo, ki bi vsekakor pridobilo, če bi bilo res, da si celo protiboljševiška Nemčija skuša ustvarit; dobre odnošaje z Moskvo. »Deutsche Allgemerine Zeitung« piše: Dva faktorja sta v Nemčiji, ki eo ju razširjevalcj •takih govoric premalo upoštevali in ju prezrli pri svojah kombinacijah. To sta nemška lažnih vesteh naj bj bili posamezni ugledna nemški generaLi po nekih razgovorih z nekimi ruskimi oficirji ekušali prepričat; voljo države o potrebi nove zunanjepolitične operaeje. Slične predloge naj bi bili stavili voditelju tudi nemšk; gospodarski krogi. Samo po sebi je razumljivo, da je oboje nemogoče. Naš; gospodarski k rog morajo taka podtikanja smatrat; za žalitev in kleveto, da o čast; naše vojske niti ne govorimo. »Kolnische Zeitung« pravi o teh govoricah, da so le moskovska šarlatanska podtikanja. Kampanja je sicer lepo maskirana, toda velika večina svetovne javnosti je pra= vočasno opazila, za kaj gre. Z onimi pa, kj 60 tem lažem nasedli, nikakor ni treba sočustvovati. © čem bosta razpravljala na svojem sestanku v Benetkah Mussolini in Schuschnigg RIM, 18. aprila. AA. »Lavoro Fascista* se danes bavi e sestankom Mussolinija in Schuschnigga v Benetkah j.n beleži govos rice, ki so se o tem sestanku razširile v francoskih političnih krogih. Po teh govoricah so na Dunaju prepričani, da je habsburška restavracija potrebna za očuvanie avstrijske neodvisnosti. Zaradi lega legiti-mistično vprašanje ni takega značaja, da bj mogla restavracija kornurkod škoditi. Na- dalje se bo na beneškem sestanku izvršil nadaljni korak v nov: organizaciji podu« navskih držav, ki se je pričeta z italijan-ko-jugoslovenskim spor.rninioin jn avslrii-ko-češkoslovaškimi stiki. Avstrija se ne namerava ločiti od Italije, nege skupno z njo najti osnovo za obči ej>orazum v Srednji Evropi, ki bj lahko le še bolj zavaroval avstrijsko neodvisnost in nedotakljivost av; etrijskih meja. Bombe na varšavski univerzi Varšava. 18. aiprila. br. V univerzitetni knjižnici je včeraj eksiplodirala bomba. Ranjen k sreči ni bil nihče, ker je nastala eksplozija v času, ko je bila knjižnica popolnoma prazna, pač pa je .popolnoma de-moiVtrano pohištvo in uničenih je mnogo knjig. Zaradi tega je bila odrejena zatvo-fljtev univerze. j Potres v veliki daljavi Beograd. 18. aprila. AA. Potresoimerski zavod na Tašmajdanu je včeraj ob 4.20.44 zabeležili začetek zelo hudega potresa v daljavi 9.000 km od Beograda. Maksimalni pomik tal v Beogradu je bil ob 4.54.27 in je znašal 212 mikronov z valovno periodo 20 sekund. Konec zapisovanja potresa je bil ob 5.21. Samomor Ljubljančanke v Beogradu Beograd, 18. aprila, p. V nekem znanem beograjskem bioskopu je sinoči izvršila samomor Slovenka Stanislava Puh iz Ljubljane. Po večerni predstavi je odšla na stranišče, kjer je popila večjo količino li-zola. Na njene krike so prihiteli uslužbenci in videč kaj se je zgodilo so poklicali zdrav nika. Kljub takošnji pomoči in prevozu v bolnico, kjer so ji izpraznili želodec je nesrečnica ponoči izdihnila, V Beogradu je živela od leta 1932, bila pa je zadnje čase brez službe. Kljub temu ne more biti beda vzrok njenega obupnega dejanja, ker so našli pri njej večjo vsoto denarja. Vse kaže, da jo je pognala v smrt nesrečna ljubezen. Ineni in Ruždi Aras v Dubrovniku Boka Kotorska. 18. aprila. AA. Včeraj popoldne si je tmški ministrski predsednik Ismet Ineni v spremstvu turškega zunanjega ministra dr. Ruždjja A rasa. na šega ministra vojske in generala Marica, bana zet_ ske bainovine in drugih uglednih osebnosti ogledal več vojnih in pomorskih ustanov, katerih vzorna ureditev ga je prijetno iz-nenadila. Snoči se .ie udeležil svečanega banketa, na katerem je ban Ivaniševič pozdravi goste s prisrčno dobrodošlico. Na banovo zdrav co je odgovoril predsednik turške vlade Izmet Ineni. Kratko je povzel vtise s svojega potovanja' po naši državi in poudaril, da je Jugoslavija postala važen faktor za dobrobit vseli balkanskih narodov. Svoj govor je zaključil z vzklikom; Živela Jugoslavija! Davi ob 8. sta turška državnika, vojni minister general Marič in ostalo spremstvo od,potoval v Dubrovnik. K slovesu so se zbrali zastopniki oblastev in velika množica ljudstva jiz mesta in vse okoljce. Tudi v Dubrovniku je bil gostom prirejen svečan sprejem. Odpeljali eo ee takoj v pomorsko vojno akademijo, kjer jim je bil prirejen svečam vojaški sprejem. Po ogledu akademije in za-kuski so si gostje ogledali zanimivosti mesta, nato pa so odpotoval; preko Mosta.ra in Sarajeva v Hanpijesak. kjer bodo nocoj prenočili. Obsojeni komunisti Beograd, 18. aprila. AA. Državno sodišče za zaščito države je s svojo razsodbo z dne 17. aprila t. 1. obsodilo tele osebe zaradi članstva in propagande komunizma: Ivana Mavrina, krojaškega obrtnika iz Delnic na tri leta robije in 3 leta izgube častnih pravic; Ivana Plešeta, krojaškega obrtnika iz Delnic, na poldrugo leto robije in 2 leti izgubo častnih pravic; Stan ka Majnariča, mesarja iz Delnic, na leto dni robije in leto dni izgube častnih pravic; Nikolo Račkega, čevljarskega pomočnika iz Delnic na leto dni strogega zapora; Andreja Mavrina, delavca iz Delnic, na leto dni robije in leto dni izgube častnih pravic; Kazimira Kruljca, delavca v Lokvah, na 2 in pol leta robije in tri leta izgube častnih pravic; Vinka štanhela, delavca v Lokvah na pet mesecev strogega robije in 2 leti izgube častnih pravic; Stan-vah, na leto dni strogega zaopra. Podpredsednik PAB g. Andrija Radovič o likvidaciji kmečkih dolgov Ljubljana, 18. marca. O priliki poseta podpredsednika Privile« girane agrarne banke g. Andrije Radoviča v Ljubljan; je ljubljanska podružnica PAB sklicala v dvorano OUZD konferenco zastopnikov denarnih zavodov. Konferenco je danes dopoldne otvoril upravnik ljubljanske podružnice g. Povh. ki je zborovalcem predstavil podpredsednika g. Andrijo Radoviča kot bivšega črnogorskega ministrskega predsednika, politika, gospodarstvenika in sedanjega poslevodečega podpredsednika PAB, kakor tud; glavnega ravnatelja banke g. Milorada Jefremoviča ter ostale funkcionarje zavoda. Podpredsednik g. Andrija Radovič je na« to v skero dvournem govoru povedal mnogo zanimivega iz naše gospodarske in politične zgodovine zadnjega stoletja, razpravljal je o pogreškah, ki smo jih napravili prj Narodu; banki, zlasti pa o priliki stabilizacije dinarja in pozneje ob nastopu kreditne krize. Nato je orisal ogromno delo, ki ga ima izvršiti Privilegirana agrarna banka, ki ji je poverjeno, da jzvrši likvidacijo kmeč« kih dolgov. Banka je prevzela za 2 m pol milijarde kmečkih dolgov in ima sedaj 700.000 posameznih dolžnikov. V zvez; s to likvidacijo bo morala država v 12 letih doprinesti denarno žrtev v višini 1 in pol milijarde Din, vrhu tega pa zahteva ta likvidacija znatne žrtve tudi od denarnih zavodov. Kmetje bodo morali na leto plačati bank; okrog 170 milijonov Din, od tega bo odpadlo okrog 30 milijonov na dravsko ba» novino. Mad drugim je deial, da njegova izvajanja v Zagrebu glede bodočih nalog banke niso bila točno reproducirana in da ne gre za centralizacijo zadružnega kredita. O tej stvari bo objavil vrsto člankov v beograjski sPolitiki«. Dotaknil se je tudi vprašanja zakaj ne dobe podružnice avtonomije, Avtonomija se bo brez protokolov dejansko izvedla na ta način, da bo prepuščen podružnici ves denar, ki ga bo sama izterjala na svojem področju. Ker je evoja obširna izvajani 1 zaključil šele ob pol 14. ni moglo zaradi pozne ure priti do debate, k, bi r.ila gotovo prav zanimiva. Gotovo pa je, da bodo naše za* družne organizacije funkcionarjem banke 00 jasni le svoje stališče o prjikl sestankov v ožjem krogu. Miroljubni glasovi iz Madžarske SZBGET, 18. aprila, br. Danes je *>il tukaj velik shod vladne stranke, na katerem je ministrski predsednik dr. Daranvfl obrazložil program svoje vlade. Med drugim je naglasil. da hoče Madžarska služiti ideji miru in nadaljevati politiko čjim tesnejšega mednarodnega sodelovanja. Madžarska smatra, da je sodelovanje držav rimskega bloka najboljše jamstvo za miren razvoj prilik v Srednji Evropi in bo zato tudj ostala zvesta tem svojim zaveznikom. Prav tako pa s; bo prizadevala, da tudi z vsemi ostalimi državami, zlasti s svojimi 606edi ustvari čim boljše odnošaje. Kupujte domače blago S Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 18. aprila Pomladna nedelja, prva izmed res prijetnih in vedrih, kakršnih si poslej želimo še celo vrsto. Bilo je dopoldne mnogo solnca, popoldne pa — kako bi aptil brez tega! — tudi nekaj rose. Priložnost je bila dana. da se je v predpoldanski uri razvila po Aleksandrovi cesti in po Tivoliju velika promenada. In da so se ob tej priložnosti pokazale premnoge ljubljanske lepotice v novih, elegantnih pridobitvah mode, tega kar ne bomo poudarjali. Tisti čas je v operi prepevala naša srednješolska mladina, v Narodni galeriji pa je g. Zorman vodil zveste ljubitelje slovenske umetnosti od slike do slike, a po kinematografih so bile dobro obiskane matineje. Ljubljanska okolica je zdaj v najlepšem brstenju, pokrajinske slike so čudovito lepe. Vendar zaradi nestalnega aprilskega vremena še ni velikega romanja v pri-rodo. Dobro obiskani so bili kinematografi in gledališča, tudi kavarne. Nesreč ni bilo, kriminala tudi ne, — bilanca je torej zadovoljiva. Učiteljstvo želi povišanje prejemkov Bežigrajska osnovna šola je med najmodernejšimi šolskimi stavbami, ki zanima vse, prav posebno pa podeželske šolnike. Včeraj so si jo ogledali učitelji iz litijskega sreza. V dvorani, ki je zelo ustrežljiva kot zborovalniea, je bilo najprej stanovsko zbo rovanje, ki ga je vodil predsednik učitelj g. Zupančič. Podal je pregledno situacijsko sliko. Nato so počastili spomin odličnega stanovskega delavca g. Josipa Lapajneta iz Cerkelj in očeta tovarišice ge. Dolinar-jeve iz Kresnic. Učiteljem pripravnikom bodo brezplačno dostavljali »Učiteljskega tovariša« in »Popotnika«. Razliko bodo krili iz doplačil starejših članov. O blagajniških zadevah je razpravljal g. Kopriva iz Zagorja, o Učiteljski tiskarni pa g. Adamič iz Toplic pri Zagorju. Nato je vrsta referentov podala pregled dela raznih odsekov. O Učiteljski samopomoči, ki daje posmrtninske podpore, je razpravljal g. Kolenc iz Zagorja, bilanco dela celjske gospodarske in kreditne zadruge pa g. Turn-her iz Višnje gore. Gdč. Robidova iz Velike Kostrevnice je prikazala petletni delovni načrt Podmladka Rdečega križa. V ospredju učiteljske pozornosti stoji nameravana sprememba zakona o narodnih šolah, ki jo je nedavno napovedal prosvetni minister g. Stošovič. šolski upravitelj g. Mihelčič s Krke je pokazal na nekatere pomanjkljivosti sedanjega zakona, ki jih bo treba izboljšati. Referenta so izvolili v odbor, ki bo zbral vse predloge pri sekciji JUU v Ljubljani. Vrzel v strokovnem tisku bodo izpopolnili mariborska Pedagoška centrala, ki bo pričela izdajati s prihodnjim šolskim letom Roditeljski list. O njem je razpravljal predsednik g. Župančič, ld je pohvalil prizadevanje PC v Mariboru. Glede nabiranja zadružnikov in naročnikov bo društvo počakalo na stališče sekcije nasproti novemu roditeljskemu listu, živahna debata se je razvila o splošnem naraščanju cen. Izglasovana je bila resolucija, ki zahteva takojšnje povišanje službenih prejemkov. Kr. vlada je priznala nujnost temu vprašanju, če so prejeli poviške narodni poslanci, se bodo gotovo našla sredstva, da se zadovolji tudi nižje državno urad-ništvo, ki je bilo doslej ob vseh redukcijah plač najbolj prizadeto. Resolucija bo poslana na vsa pristojna mesta. Po zborovanju, ki je bilo na vzgledni višini, je bežigrajski šolski upravitelj po-vedel zborovalce po prekrasni stavbi, ki se je ogledovalcem v primeri s stavbami na deželi zdela kar prs.vljično imenitna. Predavanje o Njegošu V soboto zvečer je priredilo Filozofsko društvo v prostorih Mineraloškega instituta na univerzi predavanje mladega srbskega publicista Milana Rakočeviča o cilju in smislu življenja po Njegošu. Predavanje je otvoril univ. prof. dr. France Veber in označil pomen ljudske in umetne filozofije, poudarjajoč potrebo, da naj umetna filozofija korenini v ljudski; vzoren primer takega ljudskega filozofa vidi v črnogorskem pesniku Njegošu. Nato je povzel besedo g. Rakočevič in v lepo zasnovanem, zgoščenem, a vendar dovolj preglednem in jasnem predavanju orisal filozofski značaj in pomen svojega genialnega rojaka. Izhajajoč iz dosedanje zelo obsežne literature o Njegošu se je predavatelj zaustavil zlasti pri študiji prof. Brane Petronijeviča in si zastavil vprašanje, ali je bil ta črnogorski vladika — pesnik res izpovedovalec schopenhauerjev-skega pesimizma? Na to vprašanje so dosedanji komentatorji in proučevalci Njegoša odgovarjali pritrdilno, g. Rakočevič pa je postavil drugo tezo in jo v teku svojega več ko enournega, zares zanimivega predavanja dokazal s prepričevalno argumentacijo iz Njegoševega pesniškega dela. To delo je tako, da mora živo zanimati tudi filozofsko zainteresiranega človeka, »kajti črnogorski puščavnik« vladika Rade je bil s svojo pesniško izoblikovano ide- jo boja za obstoj predhodnik Danvina in je davno pred Einsteinom spoznal zakon relativitete. Tega črnogorskega misleča je ob spoznanju, da se za vnanjo, le formalno lepoto in dovršenostjo prirode skriva strahoten kaos, posebno zanimala večna borba med dobrim in zlim. V spoznanju in priznanju te boi"be pa ni obupal nad človekom in ni šel v popoln pesimizem, čeprav je v vladiki Danilu (»Gorski vijenac«) ustvaril črnogorskega Hamleta), marveč je dogle-dal, da zmaguje nad vsem kaosom »umna sila«, ki stoji na strani dobrega. V človeku tli nenehoma iskra te kozmične »umne sile«, in čeprav je Njegoš še ostreje kot Pascal spoznal, kako se človek kakor sla-mica zvija med vetrovi in tolikanj se bori v samem sebi z animaličnimi nagoni in nestanovitno voljo, je vendar v iskri »umne sile« človekova rešitev. Tako je Njegoš premagal duha zanikavanja in črnogled-nost misli ter se povzpel k svojski etični koncepciji življenjskega smotra in smisla, človek mora preko »umne sile«, ki jo ima v sebi, premagovati disharmonijo prirode in samega sebe, žrtvovati se za obče dobro, braniti pravico proti nasilju in tako korigirati naravo. Ali ni Njegoš s tem priznal Kantovega kategoričnega imperativa ? Zal da predavatelj v okviru svojega predavanja ni mogel primerjati Njegoševih večidel samostojno domišljenih filozofskih spoznav z drugimi filozofi. Le mimogrede se je zaustavil pri Nietzscheju in samo naznačil neko sorodnost z Jammesovim pragmatizmom. če se bo g. Rakočevič dalje bavil z Njegošem, kakor obeta, bo njegova bodoča študija ne le odprla, marveč tudi utemeljila nove interesantne vidike na filozofijo »črnogorskega puščavnika«. Predavanje g. Rakočeviča je izzvenelo v sklep, da je Njegoš premagal pesimizem v hipu, ko je odkril človeškemu življenju nadoseben smoter in smisel. Bil je torej daleč od Schopenhauerja, a tudi od Leib-nitza; ob strani je ostalo vprašanje, koliko je bil transcedentalni optimist. Po definiciji g. Rakočeviča je Njegoš praktični idealist in izrazit izpovedovalec črnogorskega čo.jstva, te svoiske življenjske koncepcije, ki jo je prof. Gesemann za mednarodni svet označil kot »humanitas heroica« in ki je, kakor ie po nredavanju dobro opozoril g. prof. dr. Spektorskij, sorodna antičnemu pojmovanju moške vrline (vir-tus). Predavanje je poslušalce zelo zadovoljilo in vzbudilo željo, da bi g. Milan Rakočevič še katerikrat govoril o problemih Niegoševe filozofije. Občni zbor Ruske Matice Popoldne se je vršil v prostorih (bivšega) hotela »Tivoli« poti predsedstvom univ. prof. inž. V. Nikitina redni občni zbor Rusko Matice, s katerega je bila na soglasno odobravanje /borova!cev odposlana vda-noetna brzojavka Nj. Vel. kralju Petni II. 0 obsežnem delu te kulturne in podporne ruske emigrantske organizacije v preteklem letu je (poročal njen tajnjk univ. prof. Aleksander Maklecov. Ruska Matica, kj je bila ustanovljena 1. 1924. na pobudo njenega stalnega častnega predsednika g. unjv. prof. dr. Alekandra Biljanovioa, vzdržuje zelo obsežno knjižnico ruskih knjiig (okrog 4000 izvodov) med svoje naročnike pa šteje razen ljubljanske ruske kolonije in slovenskih prijateljev ruske kulture tudi mnogo po vseh krajih Jugoslavije raztresenih Rusov, ki se knjižnice zelo pogosto poslužujejo. Posebno pozornost posveča Ruska Matica ruslcj mladini, za katero prireja poučne tečaje. literarne večere in izJete pod vodstvom odbornika g. M. Voronova. Rusk; tečaj za Slovence vodi uspešno že 10 let odbornik g. Sergej Kun. Ruska Matica pa je med drugim priredila tudi dve spominski slavnosfcj otb iprilikj jubileja največjega ruskega pesnika A. Puškina. Kakor vsa leta je tud; letos oskrbovala ruko kapelico pori Vršičem, kj eo jo zgradili bivši ruski ujetniki med svetovno vojno. Konec julija je bilo tradicionalno romanje k tej kapelici. katerega se je udeležilo lejpo števflo članov ruske kolonije. Ruska Matiica pa .ie med drugim skrbela tudj za publikacije del svojih članov in je v seriji zbirke »Biblioteka R. M.« izdala knjižico univ. prof. Evgena Spektorskega o mednarodni politiki Rusije v 19. in 20. stoletju. Poročilu društvenega blagajnika univerz, prof. ing. A. Kopvlova je sledilo še poročilo predsednika revizijskega odbora N. Kruševskega. nakar je bila odboru izglasovana raizrešniea s pohvalo za vestno delovanje. V novi odbor za bodoč« poslovno dobo so bili izvoljeni; za predsednika univ. prof. Evgen Spektorekj. za njegovega namestnika univ. prof. dr. Nikolaj Bubnov. za tajnika univ. prof. Aleksander Maklecov, za blagajnika pa prof. Koipvlov. V novem odbora bodo poleg omenjenih gospodov sodelovali tudi še nekateri stari člani odbora, kooptiran pa je še inž. Petrov. Ruska Matica, kj ima poleg osrednjega odbora v Ljubljani še prav marljive podružnice v Mariboru. Novem Sadu jn Soaniboru. se zahvaljuje vsem, ki eo ji šli v njenem prizadevanju na roko. zlasti pa vsem uradnim organom, s katerimi je vzdrževala etike, nadalje mestni občinj ljubljanski, ljubljanskemu tisku ki vedno s simpatijami spremlja njeno delo. svoji požrtvovalni častni članici ge. dr. Terezini Grover-Jenkovi in slednjič še vsej ljubljanski javnosti. Objave Kov grob. V soboto 17. t. m. je umrla v Ormožu po dolgotrajni bolezni ga. Ana Petovarjeva, pocestnica in vdova po odvet- niku, v visok; starosti 86 let. Pokojnica je bila velika dobrotnica vsem siromakom in je vživala splošno spoštovanje. Zaradi svo5 je dobrodelnosti bo ostala vsem, ki so jo poznali, v hvaležnem spominu. Pogreb blage go^pe bo danes popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Ormožu. Bodi ji ohranjen časten spomin, hudo prizadetim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! Svarilo pred nakupom vrtn|r. V noči od robote na nedeljo mi ie bilo iz vrta hiše Livarska ulica štev. 4 ukradenih 24 žlahtnih vrtnic. Prosim osebe, ki bi mogle zaslediti tatu ali bi znale ozir. zvedel za okoliščine, da to naznanijo m^nj ali policiji Andrej Bercc. upravnik »-Julra*. Opozarjamo na nocojšnji veliki koncert v Unionu. Ivan Brezovšek bo dirigiral simfonije Blaža Artttča. Koncert bo velik dogodek v našem glasbenem življenju. Vstopnico kupite pri blagajni kina Uniona! čez dm In strn... Rex pred zmago V volilnem boju, ki divja po belgijski prestolnici že dva meseca, se vidi, da so te volitve preizkušnja za moč, ki jo imajo v Belgiji takozvane demokratične in brez razlike precej korumpirane stranke liberalcev, socialistov ter katoliških konservativcev na eni strani, na drugi strani pa mlado narodno belgijsko gibanje Rex, ki hoče pomesti korupcijo, slepomišenje in kompromise ... Ker tvorijo \K)Iilno jedro omen jenih meščanskih strank predvsem srednji in mali meščani, ki se komunizma po pravici boje kot živega vraga, je očitno, da bo neprijetna bratovščina van Zeelanda in komunistov vzela van Zeelandu veliko glasov in jih dala Rexu... Rexisti sami ne pričakujejo, da bi zmagali v Bruslju... Pri zadnjih volitvah so oni dosegli s flamski-mi nacionalisti vred v Bruslju okrog 75.000 glasov, vse stranke s komunisti vred pa... 250.000. Rexistom gre samo za moralni uspeh, to je, da dobe več glasov kakor 75.000, ker bo s tem dokazano, da njihovo gibanje raste in dobiva vedno več tal. V tem volilnem boju razpolagajo rexisti z velikimi množicami disciplinirane in navdušene mladine, ki je pripra\'ljena za vse in zna tudi udariti, če je potrebno. Nasprotne stranke pa, razen komunistov, ki so tudi organizirani v bojnih formacijah, pa ne razpolagajo z drugim kakor z velikim številom kimovcev ter z vse mogočimi oziri zvezanih koritarjev. (»Slovenski domc, 10. IV.) Rex po zmagi Snoči ob 19. uri je notranje ministrstvo objavilo rezultate današnjih rezultatov dopolnilnih volitev. Za predsednika vlade van Zeelanda je bilo oddanih 276.816 glasov, za Degrella pa 69.342 glasov... Ob te j priliki je van Zeeland izjavil časnikarjem: »Odveč bi bilo, da bi vam govoril o tem, da sem naravnost presenečen nad izidom volitev... Rezultati presegajo vse moje na-de.« (»Slovenski dom«, 12. IV.) Rez in cerkev Voditelj belgijskih rexistov Degrelle... je izjavil, da je preprečil porast njegovih glasov samo proglas kardinala Izmalinesa, ki je katolikom prepovedal voliii za Rex. (j>Slovenski dom«:, 16. IV.) Izmalinesa, to je treba tako razumeti, da je usodni proglas Izdal kardinal iz mesta Malines. Predavanje s praktičnimi demonstracijami V torek zvečer prične predavati prof. X. ciklus predavanj o ženskih boleznih in o ženskem spolnem življenju. Predaval bo specialno za akademičarke tn bo spremljal predavanja m praktičnimi demonstracijamt. (»1551r, 9. IV.) Medicinsko dognanje Že pred nekaj leti je pariški zdravnik dr. Jacquet trdil, da lasje lahko izpadajo zaradi tega, ker so jih preveč zobje boleli. (»Slovenec«, 14. IV.). Vrbe žalujke, ljudje vseh tipov in podgane Nabrežje od frančiškanskega do zmajskega mostu so začeli zasajati z vrbami ža-lujkami... Mnenja smo, da spadajo vrbe žalujke predvsem pred mrtvašnico, v parke in na pokopališča, če bodo pod mesarskimi stojnicami zasajene, bodo pa podstrešje ljudem vseh tipov, ki opravljajo najrajse tam svojo nesnago* in tretjič bodo dobile tam še večje zavetišče kot dozdaj podgane, ki promenirajo v mraku in ponoči v parih pod stojnicami. (»Slovenski narod«, 14. IV.) Katoliško pameten drugače neumen Vsi pametni in vsem dobrim pomislekom dostopni ljudje... so se včeraj prisrčno na- Ost: Afera „Jaka" Jaka je brezposeln. Sedi pred hišo. se solnči, ko se naveliča, stopi malo na sprehod, potem se spet vrne domov. Z eno besedo, Jaka ne dela ničesar, a ima vendar pri hiši besedo ... Nihče mu ne očita pote-pinstva, nihče ga ne kaznuje za njegove včasih zelo sumljive prestopke tatvine, lenobe in podobnega... Kajti Jaka je kuža, in med kužki 3pada k dakeljnom. Kot tak je poznan po vsem okraju v veselje in zabavo vseh šolarjev, mlekaric in je ljubljenec vse hiše... On se tega tudi točno zaveda, kajti on ima rodovnik in je doma iz škofje Loke, bil je na pasji razstavi — to ni kar tako .. .1 * Vse to naj služi v skromno obeležbo in ni potrebno opisovati vseh njegovih vrlin: da hodi po dveh, da zna dati tačko levo ln desno, da ljubi strastno tramvaj in krožno progo, da ... in tako dalje! Veljal je do zad-nlega za pasji biser, za psa, ki je pristen in prave zaresne pasme. »Da. naš Jaka. to je psiček, le poglejte njegova dolga ušesa, njegove skrivl.iene nog', ali ni imeniten.« se je postavljal njegov gospodar Ost, »takih dakljev ne najdete iz lepa.« Potem je Siro-koustil gospod Ost Se nadalje: >In talentiran je ta psiček, veste vse zna, samo go- voriti ne zna, miren je in diskreten, samo za čuvaja nima pravega talenta, laja samo na motocikliste in automobile ...« Hvale ni ne konca ne kraja. Jaka sem, Jaka tja! življenje Jakčevo poteka v miru in brezskrbnosti na veselje okolice in pa njega samega. Prihaja ena in druga in tretja pomlad — vse arije in tajne življenjske je preizkusil in preživel Jaka, otroke ima — (na žalost izgledajo strahovito in se zanimajo razni muzeji za te stvore) vse je v najlepšem redu! Tako je življenje! Ecco! Questa est la vita! # Ampak! Zgodi se včasih, pravijo, da trešči iz jasnega! če je to res, potem lahko rečemo, da je v Jakčevo življenje treščilo res iz jasnega. Vse opasnosti zakonov in paragrafov so odpravljene, nova kolajna se blesti na njegovem vratu, konjača se ni treba več bati — z eno besedo: pasji eldo-rado se prične! Ampak! Pogruntajo, da imajo na Turškem pse namesto kanalizacije! Pri nas pa je kanalizacija, zato je treba to reč prijeti od druge plati, ki pravi, da so cucki luksus in kar je luksus je treba obdavčiti To je modro in je v redu in prav in občinski očetje si bodo stekli spoštovanja za gospodarske prilike naše kanalizl-rane prestolice. Vendar nastajajo pomisleki ... * Jasno, občinski očetje nimajo cuckov, smejali, ko so izvedeli iz rimskih listen' za pismo, ki ga je napisal mani odlični katolik lord Alfred Douglas Mussoliniju. Pismo se glasi: Ekscelenca, dovolite mi povedati, da se bedarije, ki jih delajo protestantski cerkveni krogi naše dežele, navadno ne jemljejo resno. V teku celega mojega življenja nisem nikoli doživel, da bi bil kakšen anglikanski škof v vprašanjih in sporih političnega življenja zinil kakšno pametno besedo. Naši katoliški škofje in duhovniki niso v političnih zadevah nikoli napravili kakšne neumnosti, kakor jo redno napravijo anglikanski kleriki, če se podajo na politično polje. (»Slovenec«, 15. IV.) Prisluškovanje tenkoslusnega sluha Prepričan sem, da bo dr. Švara, čim se otrese ozkosrčnosti ideoloških vplivov in premaga tehnično plat kompozicijskega ustvarjanja. mogel že iz same ambicije ustvariti kakovostna dela; ako bo potem še prisluhnil s tenkoslušnim sluhom svojemu talentu, bo ž njim zadovoljna ne le publika, temveč bo zanj pr\'i navdušen podpisani... (»Jutro«, 16. IV.) Likvidacija, naše veliko upanje lz teh številk je razvidno, da se zaupanje vlagateljev v* mestno hranilnico ljubljansko vedno bolj vrača. Upati je, da bo ta naš največji slovenski denarni za\>od čimprej prišel do popolne likvidacije. (»Jutro«, 16. IV.) Pomorski stil 4 nove podmornice je naročila holandska vlada, katera je doslej imela samo eno podmornico. Tista edina holandska podmornica je lani popotovala po svetu ter dosegla velike uspehe. (»Slo\*enec«, 17. IV.) Začetek in odložitev začetka Začetek svetovne razstave v Parizu bo konec maja ter bo v nekaj dneh še izšel uradni odlok o odložitvi začetka. (»Slovenski dom«, 17. IV.) Dvakrat: »Viva Ia mugrte!« Kako divjajo bolševiški krvoloki v Španiji, kažejo dobro napisi kakor tale: »Živela smrt!« (»Slovenski dom«, 16. IV.) Le z velikimi žrtvami se pridobe na španskih bojiščih v zadnjem času količkaj pomembni uspehi. Tako so španski legionarji, potem ko so z velikimi žrtvami zasedli skromno kmečko vasico, v* znak, da se ne boje smrti, napisali z velikimi črkami na vrata hiše: »Naj živi smrt!« (»Teden v slikah17. IV.) —kra— Maribor preko nedelje Maribor, 18. aprila. Sokol I. spominu svojega ustanovitelja dr. Ljudevita Pivka Snocj je bila v telovadnici inž. podoti« cirske šole pietetna komemoracija za bla-gopokojnim društvenim ustanoviteljem in starosto dr. L. Pivkom. Topla prisrčnost, v katere znamenju je bil ta komemoracijski večer, je izpričala vso globoko resničnost poslovilne besede podstaroete Mohorka na dr. Pivkovem grobu, ko je dejal, da je bil dr. Pivko vse več kakor sanio starosta. Bil je pravi duševni oče vsem bratom Sokola I. Telovadnica je bila za pietetno počastitev odeta vsa v črno, po dvorani je zrla slika slovečega pokojnika. Toplo občutene so bile spominske besede, ki iUmrl ;e mož«, ob zaključku pa 3>Oj Doberdob«. Ko je bilo preči! a no prisrčno spominsko pismo generala Putni« koviča sestram in bratom Sokola I., je pod-starosta br. Mohorko, spodbujajoč sokolsko mladino, naj ima vedno pred očmi vzor 6okolekega brata, nacionalnega borca in junaka dr. Pivka, zaključi] dostojanstveni komemoracijski zbor, ob katerem se je raz-odela vsa globoka ljubezen, k; je družila starosto Sokola I. pokojnega br. dr. Pivka s članstvom. Mladina proslavlja spomin Petra Zrinj- skega in Krsta Frankopana V polni unionski dvorani je bila danes svečana akademija podmladkov Jadranske straže mariborskih srednješolskih zavodov pod vodstvom krajevnega odbora JS v Ma« riboru v proslav; mučeniške smrti Pelra Zr.injskcga in Kreta Frankopana. V bogatem in slikovitem sporedu eo se vreiile deklamacijske, orkestralne, pevske in solistične točke, ki so jih izvajali dijaki in dijakinje, učenci in učenke srednjih, strokovnih in meščanskih šol pod vodstvom svojih zborovodij. Slavnostno besedo je gos voril dijak gimnazije Mirko Simčič, ki je vezal delovanje podmladka JS s proslavljanjem mučeniške smrti Petra Zrinjskega in Kreta Frankopana. Mladina je izkazala mnogo nadarjenosti in sigurnosti v nastopu ter je bjla za svoje odlično izvajanje deležna splošne pohvale in priznanja. Najemniki za svoje pravice Pri >Novem svetu« je bil danes redni občni zbor Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico. Namesto obolelega predsednika Toneta Bajta je vodil zbor tajnik Anton Mohor, ki je ipodal predsedniško in tajniško poročilo. Blagajniško poročilo je podal Mirko Feldin, za nadzorni odbor pa Znuderl in Pirih. Društvo šteje 1200 članov, dohodki "so zna- šali 1.596, izdatki pa 1.367 Din. Društvo je izdelalo osnutek zakona o stanovanjski zaščiti, kj je bil poslan na pristojna me; sta. Pri volitvah so M} izvoljeni: Antcm Mohor, predsednik, odborniki: Tone Bajt, Jože Mohorko, Ivan Majhen, Jože Purk-hardt, Božo Moborčič, Andrej Lahamar, Ivan Mohorko, Ivan Šerbak iin Rozman Bogomir. Revizionarja: Znuderj in Pirih. Lep koncertni večer je bil snoči v Kazini. Nastopila sta kolora-turna pevka Marta Oberwalderjeva, kj se je izkazala kot odlična koloraturka, ,in koncertni pevec Slavko Lukman. Oba sta bila deležna šopkov in toplega priznanja in sta ob zaključku morala še dodali dve pesmi, in sicer OberwaJderjeva Straussov > Pomlad* ni valčekc, Lukman pa >Gor čez izaro«. Na klavirju jn je mojstrsko spremljal naš klavirski virtuoz dr. R. Klasinc. Drava je naplavila razpadajoče žensko truplo Piti Jan zevem vrhu v občini Pod v eJ ki, je naplavila Drava truplo lg do 24!eta« ženske, visoke 154 cm. Truplo je že razpadalo, saj je ležalo v vodi že okoli dva meseca. Bilo je obtolčeno od kamenja, ženska je imela na eebj samo belo srajco z inici-alkama A. M. Identiteta utopljenke še ni dognana, domnevajo pa, da je pokojnica Medvedova iz Velikorca, ki je utonila ko? nec februarja. Smrt na ulici Ko je korakal po Sokolski ulici na Pobrežju, 6e ie nenadoma zgrudil na tla 73-letni izdelovalec cementnih ograj Franc Muster. Pasant.ie so priskočili k njemu,,da bi mu pomagal;. Bil je že mrtev. Podlegel je kapi. V 36 letu svoje dobe pa je preminila v splošni bolnici soproga primardja in ravnatelja mariborske splošne bolnice gospa Terezija Hribarjeva. Pokojnico pomilujeio vsfi, ki eo jo pognali. Smrt v Savinji Celje, 18. aprila. Danes ob 9. dopoldne jc šel prostovoljno v smrt 571etni Anton Silač, sluga pri podružnici Praštcdioni v Celju. Z levega brega med kapucinskim mostom in brvjo, ki vodi v park, se je pognal v Savinjo in takoj utonil. Pol ure pozneje so ga potegnili mrtvega iz vode. Zbralo se je mnogo občinstva, ki ga je obup Antona Siteča prevzel z globokim sočustvovanjem. Pokojnik je bil v Celju splošno znan zaradi dobre šegavosti. Že dalje časa je bolehal in v tem je tudi vzrok njegove tragične smrti. »Kaj mislite, za katerj poklic bi bila primerna, 6e b; b]la moški?« je vprašala, neka dama na dvornem plesu francoskega državnika Tallevranda. »Ce bi ja fr. odločal, bi vas poetavii sa ravnateHja gluhonemnice« je dejal Talev-rand. »Zakaj to? se ie začudila dama. »To je lahko povedati,« je odvrnil diplomat. »Zgodilo bi se namreč, da hi se hodiš j v;, milostiva, n? učili mol čari ia ali pa bi se gluhonemi navadili govoriti!« zato ne morejo presoditi dalekosežnosti sklepa o povišanju pasje takse. Vendar poleg drugih nezgod, ki jih rodi ta sklep, bo zaznamovano v tej dobi: porastek domačih prepirov, motenj hišnega reda, pretepov in pa ločitev zakona.. To je sicer hudo, da rodi tak odlok take posledice, vendar hujše je, da kvari ta sklep značaje onih Slovencev, ki imajo psičke — in to, bi dejal, je že močno pomisleka vredno dejstvo. * Ubogi Jaka! Prej slavi jen pes, imenitne žlahtne pasme, kaj je postalo preko noči iz tebe ... ? Kje so zdaj tvoj rodovnik in tvoje odlike? Tvoja nadarjenost in podobno! Saj sem dejal: odlok bo rodil pokvarjene slovenske značaje! Zadnjič je izjavljal Ost: »Kaj, ti prekleti cucek, ti križanka zobne krtačke in kastrole, ti boš ruiniral hišo! še malo ne!« In ko je prišel znanec, je isti Ost že s klasično umirjenostjo notoričnega lažnjivca trdil, da je ta pes navidez sicer dakelj, da pa nima z daklji nobenega posla in da je bil oče foksel »Fido«, lajati sploh ne zna in je kot tak docela nenadarjen in sploh sramota pasjega rodu! • Dejal sem že: afera! Ampak to ni še nič! Zadnjič prejme Ost anonimno pismo. Saj to bi ne bilo še nič hudega in pri nas so anonimna pisma zelo razvita čednost, zelo priljubljena in to priča o lepem junaštvu in * čednostih sploh. Ampak to pismo je bilo na- I pisano š posebno pisavo, sicer pa z istimi slovničnimi napakami. Pa odpre Ost pismo in bere in spozna v svojem velikem začudenju, da je pismo pisal Jaka. Da, ob koncu pisma je stalo jasno in točno: Dakel Jaka. Pismo samo se je glasilo pa takole: »Go-spot! Vi. ki si domišljate, da ste moj go-spotar, ste blagovolili zadnje čase temeljito izpremeniti kožo. Zadnjič ste zatrjevali, da sem čisto navaden cucek, takorekoč pocestni greh in da nisem vreden niti groša. Potem ste rekli, da se mi o čisti pasmi niti sanja ne. Gospot! To je navadna predrznost in spoznali boste, da je v meni dosti talenta za čisto pasmo. Zdaj je čas, ko se bomo ženili in dam vam svojo pasjo častno besedo, da se bom tudi jaz oženil in sicer z botrom Mirkuco, ki je, kakor Vam znano, naš sosed. To vam jamčim, da bom imel pet mladih, kakor gotovo mi je sicer po vaše bedasto ime Jaka in sem takorekoč brez-dvomno gospodična! Nadalje ste gospot izjavili, da nisem čuvaj, da sploh nikoli ne odprem kljuna in da sem na sploh bolj zajec kot pes. že prav! Zagotavljam vas, da se bom oglasil kot dober, imeniten čuvaj vselej, kadar jo prisekate nasekan domov in potem prav potuhnjeno zaklepate vrata, da vas ne bi nihče slišal. Videli boste, da sem čuvaj in doka2al vam bom s primernim lajajočim pozdravom vselej koliko Je ura bila! Kar pa se tiče vsega ostalega, vas opozarjam, da bom sklical prihodnje dni občni zbor Udruženja vseh kužkov ljubljanskega okrožja in bomo s primernimi koraki poučili vse, kaj se to pravi: povišanje pasje takse. Sporočite pa že danes lahko na pristojno mesto, da se lahko subvencija za policijo izdatno poveča, ker bomo vsi, ki smo organizirani v odseku čuvajev, postali mutci. Ulomi se bodo torej množili in temni elementi bodo imeli boljše dneve. Posebno bomo na roko vlomilcem, tatovom, kurji smrti, prijateljem sadja in vrtnih sadežev, pa tudi onih, ki radi izbirajo po podstrešjih, ne bomo motili pri njih blagorodnem poslu. — Jasno, take tiče, kakršni ste vi, bomo pa vselej primerno sprejeli. — Ker upam, da ste me žalili samo v trenotni duševni zmedi, čakam za enkrat še vašega poboljšanja. Dakel Jaka.« * Pa imate hudiča! še tega je manjkalo. Zdaj si človek božji lahko prikolovratil poln cvička, dalmatinca ali prokopčana — zaklenil in šel med začasni mir. Zdaj pa! Ne! To ne gre. 2e ta edini fakt, na katerega opozarjam z vso resnostjo posestnike zrevolti ranih kužkov, zadošča, da se modri sklepi ukinejo. Sploh, kaj govorimo na dolgo — kaj bo rekla pa država, le pomislite, nove varnostne odredbe, povečanje osebja ln podobno. Seveda, eno dobro je pa le na tej zadevi: — literatura se razvila v nas jo amer< •teta xadti}etn mestu Zopet katastrofalen poraz LJubljane — Osiješka Slavija napreduje — Sarajevčani v spomladanskem delu Se brez zmage Tri tekme pred zaključkom letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo je moštvo Ljubljane, ki ga moramo pač smatrati za najboljše slovensko moštvo, zasedlo zadnje mesto. Najboljša slovenska enajstorica je torej postala »repek«, ime, ki se ga je sicer precej doigo branila. Stvar končno po računih na papirju ne bi bila tako tragična, ako zadnje tekme Ljubljančanov ne bi iasno kagsle, da postaja slovenska enajstorica zmerom slabša. Oba zadnja poraza 0:8 in 0:6 upravičujeta bojazen, da bodo Slotiznci mogoče tudi na koncu tekmovanja zadnji v tablici, zlasti tudi zaradi tega, ker se ostali konkurenti za izpad iz lige požrtvovalno in z vsem svojim znanjem uspešno borijo, da si ohranijo »mesto na solncut. Se bi bilo prav, ako bi pripisali krivdo zato smoli, ki baje spremlja Ljubljano. Ni smola Ljubljane, ako osiješka Slavija odvzame Basku dve dragoceni točki in si s tem odlično popravi svoj položaj. Skočila ie z zadnjega na osmo mesto ter prišla celo pred Concordio. Je to požrtvovalnost, je to znanje, je fo volja, da se Osiječani rešijo iz obupnega položaja. Isto je pokazala v svojih zadnjih tekmah tudi Concordia. ki si je danes t }laskom delila točki. Dosedanji nastopi Ljubljane v jesenskem in spomladanskem delu tekmovanja so nam predvsem pokazali eno slabo lastnost ljubljanskih igralcev: nezanesljivost> poleg tega pa še pra\' gotovo mnogo drugega ni v redu v naši cnajslorici. Glavna tekma včerajšnjega kola se je vršila v Beogradu, kjer bi Jugoslavija z zmago lahko še omajala izglede Gradjanskega za naslov državnega prvaka Zanimanje vseh športnikov je bilo zaradi tega tudi naperjeno na Beograd. Do odločitve pa ni prišlo, ker sta si moštvi delili točki Položaj na čelu tabele je sicer še nekoliko nejasen. vendar pa velja Gradjanski še vedno za fa\'orita. BSK se je v zadnjem času zelo popravil, kar dokazuje tudi včerajšnja tekma v Sa-rajevu, kjer je \nsoko porazil tamošnjega zastopnika v ligi. Za državnega prvaka seveda BSK ne prihaja več v poštev. pa tudi sarajevski Slaviji izgubljeni dve točki ne bosta škodovali, saj je že na varnem. Tablica se je spremenila samo na koncu. Slavija je prišla z zadnjega na osmo mesto. Concordia je zaradi tega padla na deveto, Ljubljana pa »kraljuje« na mestu, ki ji gre po njenih dosedanjih zaslugah. Tablica je tale: Gradjanski Jugoslavija BSK Hajduk Slavija S Bask Hašk Slavija (O) Concordia Ljubljana 15 11 3 7 45:13 25 15 9 2 4 36:18 20 15 7 5 3 43.17 19 15 9 1 5 37:16 19 15 6 2 7 32:35 14 15 5 2 8 28:37 12 15 4 4 7 20:38 12 15 2 9 21:41 10 15 3 4 8 21:42 10 15 3 3 9 12:38 9 Hajduk s Ljubljana 6:0 (2:0) Split, 18. aprila. min. jc Bask po krivdi domače obrambe Za današnjo tekme med Hajdukom in Ljubljano je vladalo precejšnje zanimanje, čeprav je Hajduk zaradi zadnjega poraza od strani Jugoslavije izgubil vsako nado, da bi se plasiral na prvo mesto. Na igrišče je prišlo okoli 2000 gledalcev zaradi tega, ker je Hajduk nastopil z nekoliko pomlajenim moštvom. Postavil je v svojo enajstorico tri nove igrače. V golu je bil bivši Haško-vec Zekan. v napadalni vrsti istotako bivši Haškovec Kovačič, igral pa je tudi Hajdukov junior Muljačič. Zekan se je odlikoval s svojo sigurnostjo. Dober je bil tudi Kovačič, ki je bil v prvem polčasu v levi zvezi, v drugem polčasu pa na mestu srednjega krilca. Muljačič se ni izkazal. Hajduk je igral mnogo bolje, kakor zadnjič proti Jugoslaviji. Od strani Ljubljane ni naletel skoraj na noben odpor. Oba njegova branilca sta bila v svoji stari formi, tako da sta onemogočila vse akcije ljubljanskega napada. V krilski vrsti je bil zelo dober Bakar-čič, v napadu pa je bil najboljši Le-mešič. Hajduk bi zaslužil še večjo zmago. Glede Ljubljane sodijo splitski športni krogi, da je bila ljubljanska enajstorica najslabše moštvo, ki jo v letošnjem tekmovanju nastopilo v Splitu. Ljubljančani so bili sicer požrtvovalni, toda pokazali sc zelo primitiven nogomet in niso predstavljali resnega nasprotnika Hajduku. Goli so padli takole: 2e v -5. min. je Kragič, ki je dobil žogo od Lemešiča, dosegel vodstvo. Samo dve minuti kasneje je Matošič II. postavil na 2:0. V drugem polčasu je Lemešič streljal prosti strel z razdalje 25 m skozi gosti obrambni zid Ljubljane ter ? nizkim strelom povišal na 3:0 V 9 min. sledi lepa kombinacija Purišič—Lemešič, ki odda Matošiču II. in že je 4:0 Par min. kasneje je Kovačič petič potresel mrežo Ljubljančanov. Proti koncu igre kor-ner proti Ljubljani. Žogo ujame Kragič z glavo in 6:0 je bil rezultat današnje tekme, ki jo je treba smatrati za trening tekmo Hajduka. Sodil je g. Podubski iz Zagreba, ki ni imel težkega dela. Gradjanski: Jug®* slavija 1:1 (1:0) Beograd, 17. anrila Na igrišču Jugoslavije se je danes zbralo rekordno število gledalcev. okoli 12.000. med njimi 1000 Zagrebčanov, ki so prlsoe-b s posebnim vlakom v našo prestolico. Napetost jc bila velika, sai je šlo za vse. Gradjanski bi si bil z zmago docela utrdil na čelu tabel, a tudi Jugoslavija bi se bila, ako bi dobila obe točki, močno izboljšala svoj pcložs.i. Pa je prišlo samo do delitve točk. Priznati se mora, da je imel Gradjanski nekoliko več od igre. vendar pa je dosežen rezultat docela realen. izenačil. Dočim je Slavija v prvem polčasu pred-vcdla precej raztrgano igro, se je v drugem polčasu popravila ter je v 16 min Cvet-kovič povišal na 2:1 za Slavijo. Tri min. kasneje je Detlinger izenačil. Prišla je 27. min. in Čabrič je dosegel vodstvo za Bask. Že se je zdelo, da bo Bask odnesel obe točki. Zadnja dva gola, ki jih ie prejela Slavija. sta bila plod slabe tehnične igre ožje obrambe Osiječanov V 40. min. je Smeliček izenačil. Eno minuto pred kon- cem pa je Bask po nesrečnem naključju izgubil tekmo. Zaradi foula je Kolar streljal prosti strel. 2oga pride pred vrata Baska do dr. Ivkoviča. ki po nesreči zabije avtogol. Zelo dobro je sodil g. Scarpi iz Benetk. Concordia: Hašk 2:2 (1:1) Zagreb, 18. aprila Dva stara rivala in dva kandidata za izpad iz lige sta na današnji tekmi pokazala precej slabo igro, čeprav sta nastopila v svojih najmočnejših postavah. Concordia je prišla v vodstvo takoj začetkom po Paviši. V 27. min je izenačil Hrubec Ta gol je zakrivil vratar Cancor-die Podhraški. V 5. min. drugega polčasa je Vidmar zopet spravil v vodstvo belo-zelene. Toda v 23. min. je Hrubec oddal žo«o Finku. ki je izenačil Publike je bilo okrog 2000. ki pa ni bila zadovoljna z igro. Italijanski sodnik Ciambcrlmi je mnogo grešil glede of sidov. BSK: Slavija S 8:3 (3:2) Sarajevo. IS. aprila. Slavija. ki ie nastopila z dvema rezervama. je doživela hud poraz. Igrala je ekoraj brez elana. zlast' v drugem polčasu. V prvem pol?a«u ie uprizarjala prere; nevarne akcije. V drugem polčasu 'e BSK delal na noljn Slavje, kar ie ho»el. 7.a tri gole nosi krivdo vralar Slavi je Krstulovjč. BSK fe nikoli ni pokazal v Sarajevu tako dobre Igre kot dane«. Naiboliši igra«;' «n hij Marjanftvič. Borovi^ in Vui«d'"novic. Gole «o zabil? za BSK Marjanovi* fi. Vu-,mlinov"* in enega, za Slavijo Ra:« lič. Tvičič in Manila. . . Dobro ;n objektivno je podil g. Nenkov.i« iz Kragujevca. Drugo kolo prvenstva LNP Celjski moštvi še brez točk — Vodi trboveljski Amater V ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP sta se včeraj zopet vršili dve tekmi, v Trbovljah in v Celju. Obe celjanski moštvi sta tudi tokrat ostali brez točk. Po dosedanjih tekmah vodi trboveljski Amater, ki ima štiri točke kakor mariborski železničarji, vendar pa boljšo razliko golov. Tablica je sedaj tale: Amater 2 2 0 0 4:1 4 Železničar 2 2 0 0 3:1 4 Celje 2 0 0 2 2:5 0 Olimp 2 0 0 2 0:2 0 Amater s Olimp 1:0 (1 s O) Trbovlje, 18. aprila V Trbovljah jc Amater tesno, toda za-| služeno premagal celjski Olimp. V prvem : polčasu je bila igra izenačena. Gol za • Amaterja je zabil v 43. minuti desno krilo j po lepem pasu levega branilca. j Po odmoru je imel Olimp nekoliko več i od igre. toda zaradi pomanjkanja strelcev v napadu ni mogel izrabiti nit.i ene pozicije. Sodil je g. Dorčec iz Ljubljane objektivno, toda premalo strogo. železničar s Celi«* 1 : 1 (1 : O) Celje. 18. aprila V prvenstveni tekmi na Glaziji je pred 400 gledalci mariborski Železničar zmagal nad Celjem sicer tesno, toda zasluženo. Celje je zaradi odhoda treh igralcev prvega moštva k vojakom nastopilo s tremi rezervami. Igralo je sicer požrtvovalno, nudilo pa jc slabo kombinatorno in tehnično igro. Napad je bil raztrgan ter igral preveč defenzivno. Krilska vrsta in ožja j obramba sta bili prilično dobri j Gostje so v znanju znatno prekašali do-I mačine. Njihov napad pa r.i znal izrabiti mnogo zrelih pozicij in je streljal zelo j nesigurno. V moštvu sta se uveljavili ožja obramba in krilska vrsta, ki sta krepko razdirali akcije Celja. V splošnem pa tekma ni nudila prvorazrednega nogometa. Bilo je mnogo nabijanja žogo in primitivnih akcij.Poleg tega je Ce- ; lje v drugem polčasu začelo z ostro igro. ; s katero je hotelo nadoknaditi svojo šibkost. Slaba in ostra igra Celja je zavedla , kočno tudi goste, da so popustili in se za-| čeli posluževati ostre igre. Gostje so takoj od začetka pritisnili. V 7. min. odbije vratar Celja žogo. Bačnik pa je na mestu in potrese mrežo. Celje izvede nato nekaj hitrih akcij, toda mari-! borski vratar odlično brani. Zadnjih 15 mi-' nut prvega polčasa so gostje v premoči, napad pa ni znal spraviti žoge v mrežo. (2 : 0), Mladika : Moste 0:0 — Prvenstvo junior jev. Ljubljana : Svoboda 1:1, S .o j van : Mladika 4:0. Murska Sobota: Mura : Gradjanskj (Ca-kovec 4 : 0 (2 : 0). Prvenstvena. Sodil je dobro g. Mrdjen iz Ljubljane. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava : Ptuj 3 : 2. Prvenstvena. Sušak: Orient : GiovLnezza (Reka) 2 : 0. Praga: Praga : Berlin 4 : 2 (2 : 1). Bratislava : Viktorija Plzen 2 : 1, DFC Tepliitzer FC 2 : 2. Bukarešta: češkoslovaška : Rumumja 1 : 1 (0 : 0). Bruselj: Švica : Belgija 2 : 1 (1 : 0). Dunaj: Prvenstvo. Admira : Libertas 3 : 1, Waeker : Vienna 2 : 1, Sportklub : FC Wien 2 : 2. Rapid : Hakoah 2 : 0. Rini: Prvenstvo. Roma : Milano 0 : .0, Trieetina : Sampicrdarena 0 : 0, Luchese : Lazio 1 : 0. Na pol i : Torino 1:1, Ambro-siana : Bar; 2 : 2. Fioreniina : Boiogna 0 : 0. Genova : Ale*«andr.:a 4 : 0, Juveii-tus : Novara 1 : 1. Budimpešta: Prvenstvo. Hungarja : BoSka-li« v Ljubljani krasno darilo za propagandno smučarsko tekmo na Voglu. To darilc je visok bronast kip »Zmagovalca« na marmornatem podstavku, v katerem je na medeni plošči vdelan skalaški znak, v plošči pa napis: »Zmagovalcu skalaške tekme na Voglu«. — Za to prehodno darilo se je danes vršila z 1886 m visoke šije borba, pri kateri so sodelovali poleg članov Osrednjega kluba jeseniški Skalaši. Tudi oddaljena savinjska podružnica je poslala iz zelenega Celja svojega zastopnika na bele smučarske poljane Vogla. — Namen te tekme prav za prav ni tekmovanje, ampak hočejo Skalaši predvsem s to svojo prireditvijo pokazati številna, krasna — najlepša smučišča v naših Alpah, nato pa šele svojo izurjenost v smu-ških likih, ki je neobhodna potreba pla-nincu-smučarju, predvsem zimskemu alpinistu. — Ves teden trajajoče slabo vreme se je. v soboto popoldne mahoma zboljšalo. V zvezdnati mesečni noči se je vzpenjala skupina Skalašev in gostov po dobro zga-ženl poti k skalaškemu domu na Voglu. Naslednjega dne jih je pozdravilo jasno, modro nebo. Krasen je bil pogled na ožar-jeno triglavsko skupino ter na megleno morje, valujoče nad Bohinjskem jezerom. Točno ob 10. je bilo 18 Skalašev na Siji in prvi je odsmučal po strmem pobočju navzdol. — Kratek ovinek zakrije gledalcem na Siji in na Orlovih Glavah tekmovalca, ki teče po nalahno naklonjenem snežišču, se vzpne na neznatno vpetino in v ostrem smuku zdi-či skozi cilj. Proga, ki ima 450 m višinske razlike, je v splošnem zelo strma. Najboljši čas je dosegel z 2 : 59 Kobler Stane, član jeseniške podružnice Skale. Sledil mu je komaj 15-letni Stumpf Tone, tudi Jeseničan s časom 3 : 43. 3. in 4. mesto sta si priborila tudi jeseniška Skalaša Bizjak Jože 3 : 59 in Korenini Drago 4 : 06. Izmed Ljubljančanov je najbolj« Marinko Janez 4 : 25, ki mu je sledil Rettilk Jole s 4 : 30. Tudi Celjan se je odrezal. Volčko Viki je na 7. mestu s časom 4 :40. Sneg je bil izvrsten; saj sc zalite vse Načela In smernice Srancoske zunanje politike Velik govor francoskega zunanjega ministra Delbosa na kongresu Srancoske radikalne mladine Carcasson, 18. aprila. AA. Tu se je danes vršil kongres radikalno-socialistične mladine. Bivši minister Mlstler je govoril o radikalno socialističnih načelih in poudaril, da se radikalni socialisti ne oddaljujejo od svojega programa, čeprav so se pridružili ljudski fronti. Veliko pozornost je danes na kongresu zbudil govor zunanjega ministra Ivonna Delbosa. Francoski radikalizem Spočetka je hvalil delovanje predsednika vlade Leona Bluma. Nato je naglasil da je samo sinteza poedinih individualnih volj nizacija nekaj več kakor samo stranka, zajednica, ki ne sloni samo na nekem določenem političnem programu. Francoski radikalizem pomeni posebno mentaliteto, zvestobo tradicijam in individualizmu. Su-veiena narodna volja francoske republike j esamo sinteza poedinih individualnih volj Francoski radikalizem pomeni akcijo za uravnovešenje odnosov in činiteljev, ki delujejo na francoski narod in njegovo razpoloženje. Za ravnovesje pravic in obveznosti poedincev in posameznih socialnih skupin. Radikalizem zahteva harmonijo tudi med posameznimi narodi. S tem je Delbos pričel na zunanjepolitično vprašanje DN ne zasluži obsodbe Veseli me. je poudaril, da prav za prav ne govorim le za svoj resor, nego v imenu celokupne vlade. Naglasiti je treba, da je vsa Francija zavzeta za organizacijo miru. osnovanega na plodovitem sodelovanju med narodi in na vzajemnem sodelovanju svobode in neodvisnosti vsakega naroda posebej. Po svetovni vojni se je spočetka mislilo, da je ta ideal dosežen z ustanovitvijo Društva narodov, ki naj bi silo nadomestilo z arbitražo in tako urejalo vse mednarodne spore. Toda kmalu je zmagal duh maščevanja na eni. na drugi strani pa nezadostna solidarnost med zavezniki. Nastal je nov položaj. Vendar pa bi bila velika napaka .pristati na obsodbo in propast Društva narodov. Ce Društvo narodov ni uspelo urediti to ali o«o. se še ne sroe prezreti mnogo dobrih in plemenitih stvari, ki iih je ono ustvarilo. Kaj bi bilo sedaj i t Evrope, da ni bilo Društva narodov. Društvo narodov predstavlja za nas še zmerom največjo in liajreRničneišo pacifistično stvarnost. Ko se ho dodobra preuredilo in ko se bo nabralo dovolj izkušenj, bo koncem Jroncev premagalo v«e težave, ki se z njimi danes bori. Društvo narodov bo moralo predvsem vselej računati s stvar nim stanjem. Naloge DN v bodočnosti V okviru stvarnih okoliščin se bo morala organizirati vojaška varnost Evrope s pomočjo regionalnih paktov sklenjenih med državami, ki bi se lahko kdaj izpostavile enakim nevarnostim. Ti pakti bodo pripravili tudi druge države, ki niso članice Društvo narodov, do tega. da si bodo med seboj ponudile jamstva in pomoč za primer kakega napada. Na taki osnovi bo ojače-no in izpopolnjeno Društvo naroda predstavljalo za vse države na svetu mnogo bolj privlačno silo kakor doslej. Vprašanje vojne ali miru Vedeti jo treba, da ie vprašanje vojne ali mini zmerom vprašanje sil. Kolikor več moči bo imelo Društvo narodov, toliko bolj ga bodo posamezne države spoštovale. Tn toliko bolj bo rastel njegov pomen za svetovni mir. Tako gledamo mi na vso stvar, ne glede na vse prekršene pogodbe, ne glede na demilitarizacijo Porenia. Mi smo 73. novo ureditev odnosov, za zagotovitev varnosti na zapadu. za dobre odnošaje z vsemi soseeri. seveda v skladu z našimi pogodbenimi obveznostmi in z našim nazira-njem po ohranitvi občega miru. V tem smislu smo pripravljeni pristati na vsa no-litična pogajanja. O Španiji Nato jc obrazložil francosko stališče glede državljanske vojne v Španiji. Onim, ki stalno nastopajo proti načelu nevmešava-nja v španske zadeve, je treba odgovoriti, da je v sporazumu o nevtralnosti sicer mnogo raznok. da pa bi bila situacija vse drugačna, če bi se te razpoke razširile v odprta vrata, skozi katera bi vsak silil v Španijo. To bi pomenilo nedvomno novo svetovno vojno. Franciia je nastopala zme rom v najlepšem skladu s svojimi britanskimi prijatelji in se je od vsega početka zavzemala za čim intenzivnejšo kontrolo. Kontrola se prične jutri o polnoči. Končno je bilo doseženo soglasje vseh prizadetih držav in je bilo načelno snrejeto. da se ie treba pogaiati tudi o umiku tujih prosto-volicev s španskih bojišč To je rezultat nagega dela. Francija je želi za to svoje rlelo odobravanje in simpatije vseh miroljubnih narodov. Francija ne bo ničesar ooustila. kar bi lahko kakorkoli omogočilo nosredovanje med obema nasnrotnima španskima taboroma. Francija želi posredovati za mirno ureditev ne samo tega tra- kotanje z več kot 3 m debelim snegom, ki je na površini solna t. Vozilo se je kot no žametu. Na cilju na Spodnjem Voglu je vladalo živahno razpoloženje. Po tekmi je bila v Skalaškem domu razdelitev daril, katera so v tej tekmi prispevali Skalaši in njim naklonjeni planinci. Darila so bila v glavnem praktična. V imenu jeseniških Skalašev se je zahvalil tov. Drago Korenini za izvrstno izvedbo tekme. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. Z današnjim dnem prevzema vodstvo treningov v Ljubljani lahkoatletski športni učitelj za Dravsko banovino g. Klein. Treningi se bodo do preklica vršili vsaki dan na igrišču Primorja, in sicer od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. Obiskujte polnoSte-vilno treninge ASK Primorje, (centralni odbor). Klubov redni občni zbor bo v četrtek. 22. t. m. ob 20. v zadnji sobi restavracije Slon. Porivamo članstvo, da se polnoitevilno udeleži občnega zbora. gičnega španskega spora, nego tudi vseh drugih zapletljajev in težav. Politika blokov Jasno je, da še niso odstranjene vse nevarnosti. Med obstoječimi nevarnostmi ie najhujša težnja po ustvarjanju nasprotujočih si blokov v Evropi. Kljub vsemu pa se še nadalje zanašamo na to, da bo prej ko člej mogoč in potreben sporazum ined državami z različnimi notranje jHiIitičninn osnovnim; načeli. Tudj v Evropi 10. stoj letja je bilo mnogo takih resnih nasprolslev med |>osaniezniuii državam; jn vendar so bile mogoče dolgotrajne periole miru in sožitja. Res je, da ee danes poleg razlik med osnovnimi in državnimi načeli pojavljajo tudi razlike v mednarodno-političnih delovnih metodah in f^ eni za obče sporazume. drug; za dvostranske. Toia tem manj so v metodah mogoča nasprotstva. ki bi ne bila premostljiva. Ta nasprotetva se bodo izravnala sama po onega dne, ko bodo vsj pokazali dobro volio za sporazum že zaradi miru samega. Oboroževalno tekmovanje So pa še druge prav tako pomembne težave, k; se [»javljajo pr; delu za utrditev miru: Tekmovanje v oboroževanju, težnje j)o go-polarski avtarkiji. Kar se prvih tiče. je treba ooudaritj žel;« francoske vlade, da se čimprej (Iožene jn odredi vseobfa omejitev v oboroževanju. Francija je dala iniciativo, da se t maju sestane jtredsed-tvo razoro-žilvcne konference, ki na; bj razpravljalo o novem predlogu, po katerem naj bi se uvedlo mednarodno nadzorstvo nad oboro; ževan.jein in prisilno objavljali podatki o razvoiii oboroževanja r posameznih drža vali. Ta francoska iniciativa bo nedvomno omosočila tudi čimprejšnji sestanek plenarne konference. Kar pa se tiče teženj o avtarkiji, je treba opozoriti na valutni sporazum treh demokratskih veles.il. ki pomeni zgled zato, kako je treba z miroljubnim sodelovanjem olajšali gospodarski razvoj in promet v tn« teresu blaginje vsega človeštva. Francosko-angleško prijateljstvo Nato je Delbos jrOT«r;l o Francosko-angle-škem prijateljstvu. To prijateljstvo dveh veljkjh demokratskih si! nikakor ne pomeni politike blokov, ker za nikogar ne pred. starlja uikake nevarnosti in nikogar ne ovira t njegovem razvoju, nikogar ne žali. To prijateljstvo pomeni le uveljavljenje pravice obeh narodov, da delujeta z miroljubnimi 9redstvi za širjenje svojih idej. da vedno znova poudarita svojo neomajno voljo. da te svoje ideje branita proti vsakomur, kj b) jih skušal uničiti. Kdo hi mogel dvomiti o njih rešilni misiji? Tri demokracije — jamstvo miru Trj velike demokratske sjle. Francija. Velika Britanija in Zedinjene države, pred. starljajo najboljšo garanejo za svetovni mir. To je ecBn} in najboljši odgovor onim, kj nenehotna govore o propadanju demo. kracijc, še posebej pa o propadanju francoske demokracije. Ti ljudje so pozabili na vse okoliščine, spričo katerih se ie ohranilo neomajno zaupanje r demokracijo. Francija in njeni zavezniki V tem smislu je treba presojati med dni-gim tudi našo zveio s Poljsko, naše prijateljstvo z Malo antanto in francosko-rnski pakt. Oni. ki so stalno hipnotizirani po po. liliki tega ali onega političnega osjšča. m<>. njjo. da so vsa francoska prijateljstva ogrožena. Ml jim lahko le rečemo, da ni tako lahko oslabiti francoskega vpliva, kakor se je morda to kdaj m'slilo. Treha je vedeti, da bj tudi kakšna večia sprememba v Podu narju ne ogražala Francije. Poleg tega. p^ so ?e mno^ri drugi narodj V>rp7. posebnih pogodb že po svojem razpoloženju, po svojih nazorih j»i po svoji krvni sorodnosti vezani na. Frcincjjo. Francoska varnost, njen pologi na svetu sipričovsejra nikakor imta omajana, nego postajat* da« za dnem wčja Po gospodarskem k političnemu sodelovanju Vse kaže. je končal Delbos. sodeč vsaj l>o nekih jwnvpfomih. da ee gospodarske težave blažjo. Belgijski minislnski predsednik van Zeeland je spričo svoiih sposobnosti odličen pobornik za veliko stvar, za katero se je zavzel v poslednjem času. K;ikor pa i« dejal prav te dni dr. Schachl v Brus« ljii. pogoj z* gospodarski ? nora z um obči •ifllitičnj sporazum. Že od nekdaj smo mi Francozi za tak sporasiiin. Naš pogoj pa je ta, da se ustvari ugodna atmosfera. Brez raroroženili src in duš nista mogoč; ne vo »sška ne gospodarska razorožitev. Skrajni čas ie. da se zruši ponudila prilika za to. Takšna prilika bo nedvomno riiena velika razstava, na katero bodo prišli zastopnik1 vseh narodov. Vse to so osnovne smernice zunanje politike. k; jo skušam izvajati v popolnem soglasju z mini$trsk'm rredsedivkom in ostalimi člani vlade. Smotri te politike so eno* stavn; in jasni. Vs; želimo, da si ohranimo svoje dosedanie sporazume, da si ojačinio svoja dosedanja prijateljstva, da utrdimo mir. da prinomoremo k njegov; organizaciji in k popuščanju vseobče naoetost; na svetu. Prva obletnica fašističnega imperija Rim, 17. aiprila. l>r. Po vsej Italiji se vr-velite priprave za proslavo prve obletnice ustanovitve fašističnega in»perim. Na univerzah bo proslava že ob koncu meseca i velikim; mveča-nosUrtj. pri katerih bodo rodbina«) v Abosinij; padlih dijakov i7.ro-«ene posebne diplome in odlikovanja. C lavna proslav« bo na sanio obletnico v Rimu. Pri tej prilik,- lw tudj velfka vojaška parada, pri kateri Ito nastopilo nad 100.000 vo jakov. ra«ni fašisllčn- nddejfcj fer tinTi 10.000 moč močan oddelek novoosnovime domačjneke vojske v Abes»ntji. Žena v sodobnem svetu Ljubljanske visokošolke za svoj dom V četrtek zvečer so pod pokroviteljstvom Rastnega damskega komiteja priredile v prostorih »Kaz;Nathaa der Weise«. Bass?rmanna štejemo med nrj-večje umetnike, njegov sloves je razširjen po vseh kulturnih državah. Našemu občinstvu je znan jz raznih filmov. Umetnik j« bil dolga leta lastnik Ifflandovega prstana, ki ga podelijo soglasno največjemu dramat-ekernu umetniku. Bassermann ga je nataknil pokojnemu Moissiju, ko je ta umrL S tem je izkazal svoje veliko spoštovanje pred umetnostjo umrlega igralca. BasBer* mann je največji živeči umetnik-realist, v mladosti se je moral težko boriti, da se je uveljavil kot igralec te smeri, on velja kot njen utemeljitelj na nemških odrih. Njegovo človeško globoko (prečutene kreacije so enkratne umetnine in spadajo med največja umetniška doživetja, kd nam jih more nuditi gledališče. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Vsemogočni jfe poklical v večno življenje našo predobro ženo, mater in sestro, teto in svakinjo, gospo Josipino Kalan roj. Dežinan soprogo nadučitelja v pokoju dne 18. aprila ob tričetrt na 6, prevideno s sv. zakramenti. sv. zakramenti, v 67. letu starosti. Pogreb bo v torek 20. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Kranju. STRU2EVO, 18. aprila 1937. ŽALUJOČI OSTALI JftseftraJie v >Čfutru