St.. 33.
V Gorici, v cetvrtejk 14. avgusta 1873.
aj HI.
„Soca4t idiaja vsak cetvrtek in velja * pofito prejemana ali v Gorici na dom poiiljana za druzalmiJce polit. dnietva „Socau:
V«e leto   ......   f- 4.
Pol leta   ..'..-.„ 2. -
Cetvrt leta   .   .   ...    •• 110 Za nedruzahnite t
Vse lcto   .   .   . ¦ .   .   ."  f. 4.50
Pol leta       .....   r. 2.30
Cetvrt let*       .   .   .   .    „ 1.20 Posamczne Stovilke se dobivajo po 10 aoldov v Gorici pri  Paternolliju in So-harju; v Tratti v tvbakarni«di „Vi& del Belmlere 175»*» in„V>» dt-lla caBerina 60".
Glasilo sloevnskega
Pri ozaanilih se plataje za navadno ristopno vreto:
8 kr., id se tiska 1 krat
7   „   „   „   „,    2 krat
«   ,,   ¦,   „   ,.    3 krat.
Za vefic crke po prostora in vaak
pot 30 kr. za kolck.               »   '
NaroSnina in dopisi naj Be blago-voljno pofliljaio medniku: Viktorjn Do-lencuvGorm, Cou. del Cristo 186 blizo
Sivinakega trga kder bo nalmja tadi upi niStvo. — Kokopibi. so ne vracajo; dou„. naj »e> blagovoljno frankujojo. — Dead-
druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
com iu drugim nepremofaira bo narotfnina sni*a, ako se oglase pri uredutttvu.
Nova volilna postava za drgavni zbor pa deieinl zborl.
Drzavna zbor jeletos sklenil novo volilno postavo, po kuteri jo hrepenela vsa centralisticna stranka mi-sleca, da po tern dobo v*o drzavno rnoc na Duneji zedinjeno, z. veduo ah *>aj za mnogo casa, v svoje roke. Da se le dezelmui zborom vzume vol dim pri-vica, gotov; so bill centr.id»ti velikega uspehu. lit za* res, vec let so se na to krepko pripravljali V ta n.i-men so dezelue zbore zanemarjali in kolikor je bilo le mogoco prezintli. Ce so nekateri, kukor kranjski, eeski in drugi v svoj'in malem deiokrogu tuarijivo delovaje vec" deieli potrebnth postav izdelaii; njjso jib inmistri ptiporocali nasemu cesarjn v potrdbo, iu ostale so na pr.pitji. Co so ti z jori ali po lauci Interpol,icije sta-vjli, ali pt-ticije odpnslljalt vladi, vectdel se odgovora nijso dobili ne zbori, se roanje pa posamezni poslanci Koliko so be nasi sedanji mimstri zmenili za nas de-zelui zbor g^riSki, kaze nam petioija, zakojoso laiiako leto vsi poiilanri gla&ovuli, tirjaje, naj eo v uttSe sied-iije Sole upejtti narodna kot podudua jeziku.
btrawiio jasiio je odgovoril mnister p xluka in bo-goCastja s tern, di hoc-* na§o vadoico ponemciti! 1)e-zflni iiBsi po^lauci so tudt enib mislij v turn,, da se p<> uradib naj pise vtMioduem jfziku, m naie ljudatvo hreptiii po tern. ti>du c. kr. okrajiio glavarslvo v Gorici sili naSicn zupanom aemSki jeiik, n d brigaje se /•i dot.cue po»lavp} za \istavo iti z t narodnost nnso. Ud nuSih sodnij le prav m.do se v.di slovenskih dekie> tor, alropram ne moremo r«?fi:, da so s'ldinjSki urad-niki nam sovmzni. 1'a zakaj vse to? Ctitlno, pa re-snicno! Zuto ker se vec boje tnoguhmh centralistov in ruimstrov, uego preloma doiic'iib postav in ustave §. 19. drz  osuovnia postav.
V gori om»^njeui naraen, zeJ*niti vso mou v Bf>eu so centralist! datjo skrbeli^ da so iz kronovin dvnarja dobivali na Dunaj in v svoje roke; zato so bauke, de-nartia drustva vseh vrst osnovali. Ko so to dosegb, so z denarjem   vseh n:.rudov po tern  uplivali   na  volitve
umK.
staniCevi spisi.
(Nadaljevanje.)
6. rMolUve in premiSfovanja per objisJcovanju sti-rih h' sailobljenju odpustika svciiga — leta odlocenth cerkva, Katerim je spredpostavljen kratki nauk od svetiga leta 1826. Se dobe v Gorici per bukvab idem-si ill Sol. — Natisnjene per bratitt Mattiuzzi v' Vidmu 1.^26*" — V (.vanajsterk', 148 straw j. Nauki, psalrai, litai.ije i druge molitve segajci do 50. stiani, ua 5L str. pa se zadte k»jige 2. del pod naslovora: flPer-stavik nektenh cerkveali ia drugili peseuo, h' rao-litvam in premislovanjam za sveto leto 1826.*
V jezikoslovnem oziro je i ta knjiga graje vredna, kajti poroislm moramo, da je prauna 1. 1S2U, te>iaj v 6asu, ko so bli Vodnik, Kopitar, Raunkar i Metelko slovenskt jezik uze dosta ugllidili tuko, da so tisti cas ba§ duhovui pisatelji na Kranjsktm (Burger, Po-ocnik, Zalokar i dr.) prav lepo s!oven§dino pisali. A S'.auiceva knjiga nij samo prepolna germaui»mov, nego celo sluv-niSkih napttk uabajai oblno v njoj, da, niti pravopis jej nij pravden i doslelen. Tako n. pr. pi§e: tludelen postavleni, nass, eerku, molitu, u.fer, vus in usib, spomnjio, Hcast bol-, vondajavc, poaiozg, ueuttam Da u i brez stevila drugili.
BPerstavikA ob^ega veei d< 1 Stan'deve iz nem§kega
in tjploh na politiko tako, da se je v delimit zborib, v drzavuein zbot u io povsod Lutila njih v^likji, nevarna motS. Zraven so ui»*j seboj stiogo disciplmo initli, in in vrhu vsega osnovali sj lastno casopiae, a drug*) so denutno podpirult. In vsi ti bvalisajo njih polMja, za-govarjajo centralizcm pokrivaj) bauke; naeprotntke pa firoijo, psujejo, iu dobro jini jo bilo, in jim je vswko sredstvo. Vse to je sicer pri mnogo denarja stHlo, ali kaj zato, saj je iz v^eb dezel novcov piilinjtdo, kobkor so boteli, oni so pa rusloleva'i akcije ,niej labko m-§lji6e ljudi.
Vsa bvoja dela so krouati misldi s tem, da so hvetovno razstavo napravib, in novo volilno postavo pridobili. Posro6do so jim je, in na vrbuuec so do-speli.
Na vrbuncu so obdiiuti je pa dokaz nijveco mo* dronti, in le temu.'mogoCf, ki je poSteno postopal, in A slavnimi ciui zasluz 1 tako mesto. Nti, centralist! se ne bodo .nogli vzdri »ti na vrhu, ker so se pregrefidi ?, tpoi pravianost in svobo Io in k«r jih je namosto d«»-muljubji vudila sebicnost. Nasleillci so takemu delo-vanju prav primerni. Hazstava je sicer sploh krasna, alt de zdaj nij popolnoina v redu in neizmerno dosra stane brez potrebe; zato jim je centralistom prav raz-stava v §kod». kajti nijso dokaztdi previdnnsti, go manje pa dobrega vnrcnega gospodurstva. StraSna kazeu jih je pa ddiitah v (mm in pri bankab. l)a> iivoli smo lotis neizmi^rno veliko ialiuietitov, in ho zdaj {lodkopava boizna kriza kupcijski kredit, tor nij pre-v*dft«, kedaj nebajo falimenti trgovskib biS in tliugih bogatincev, temufi bati se jf, da py/le vpr«p:id zgnji l:mi zapneetji tudi d<sta zdravdi, krepkib nioc'j.
To je poskodorane in druge izpamctilo, iu k»r je popr«*j mnogo izmej njih le brepenenje po d^narji vieklo k centrali7.mii, ne borlo ga ve6 pndpirali, ki so se tako strusno spekli.
Pa tudi z novo volilno postavo o ncposrednjih vo-litvab so centralistom, kakor vse ka?.e, #neee prav po-sre^iti. U?.e zd»j se bojo federalne in narodiu*. opozi-cije, <5e stopi v drzavni zbor, alt Lq mst-pi, ako bode le   zlozno    postopala.    PregreSda   se jo v tej   zadevi
*t zaemja:
y,Soin le paBtarica V Lokovci doma, I'a zalost ne pride 4 o moj'ga eitsa." — in pa: ^Zdibovanje ovcic po past.rju", oda zlozona skofu  Jos.   Wallaudu I.  1818.,    ko   se je v Gorico pnti muilil.    Marsikataiega bode zunmdo izveleti, da Stanie v ttj pesni Skota aiko. ur drugeinn tie primerja nego  --   iibeialileum   ccs.-irju  Joset'n II..'   Teiko bi s.* uasei dan   daues   ua   Slo\enskem   duhoven, -ki bi pel kakor Stan.c:
rPiisli Jo/.« f, de tamo razs!rosi§ Ko ceha1, kiter'ga ime ti nos:s, De, ko on, trud ino Iuc raz§ins, Cednosti miris!'* KarakteristiCna je tudi opoatba   na zadnji  straui, glaneca se: vAko bi lete pesme v«c bravcov dobile, ku-„kor unth 24. ktere so v letu 1822 za kmete ino ma-„do ljudi von   daue   bile;    bi se znulo   znnaprej   \ec „drugih bolj popravljcnih von dati. „Pa buda je, To cutini sum! Ve6 k* sto spendat, Ak f-mil'se vam Za bukvice Petico dat\ • Toljk per zve&t, In §e zgubitl* Prepr.can  sera,  da  bi ta Stanicev   vzdildjaj   vsi slovenskt pemiiki. ki so kedaj svoje pe^ni na sv.tloda-jali, z obemi rokuma pndpisab!
7. m Drugi perstavik starih ino novih ccrkvenih ino dmgih peseta, A' molitvam in premiSbvanjam ea sv. leto 1826. Zb.ral, iz uemskiga prt-stavljal ino skladal Val Stanig Schola3t.u J\&iisu\l Paternollt v Gotiei  1838, v
ttntralna stranka ne g!ed6 dvu^ib krivlo n. p, krivicue ra«lelitv«j poslaucnv mej razuimi miroli, posebuo v tern obzirn, da je ihIm ttdiko zop^rne dezelne ssbore popoltio* ma pivzrla, ter jim vdilno pravico vzela, no prodlo-2ivgi nacrt* postave tern zborom v pretresovanjo iu skltpanje.
Tako je prezila dezelne postave, katere ee no smejo prenarediti, *Se v to ne dov.di izvanredna, vedjutt doticndi dczi'lnib poslanc^v. Po § 88. te ustave mo? rajo v tak nauien uavzocnl biti vsaj 3|4 deli vseh pu-sluncuv, in za prenaredbo moruto gksovati najmaoje 2iJHini navzoCnih,
Co vsi) to premislimo smemo upati, da ho bo val krivicft trpeci mi rod i izu6iti p.»takih grenkib skusnjab, in da se osndn kmulu prekucne jim v prid zlasti, far •hh toliko potrebne spravo mej uutudi tudi nufi oasar, katert je, kakor pravijo, potrdil to volilno postavo, da pozve po volitvnb pravo mnunja narod »v svojih.
Iz toga pa sledi, da imajo vsi nmodi ozirouia vo-lilei pri volitvalt jako previdno postoputi in isvoliM take moze za di^avno poslanco, kateri budo delali na to, da dobijo dezele in naiodi, kar jim gre, da zmaga federalized.
PoBebno je df^elnim zborom f-amim na vio mo5 protcstnvnti zeper preziranje dezelnih Ubtjiv, m pad zbor naj njvgovemu veliLanstvu pokloui po&ebno adre-bo, v katert naj odkritosicno vazloii stao btvari, zoljo pa potrebe te grofije in obeli narodov. To piavico imajo dezolni zbori uLe samo po sebi, in izrekoma po § 19. dezelne ustave, v kojem utoj', dasmeju ti zburi svoja muenja iztxkati, in pi itozVe prodajati, ob vseh drzavu b po>tavah, ter uasvetovajfnjdi spremembe.
Naueinu goriSkentu zhorn b^to teat la/.e, ker je uzj enkrut takua volitvam uaspr^toval. Z dopisooi meseca septeinbra 1869. je nam red vluda pozvedovanju popi-Hsala dezj'ltii zbor:
1)  Ah bi drzavni u*tavi koristdo, da so upaljejo ueposredne volitve v drzavni zbor?                 ^       .,".-¦¦
2)   AH ima, namosto da dezelni zbori poiilj«ju podance v drzavni zbor, Ijaditvo samo td poalaucO ne-posredoura volit*, in jih odposdjati na Dunaj?
-------------------                         ¦%,
dvnt.ajstorki, 70 sti. Predguvor se glasi: „L]ubi Slo-,.vciic! Ji-st vem ino obuutimseer, demojo v'perstav*ktt pisali stirdeBet na svetlobo dune pesme raalo brane «so. To In bio moglo ineni Bvetovati, iz vondujaujam rdntgib pesem ne cas ino dtnaije zgubljati. Pa mi-^ ,.slit», de le kjer tiste pesme poznane niso, bodo otto ,raa!o Ukune i«<o biaue. Saj so oue namred iz skoraj ^vsib starih, ster mo6io i*»kanih in iz povih bukev .•/.brane, ali celo novi6 pr<-!i.Lene aP izlozeue, — Ako Bbi duhovni, ka erira dusno dobro svoj.k uvcic na srci „leznti moie, ino ki.teri tudi sami sloveuskiga braoja rpolrebni so, takr pefcme pr.dnim bravc.m vM f&x&m, ozi.anib, posodib ali pale v dar dali, bi se lobko veliko du§n ga dubiiga gudilo.*
rPo ierk\ab bodo veci del pisane pesme pete, rkatete so pvr viOkratuimu pn pisovanju veliko na vnj h perv-mu sklhda"ju (nmu) ino meti (metro) zgu-wbil«. Take pesme sin. je&t zbiral, spisaval, iue kjer rje trcba bilo, kakor sim zamogel, vec al manj popiav-nljal. Vzemi j It za dobro, dokler bolS h ne bo.*
nDe bi taki ii.ztregeiii papirji ino pesme saj vsi nper mojt bliznji smni pozlo ne sli, pust.m nekej od Bnjih natsniti iao ne 2elim dtuziga, kakor debiitjimi „per pridnih slovmslcb pevc.h bozjo Out. pov-.bial. ~ WV Gorici na 2 dan foarc.» 1838. Valentin Stamg tSchdasl."                                                        •                 ...
Pup sal s<m nulaSfi v-s predgovur, da c.tatelji sami vidijo, kako je Stanie pisal, po tem pa tudi za teg» djj, k«-r s« ml zh prekaraktori«ti2eu za nacin Statucevega pot ti.vanja Prav iz tistega uzroka preg-tajmo §e pagyvor k omenjeui knj:g.I Glasi se: ^Se 9ena beseda!' 2a!o4uo je, de take ino druge cerk-„venu pesmi tako malo od folka 'pozi.ana iao v cerk-„vah pee sil Le kader fulk p<get je prava andoht y „posrai! - Kader vla^ni ruiadortui ino ienski glus, V
.Ilk) klrifea ' ljudstvo voliti ne glede ira okrajii mrita in Vn"MQ ^"V-^***^ odtodene* etevdo- Jjodt enega poslanca; ali pa ima se oliraniti volilni nacin sadanje postage?
Veciua nasega dezelnega zbora je vse to zavrgia ia <to Stf storili tcdi drugi dezelni zbori razun aekaj nemSlrih. Ko bi bili ti zbori se ugodiio izrvkli, gotovo bi jim.bHo miuisterstvo predlozilo nadrt nove te pos-tave vsklepovanj?, ker so pa bili nasprotoi, popol-noam prezrli so jih centralist}, in vendar bodejo prvi svobodnjaki bid! Pri njih velja: sic volo, sic jubeo, fako hodera, tako ukazujem, za to pa dezelni poslaoci protestojte na wo mod zoper tako preztranje!
Urtdao porocilo o Ijadskem Solstva
na GoriSkem
IpaHje)
n6as idxkeya poduccvauja se y I. I67li2 po u~ clfcfoftil goriSkcga mesta zJatno okrajsal. U2e zadela to je Sol* pozno po 1. novetnbru i -deer za to. ker te je pretntraj d nje deSki i dnkliSki oddtdek, a tudi aklenila se nij Sola o pravem dasu zi to, kerjeobciua zabtevala Sotske proatore za n»staniiev dezelna biam-bet ki te je v zacetku septembra aklicala. Dezelti Sol. svet se je pad oprl zoper to, da bi se kaj euacega apet ponovilo. V ostalib Solskih okrajih so se posebno redne sole prav nsitanko drzale na to, da se je o pravem datu utienje zadelo i sktenilo; se ve, da to ne velia db vseh Solah za sdo, kder uce duhovmki, ki feouat i doSnim paalirovanjrtm pogube totiko dasa, 3a jiia poleg tegs nij mogoce redno za Mski poduk tkrbeti."
' TJdilo se je po primuuih ucuib nacitib i sponvna vreden je tru-l, kiko so si vedina uditelj-v na lednih i oelo nekateri na solah za silo prizadevali, da bi od-merjen jim smoter se svojimi ndencj dos>gli. NaSm podmevanj* je bit pri vedini uditeljev rednih sol pri-merea, pri vedih prav dubert pri uekaterib cola izvr-Iteu; to je, da s«j posebno pri Solab zasilo more tcdi kai nasprotuega opazovati. Uditelji se morajo za to, feasor to se v Soli i zunaj Sole veli, v obde pohvaliti". . nStrog» so se drzali po nadrtu Solskih ur v vseb okrajih, razen tolminakega, kder pa neugodue krajne razmere po zinii ali ob slabem vremenu ndeuce od iole zadriujejo, ter tako po gostem redno udenje Jnotijo.*
„Kder so to izpolnuje, kder se nditelji z veseljem i razumom se Solo pecajo, kder je nadm podadevanja prime/en i kder se Sola redno obiskuje, ondi 3e tudi Solske-ga podoka namera po polnem ali vsaj skoro po polnem doseze; Da- se mnoze ucni pripomocki, da se pospeiuje aciteljer nadaljno izobraSevaoje, da se nr^ja obisko-tanje Sole, vse to nam obeta, davedoo vec §ol gotovo dosega nLjo namero."
*Petje pa lelovaja se v Gorici u6\ pad na deskt, anena dekiiski soli. Posebno Intro se je skrbza petje razSirila; petje se uci v sezanskem ok raj i skoro po web, y gradiscanskem i goriske okolice okraji skoro po vseh reduih, v' tolininskem okraja pa samo po 5. fiolab.   Podasneje se telovuja siri;  v sezanskem i g>-
»boIj terdoim fantovskim ino moskim zdru^eu, se vz-•dfgne, takrat, misljim jest, predere on nebo,* iu gre „do trooa nebeSkiga odetat
' „Z' veselim in omedenim sercam so tudi nasi ngoadlm Skofi per ved cerkvah tako petje slisdi, k«r «pridtti dahovni ino cerkovoi pevci-skrbijo, de se tu-li mladost ino Ijudstvo peti navadi. O de bi tudi drugi sdnSni pastirjt ino pevci to storili! Bog bo njih setvi . „rastvo ino obilni sad za vedno3t dal!4
8. HI1- pesme za ftmete ino rnlade ljudi. VekS del iz pjemSHh Mildhaimskib pesem prestavil Y. St. S. — Natisnil PaternolH v Gorici 1838.^ Knjiga, v «iva-najsterki tiskana, obsegana 78 tih str. "sameprestave iz Holty-ja, Biirgerja, Stollberga Denisa, Mattissona, Blnmaoerja, Vossa i drugih nemSkib pesnikov pretece-nega sfoletja. Dtc mej temi prestavami ste meuda Kocijan&iwi, vsaj zazttamenjevani ste s drkami St. Kocj. (gl. str. 52. i 71.). Izrirne Stanideve so m?nda samo tri na Straneh 34. 73. 76. Zadnja, zlozena uze 1805. 1.,' sklene z besedami:
„To pesemco je zlozil
- * En masoik k* je bil ralad; Bog daj, de bi zanj prosd, Kdor peti zna al brat'!*
Ob esteticoi veljavi teh pesnic govoriti, se mi ne-pdtrebno zdi; uze nemSki original eedi del nij bil kaj prida, po tem si lehko vsak sam m.sli, kaka mora okorna, nepravilna prestava bits.
- 9. Gem- mo pfekti. Iz ujemSkiga prestayil V. St K.* Prestava Biirgerjeye: Der Abt von St. Galleo. V 24erki,. 8 -str. Pridejana je tadt izvirna elogqn: nBoSrce na grob Marjane D., k'tera je r* jeseni 1820 vmrla. Zloiil V. St. K. per $odi 1828."
Marijanica Durjavora izBodioja je bila pridnaSo-lanct, katero je Starne,   ko je bil Se tikar rodinjski,
riSke okolice okraji je vpeljaoa v 4*, V gradiScaaskem t 9. Solab, t tohnnskem pa niti v eni nel Posebce-prostore za telomjo. imate razen evangelske Soe goriske, samo Sa graolSka in trziSka sola."
,Ktler so vrt»»vi se Solo zdrozeni, raMjo aditeljem vedi del za poskusevalisda v kmetjstva razlidoih delih. Tako se t sezanskem okraji v dreb. io'ah udi sadje- i sviloreja, y eni fcriJoreja; v dreb drugib, po tern r dveh iotak na To!miaskem sadjertja; v stireh s>Ubib vrtih t gorrSki okolici se nde otroci soiivje i sadje 3a-diti. Samo v gradiSdaoskem okraji stoje trije Solski vrti se nerabljeoi.*
BV §. 66. Solskega in udoega reda zabte?ane Sol-she vesti goriskega mesta obdinske Sole starSbm ali njih nameatnikom. nazoanjajo » predpitanem Stetila iu tako obSiroo, kakor je treba. Tudi t gonSke okolice Solskem okraji so se pri rednib Solab precej vestno razpoStljala; kder se po oatalib okryih to nij zgndilo, oud i so udiielji starSom astno poroddi."
„AYa/m uHtcljski tbori zo se n\ redrazrednih so-lull v mcstmm, v goriSke ckolce, in gradiSdaiMkem SoUktrm okmji re Ino vrStti. Ohrajni uctietpki zbori pod vodstvoin okrajnih Solskih nadzamikov so se po*. stetoTuli ob odniih nadrtib i pripomodkih, pos»*b.io pak o pospeSevanji Soiskega obiskovanja m vzlrzevanja discipline. *
„Ker se morajo tudi ucltefji na vadn-cab okrajnih ucitelj'kdi zborov udelezevuti, a aditflji na slovenskem oddelku goriSke vadnicd italijanidine nijs^ to'ik-» zraozor, da bt se m >gli s pridom adelezevati nditeljsk'h zborov v okraji goriSk«>ga mesta, za br se je sklenilo, da se imajo ti ucitelji v prihodnje udefezevatt nditeljskih zborov v okraji gor.Ske okolice, kterim rabi sloveu§dina za upravni juz.k.a
„lzvzemsi goriSko mesto, kder dkrajaa uititeljska JsnjUnim Steje uiw 258, knjiinica Ijttdske Sole pak 76 znezkov, so se v drugih pkmjih storili sam» prvi pri-detni koraki, da bi se osdovale enake knji^njice. Povsod so okrajni Solski sveti! za to svojo potn id ob'jubdt; tako je gradiSd:iDski Solski okrajni svet zaleto 1872. uze 100 ft, out gor.Ske okolice pa 70 fl. v ta (i.i-nen na-kazal. V prvem okraji bodo aditelji 1%, vdrngemVi °[0 od svoje plide za osnoranje iu mouzenj'* enakib kiij^nic pladevali; v tolininskem okraji so Solski p.ija-telji osiiovo uditeijske knjizitice s tem olajsab, da so v ta namt-n nekaj knjig darovali in v Sezini so se ttdi-telji' zbrani pri letnem zboru, posnemaje vzgled ok raj-nega Soiskega nadzornika, udrekli delu svojih diet, na dobro knjiznici, ki sa ima ustanoviti."
(Konec prih.)
Dopisi.
Od levega brega So5e 4. avg. [Izv. dop.] Tandem aliquando je tudi katoli^ko politiduo drultyo •Gorica" za verne Slovenes na Gorcskem po velikem trulu in hudi debati, v kateri je o bisertb slovenskih zastopni-kov se Salomonovo mjdrostjo dolocevaloinjihizsmeln vrednih uzrokov z.ivrglo, hrabrega Sa:nsona, str.ili Fi-listejcev, preskrbeio iu v 31. listu vG!asaM jarnosti blagovoljno oazuanilo.
Le omilovati je, d-j. to drnstvo svoj program teo-reticno ljudstva v cistern zlata kaz>, praktidnjr pa ne le samo v Skolo, ampak tali rpogubo vere in naroda
p >seboo rad imel i po tem, ko je bila v 18. letu umrla, z doval po njej. Ker je pesen predplga, poaatisnem samo par vrstic:
nKaj ze spet Somt zgonenjo
2alostno cez naSo vas?
Milo znan:r nam lodenje
En'ga Ijabiga od nasi—
Ob! na roz'ca je zvenila,
K' je zadela cvesti le;
Vsim veaelje, cast je bila.
Oh! Marjau'ca vmrla je!' nKako rada poslu$aIa>
Nove pesmi brati je!
Koljkrat je solze skrivala,
Ki po licab dol lete.
Kakor augelc je molila
'Z bukvic, kjer je r cerkvi bU I
LepS' je le devica bila,
K' je sodila Jeznsa!* „V soli, v' cerkvi je zvolila
Ko Marija gorsi del!
V  hiSi pak je Marta bila; Vsak postrezbo je prejel. Zdaj na njivi, zdaj v' s'nozeti
V  tezk'iou delii tradi se: Kak1 bi jmeli vsi ziveti
Nje zivlenje razgled jet" i. t. d. 10. Leta 1840. je pri Petru Vuler.ji v Gorici dal Stan:d na posameznih listih natisniti ved iz nemskega posloveujenib, slovenskih, pa tudi iz sloven*ke;;& po-nemdenih pesnic, tako n. pr. Veselo pastarico, Pesem deklice, ki je y Solo hodila, Vakaqce i dr. Rect se mora, da omenjene tri Stanideve pesui so oajbolje, kar jib je zloSil; to je dutil medda moi tali sam, za to
izrrSuje.   Teorija in delovaajo draStva na verski 'pod-lagi sta Bi tliametralno nasproti.                     '
Drustvo tirja od poslaaca v 27. listu nGlasatt o direktuih volitvah: 1. da mora biti dober katolidao, 2. zvest Avstrijau. iu 3. gored domoljuh. Te lastooiti, meni, so dr. Toukliju iakj prirojetie, kakor je diiSa f telesom skldnen.1, za to ga tudi v 31. listu svbjega ovgana kot resiluega Samsona Slovencem gorede pri-poroca. Slovenci na GoriSkem! ne dajte se od vsa-kega, kuteri k vam pride v ovejih obladilih in seslad-kimi besedami glede dr. Tonkbja raotiti in slepiti, ako vam tudi obijubi iz Kaimire koza pripravtti. Pre* vidoost in prepridaaje vam je pcitrebno.
Poslano v 18. listu „Sodea vam razlaga njegovo vero, katere poglavitni zapopadek je ta, da mu je vse eno v petek, saboto ali kvaterni dan oditao v gostd-nict f pobujsanje obd.nstva pedenko na krognikn su-kati in se z njo pitati, iu sluzibnike sv. rerkve zani-cevati. Or. f. .mx po tem takem izvrstno klajo, pa slabo ve^o.   Tedaj je slab katolidao,
Dopis iz s^dinje Vipive ? J8L St. ,,SIov. Naroda" va« je zgolaj reiuo o^^in.nja1, k ik-» potrebna vain je pognranott pri prihudujdi volitvah rekuc: wAko uda-bimo na m»sto Crn»ta *\r. Tonkkija, je ravno toliko, kakor da bi nas Sh 4 Labi v Bed zagovarjat." Kedo pa ne ve, da Lalii Se* vedno le avstrijanske novcepre* srdno ljubsjo in ne Avstnjo; in ker je v Bedu kaptal ali habnis doma, se Jahko spozua, zakaj so po Bedu dr. Toikbju shne eedj>. Vru Krasevci so v Seiani Cmta kot Avstiiji m naro.Ju sovr.i2u»ga obiohli tedaj . . .
V 22. }t. nSode" je dokazano, da dr. T. ne ljubi naroda, ampak le to, kar je njegovega, in da njegova Ijubezeu se bliza tistemu narodu, od katotega najved pndakuje    itnamo dokaze.
Ko je v Bedu Se jus Stmliral se je vedkrat,' v kro-gib svojtb tovaruiev na vpraSanje, katere polittcoe stranke se bo on domi popnjel in katero delal, dajal sl.S'it*: RKatera mi bo b »lje udaua, ugodna in mi bodti ved nes!a." Tedaj njegova rololjubuoat obstoji v tem: Ubi ben*»T iba pitrial Pro! takm nas Bog obvari, ker bi na§a dezela lahko dez nod udova poatala.
Zatordj, puzite goriSki Slovenei, da ne voltte r drzavni zb.r, moza, ki bi morda zase izvrstno akrbelt Vas pa i v»So sinove bi zarad njegovegi po3tppu;ja lasje boleli. Volite po vaSetn piepridauji inoia v drzavni zbor, kateri se je vtelej in povsod za pravico in resnico naroda potegoval.
Dr. Totikli nema zaupaoja pa tudi potrebnih last-nostij ne, da bi naSe reve in potrebe v Bedu zago* varjal, naj ga drustvo „Goricau Se toliko v zvezde kuje. Tudi nij treba de T. toliko zavoljo kandidature okoli popotovati, da, ako bo Ijudstvo & njiiu zadovoljno, ga gorovo v Gonci v pisarni dobi, kakor sU-i Rimljaui svojega Cincinata na pilju pri oralu.*) ________                                              Eu duboven.
*) Kar smc iz dopisa izpu.>ttli, porabirao v „Janaka". Bfit-lirao, da neniate aid zoper to, g. dopisnik.                0BED.
Pbliticni pregled.
Da se blifcyo direktue volitve je znamenje to, ker so vsa okrajna glavarstva dobila ukaz,  da na-
more biti jim je dodej.il i n<misko prestavo. .Vakance4, zlozene I. 1840. se zacuo
•Bliz' kraja so daevi, Ki strijo konc revi, Konc Sole j* tie-Na mesto uditi Se znamo spoditi, Kaj pet al nuriti Per na§ib, jube !rt Pravo za pravo je pa to pesen Stauid  po nemSki uze 6 let preje zloS.l i sam natistid, pozijeje pa jo po* slovenil i pomno^il. Ne*n$ki sFerienfahrtl'ed4 se gla^i: „Scbon naben die Tag,e Das Ende der Plage, Das Schuljahr ist ausl Statt Lernen, Studieren Kommt Ruben, Spaziren, Kommt Singen, Narriren: Wir eilen nach Haus!a „Zwar werden i?ir sebwitzen Bei fahrendem Sitzen Durch Feld und Alee. Dock kommt dann Erfrischen Bey reichlicben Tiscben Bey kostlichen Fiscben Und Glaschen, juhe!tt i t. d. V tisti lzdavi, katero je St. sam natisnil, stoji pod 10. kritico opomba: flIo draogender Eile entworfeo % 1834.  S. S.«   Po tem pa pride Se  .Zusatz"   $tkeb strof i pod njimi opomba:   „Dem detto   im  August 1834. v. D. P." ;—  V neki  drugi  izdavi   berem  pod nemSko pesntjo  opombo:   wVon V. St. S. und Di P. Scb. d. 4. Gram. 1834."   Kedo je bil ta  D. P., mi nij zuano.
Za&etek „veseie pastarice" ae glasi t nemSkem :
pravfto preceg imenike-yolileev; kakofr se slisj bode eesar y ibatkem  stari dr&   zbor  razpustil  in ob enem zank^zal yoKtve za noyega.. Stag: pa je yes polokj ! iab.no   neja^en;   ne ye se,t kaj se godi v dvorskih in nunisterskih krogih,   zadosti je uzroka, da &oyek lehko   misli:   ministerstVo   morn  kinalu odstbpiti, pa ustavoverci se popriinejo zadnje vejice in plavajo   dokler le morejo.   Mej  tem   ko menda merodajni krogi, sami ne vedo pri cein da so,   raz-saja mej aarodi avstrijskimi uzo zdaj volilui yihar; povsod se. uze agituje za   volitve,   in federalist! so se prav dobro oborozJli   za bliznji boj.   Ce je kde hnd boj, je tudi mej nana Slovenci; na§i ljubljan-ski atari, katerira gre za  monopol,   tako  strastno okolo sebe mahajo, da se morajo gnjusiti  vsakemu poStenemu Cloveku. Da bi poStenega VoSnjaka pray oCrriili so raznesli in pisali,   da je VoSnjak in nje-g»v ^loyensfcl tedmk" od VJade izdr^eyaii,  na kar se je g. VoSnjak oglasil in  stare v „Narodu" po-polnoma pobil z dokazi,  da la&jo.   Zavezuiki sta-rih so naSi Jblmm*; oni so zafceli  tndi Sotone pred flvetoni   na sum stayjti,   kakor  da bi bili y zvezi z vlado   (glej  zadnji 2 stev.   wG4asaa  alias alaftyivca*). Mi bomo na ta obrekovanja uzg odgo-vorili.   Za danes naj zadustuje, da one ljudi, ki se npajo o   nas   kaj   tacega  govoriti,   ko   nijmajo najmanjSega dokaamevrokeh imenujemonajnizje rokov-njace in oepoStene   wljudiV FaS smerao trditi, da je oni »rokovnja§ki  list*  dozdaj  Se zinerom  laze zagovarjal,  kar smo  mn dokazali in  da tak list tedaj ne more veC zagovarjati nobeu filovek, ki ima se koliakaj poitenja v sebi.   Hajd!   dokazite, pa bo   pray,    dokler   pa   tega ne  storite, ostanete nizka  drutaal.   Predoo rokovnjaSki   list   o   druzih govori, naj si dobro ogleda svojega jnnaka;  vso pa nas spominja na  onega  tatova,  ki je  bezal pred pelicyo, pa krH!al: vidite tatova in je delal, kakor da bi on sam tatova lovil.
Pofjaki se bolje blizajo Cohom,  kakor nikoli dozdaj, veoela znamenja to.
Hrvatski dez. zbor je sklican na 25. avgusta. Ena glavoih nalog mu bode poravoava z Ogersko. Orleanisti in Legitimist! na Fraucoskem so se zcdinili, ker je obiskal to dni grof Parizki grofa Obamborda v Frohsdorfu. To zedinjenje je mnogo Orietnistov privabilo y republikanski tabor; Mac Mahon sam nij prijazeu tej zvezi in zdaj bodo bo-napartisti in republikanci vseh Wv proti legitimi-stom, kar bo morda utrdilo repnbliko, katera je zdaj Fiancoski najbolj primerna ylada.
Na Spanjskem je republikanska  vlada  skoro )lnoma ukrotila  komuniste;   zdaj   ima  Se don Karlosa na yratu,  proti  kateremu   bo   zdaj lebko UBpeSnejie postopala. .
V Bosniji  so  Turki  zaceli  kristjano  raocno preganjati,   turika ylada je celo  proti Avstriji ne-
zaupljiva, vse kaze, da bo na Balkauu kinalu zacol direndaj,. ker povsod yre in zastarela diplomacy^ tudi vec ne more zaoaiati, da se p; yobcdc' zavedni narodi pod tursko trpe&.
Razne vesti.
ttraza--.v IV ki jf ubiial
nUh ging in die Schule Und that, was ich sollt1, Ich gebp, was ich weiss Nicht lur schoues Gold, Was nutzen mir Schonbeit Vermogen und Geld,* Wenn Herzen und Kopfe Das Nothige feblt! Se najboljo se glasi v uemikem   ijegova  pruSnja za dez:
„Ach, sende Gutt! achf sonde GottJ Dun Regen un3 hercb ! Verscltcne Suodern in der Noth, Die Erde wird zura Grab I Schwer liegi. auf uns die Rathe, Die Suflten geh'n zu Grund. Acb, sende Gott, ach, seude Gott! Den Regen bald herab!
11.  ^Perporoceija vre&ne bukvice za Slovenes, ki se tool ? Gorki vdobijo.* Okroznio, v kateri Stanid nazaanja 109 razlicnih knjig s ceno «-red} ki se pri ngem dobirajo; ta zapisnik obsega vse spomine vredne knjige, kar ae jih je v tem stoletji do 1. 1841. ua Slovenskem natisnilo. Tisek j* najbrfe Valerijev iz Gorke 1842 (?).
12.  „KratJce povesti s podobami poslovenjene iz nemikih bukvic mouakovskiga dn:3tva zoper mu6enje Jifal" ild. v 24erki 24 stranij; kde i kedaj je knjiga na^mjena, nij povedann, po «rkah bi Mwek aodil, da je itiek Blaznikov. Knjizico je izdil.t goriika druLba 20?er trpiitfenja xivalij, jecitoiena jo bila 1. 1845. tudi ,NoTk»L' v 1400 iztia.h} spifial jo je Dajbrio Sta^niS, pa za gotovo ne bodera trJil.
(Dalje.)
(%oJ»iki ubeiiiik.)   11.   t.  rn.  j<
n-ivci jr-jehi drsmerj*   Mib. Sekli-j
od   celo.skfga  polka   Maroicka   ter  su cuz 1 mesec
okoli Got ice potikal.   IJ.vjonet so §e pri njem na&U.
(V Tntu) so kondali nadrzuvni gimnaziji Solo z koncera jul ja, Kolikor izvestje kaz^ je obiskovalo Sulo 164 uceact-v, n>ej temi je 69 ltalijaiiov, 56 Nemcev (?) in le 27 Slovenes v. Nam se ta Stev.lku skoro ne-verjetna zdi. A So od teb 27 Slovene, v ujj-o vs; ob-ligtitnega s'oveuskega kursa obiskoval*, t< mvtc !<• 25. Trzaaka giumnzija pa se' tudi toliko veljave tie pii-vos6i stoveoficiui, kakor ta druzdi gimnd^ijah; tukaj se ut>mre6 sloveuBcinH podudoje le v treh oridrlkth, kakor v etartm cusu na goriski gimnaziji, tuko da svdi en djiik tec let v inetn in istem oddelku, Kedaj se bode to na boljse obn.ilo? - Koliko Italijanov in N'mc.*? se jo neobligatno slovenScine uddo, tega nam ravimte-lietvo ne poroca. Se eno prasanie imamo na sreu: Ce je za Slovence italsjansdina obligaten j<zk, zakaj bi ne bila tudi sloveii56ir»a za drage? 0 ravnopravnost, kde si doina?
(Uimvnm dmliNi sv. Moiior») v Celovcu mi je za goriSko dekanijo letoSnje doticne druzbine bukve poslsla, katere so odobitajo pri meoi v tako zvanem larovii poleg velike cerkve bif. St. 34, Untrezcnb mi bo, ako vbHJ mestni Ld. dru^niki pri prijetji bukev za-devni denar za pnbodnje leto, blugovoljuo odrajtHJo. V Gorici, 10. a*g. 1873.
MATW PIRC, mp. stolni vikarij, d«k. povorjonik.
(RMinbuvcii lotos no bodo imeli [navadnib vaj, krr se obiastnijo boje, da ne bi so Vsled konceotracij vnela kolera.
(la. dr. MmvwH) je prejfL od trSaSkih Slovencev sledeio zaopnico: Blagorodoi gospod! Vrli domoljub! Zolostno je, da se je jela mala peitt Slovencev mej soboj prepiruti ter eden drdzOga grditi pred svetom in to na veselje nasib krutih 8oyraz»ikov. In kedo so ti edinost razdirHjoci m blagoBt narodovo podkopujoci domafiini? To so vedidel mozje, ki imajo vedno na jeziku befiedc: nRratje, Ijubito se mej sebojl4 Mozje, ki hocejo svetiti, kot najsijajiiejsa lu6 pred celim svetom, mej tem se surovimi napadi irnijo zasluzene mo2e ter o6itno sejejo seme razpora mej Bvet. Smovi napadi v St. 19 „G!a«au ua Vas velespoStovaoi gospod, vzbu»; li so obcoo neioljo v vsakem po§tenem Sioveocu. Gnjasiti se mora vsakemu koltikaj izobrazenemu clo-vektt takovo pocetje klerikaloegd, vsak napredek ovi fajocega kluba, ki ue gleda na korist naroda, teinv^6 hlepi le po lastni slavi in po svojem dobicku. Vsakdo, kateremu so le koligkaj znane na$e narodue razmere, mora priznati velike Vh5e zasluge za naprodttk sloven-skega naroda. Vi ste bili stvaritelj slov.-nskib Lita1nic po Gorigkem. Vi ste bili buditelj narodne zavesti pri ondotni mladini, ki se je globoko v sice vtisnila VaSe lepe uauke in ki je po Vafiem izgledu jeln tudi deln-vati na tiarodae*n polji; Vi ste se \sesttansku trudili iti delali za blagor naroda; nesebicui, nikdar po slavi hlepedi, delali ste marljivo, uspesno in z veseljem edino le na koriBt sloveuskega naroda. -* Vas odkri-tosrfini, plememti znacaj, Vasa pozrtvovalnost, VaSe domoljubje so vsakteremu zuani, kedor nij zagriznen nasprotmk svobode in pravega napredka. Sprejmite tedaj te mule vrsticev znamenje spoStovanjt, vsesploS-nega zaupanja in ptiznanja Vasih vscstranskih zaslug za narod slovenski od vedno ndanih — Vam trzaSkih Slovencev.   Zatem sledi 300 lastnoro6nih podpisov.
C«oriihA •luv«i»k» Miladiim) napravi v saboto, 16. t. m. izlet v AjSovico, kder bo pel mocan pewski zbor (&>z 40 pevcov) in se bode vriila domada vese-lica pod milim nebom. Skupno zbirali§5e bode pred ditalnico, od kder se bode odpotovalo tocno ob 5VS Uri popolndne. K tej veselici so povabljeni vsi Slo-venci iz mesta in okolice; vendar so pa proSeni vsi goapodje, kateri se mislijo udcleziti izleta, da se ogla* sijo pri g. A. Hribarjj, c. k. ufiitelju v Gorici.
Soikaniko mfreHnntvo je dobilo zaradi svojega mozkega po^topauja proti okr. glavarstvu sledeCo za-upipico. '
SpoUomni gospod iupan in davno stares'instvo!
Le tistt narod propade, kateri sam sebe por.abi in zapusti.                                                        •.'•'¦
Narod pa, kateri svoje naravne in* driavijanske pravice postavno srdno, in pri vsaki priliki branij se gotovo povzdigne iz najve6e nesreiSe.
Te re8i»ice uijste Vi zasWpniki solkansko ob&'ne spoznali, ampak ste, l^ar j® y^tto" veto yajtovnli,
tudi ponjej moiko postopali v seji 28. maja t. L, v kteri ste/se mozko in brabnm Slovencem doatojno branili.
Po ^asopisu nSoca*4 in po,ustmeuih pogovoribsmo podpisani brali in sliguli, da nocete prejemati nemSkih doprcoy od naSega c. k. glavarstva in to ste tudiskle-nili opiraje se na po^tavo io na ?o6utje bratov Slovencev. Lep izgled ste d»li vs.em tem soseskam iu dastili narod in sebe.
To nas podpisane zupane, stareSine in liruge jako yeseli; za to izrekamo Vain sr6no zabvalo in pohvalo in v dokaz, da to hrabro posto^^njr-. euoglasno odobra-vamo, poSiljamo Vam to le zaupnico.
Sprejruito nas srLeu pozdrav, ki izraieya vejikp 8poStova»je do Vas.
V ruto6.li, 27. julija 1873. Frui.ce Leban 2upan, F. Baudel detto, Iv, Licen detto, France Pols.k detto, Filip Terpin detto, Joief Brutina detto, Jos p Pavlita podiupan, Joie Sinigoj iupun, Franc Cigoj detto, Joze Geriel detto, Bratioa Fr. dettp, Janez KerSevan podzupan, Vidmar Anton detto, Frapd* Abram detto, And. BerSfiak flelto, Anton Sue iupap, Anton Uigoii detio, Andivj Lusi^ detto, Andrej Pabor detto, Joxip ^ivic itjpau, Anton Ivodnc podLup(in, Ferd. Perozz;, Ant«»n l.o/nr stur^itui, Valeut. Kosovel' dutto, M.bu ^avtiik detto, Fr. Oibuj detto, Aut. Uovftk' detto, Anton Uustja detto, Kirol ll.iliogli dotto, Juiip S.md.6 detto, Fumce Golji dttto, Anton Cebron detto, Janez Kerfimnn, detto, Fiance Brezar detto, Peter Kori d(tto, Joze LiLen detto, France Lcen detto, Jo2e N&nut detto, Aloiz Abram detto, Mdia Hebat detto, France ^erjal detto, Fiance Kodric detto.
Kmetfjske i tr6ovske vosti.
(Qperat deielne amine Icomisijc.) Ko smo v pred-zadnji dtevdkt Soce objavili opernt cenilne komiifje za okraj gori&ke okolice, na katerega so naslanjn oenllna tarit'a, obljubili smo, da hocYm u tvm tudi Mvoje rane-njo izredi, Toda ia clanes nioramo 6s to opttititi ter rajsi priitbcimo merodajmSo sodho o tej zudevi, katero • je nnzuanil iihS de^elni odbor o. k. nameBtuiku vTrittt, kot predsedniku de%elne cenilne komistje. Glasi ee v proBtem prevodu tako-le:
nVisokorodni gospod namestnik! nCenilna tarifa, katero je objavila de?,elna kotoi-.' sija za uravnavo zemljiSdnega   davka t vazglaiom 1.' junija tl.je vzbudila mej Ijuditvora obSno nejevoljnost. Je nij skoro obcuie v goriskem, gradiSkem in aezan* skein okraji, katera bi ne bila podala pntozbe zoper • isto in enako so tudi skoro vsi posestniki vlozili svoje vgovore.
Kedar eno celo Ijn'.stvo soglasno in z vso odloe* nosljo obsoja kako javno naredbo, se mora misliti, da se ta naredba ne ujema z dejanski.ni rszmerami.
Res je, da postsva 24. maja  1869, ne dovoljoje dezelnemu odbo:u,   ka bi se vtikal v cenitveua   opra-vila. A to mu ne zavira pravice in dolinosti, da skrbi za ljudsike koristi sploh kot ^ppellac^ka oblaatnija in ^ nadzorovaliii   orgau uad vbcinami,   iz katerih obstoji' d«2e!a hi da povzdigne   svoj glas v njihovo bramtto, ¦¦• kedarkoli vidi da preti kaka nevarnost ali Skoda obfii-nam in * njimi vied cell grofiji.
Ko je dczelni odbor na prvi pogled zapazil no-prmerne Btavke (zneske) cistega dobodka, kateri se pnziava zeiuljiSctm nase dezele v cenilm tarifi, in sl.Sal sploSno nirmranjf, katero je zaradi tega-nastalo, Stel si je v dolznoBt, razvedavati od kod pribaja zna-memti razlocek mej zneski cistega dohodka v cenilni tarifi in mej cistimi dohodki naSih zeraljiSS, kakorSni so v resuici. Ta razlocek se kaze vecLali manje ofiitno ^ v nekaterih okrajth, za nekatere, v drugih za vsebai* obdidovanja.                                                     .    ,
Dczelni komisiji se neizreceno dosta oSita, in sicer to2i Ijudstvo posebno: Da se je postava prelomua kolikor v pripravab za cenitev, toliko po na6intt izvr-ifvanja, ko4Ho f=e konedni resultati dolocevali.
Pred vsera trdijo, da se je postava pretomila s ttm, 1. da so se postavili v komisije vladui opravniki, kateri nemajo v §. 10 navedeflih lastnostij za tako sluibo, ker ne zuajo dezelnib jezikov in ker nemajo drugi. kateri so se vzeli iz davkarskih uradnijj, mti potreimih studij, niti skuSenj, da bi se jih moglo aa sposobite spoznati za tako tezavna opiavila. 2. da so vladui opravniki deielne komisije nalagali okrajmra ko:nissijam poduke, odluke in razsodbe v imenu define komisije, katerih nij doie.na komisija nikdar skleoila. (§. 12.)                        „           .x .     ., „
3. da so se postavile za podlago cpmtvi pwdejkov take cene in druge date, katere so nabrali vladnl o-pravuiki (dasiravno jim nij dala deXelna kotnisna za to nobenega pooblastila) privatno in brez nikakoSne oblazti,   namesto da bi se bile v ta namen  ko», nes«
posameziiib razredib po sr.dnj.b pridelkih ha zem-liiScih srednje dobrote pri navadnem obdelovaiyi f pWnih ietinab » 5. 19- 21. 22. 24. 29.)
5, da se jo L?toma prenaredila tarlfe; okrajne ko-tojc in so *et to vtc tu manje pomHO^li posamezm strict bres v?e prlmere z vzgledmmi zemljifci (|. ^8) in viSe, kakor se da opraviciti. ce ae v zmislu fc. 30. primerjajo cenitve posaroeznih okrajev, ah pa wejaaso 5e2eIo ii sosednimi.                             (Konec pnd.)
(Nehotiko obumnemobdelovanjiegoi _ _ _ w hrompirja.) M*j vsemi rastliuami, ka'er* v yrsto za pnkuho sluzecih uStevamo, ste gotovo spargelj in pa zgoduji krompr tiste dye, katerih povfcvalm del -(fad se lie more refii, kajii ta je pn spargc.ju za jed n'6 vredoa rudeda,pri kroinpirju pa zjlen.i jngoda) -se vsako leto kaj zeljoo pricakuje. \elika prdjublj*-no&t, katero ate si otwdva ra»t'..ni po,eb»o na mizi bogateiSih pridobile - revnejSeran razredu Ijndstva Spargcli tnkorekoc Se jed «y, krompir pa, nnj bo »ze j agodnj* aii pozni, stoat am le redku kadaj a* prikubo -- bila ie ravfcO uziok, da so obvnw iuzive zeleojad-negft kuhinjbkcga vrta uze-^k«»ia lusmei. rt;& adavoo i prateaue postale, t€r da se je zamdi ieg-» iyju pbd.* lovanje iz vrta nani.vo pivseMo tako s»cer, da «m*>n» daudanes obedvo rHstliuampolj-k^gazeb-njad*'va(1elI-
Smttsebau)  pnStevaf.   Pnljubtjeno^t   obojih  tula  jo lie povod tudi teinu, da   je  iijiju eena razsirjajode-mu se obdelovanju vkljub veliku vzrasthi.
Poviiala se je narorcc take, da <>e uj*li obJelovanj« dandenes 5a tudi tam v tnkih krajih dobro izplaca, kder je Stevilo lokalnih povi.valcev sam> m stbi majhno; kajti zs?oduji krompr postaja v novejsi dobi zelezmc — iskano trzno l»lago.
Vie beseda zgodnji saraa apoininja nas pa gotuvo dovolje zivhhno na to, da *>o mod vseiai kraji aii dd-Salami — kder spnrgelj in krompir a:cer dobro delata — $e posebno tiste poklicane, obdtlovauje obojih v obsirni mcai vrSiti, katere so z raffim podnebjem ob-darjeue; kajti brez tega aij zgoduosti,
Glejte! taka dezela je ravno nas* domovina, g<>-riSka okolica, in cela vipavska doliua.
Spargelj se sioer pri na* uie od n«kdaj aaili, raroo tako zgodoji krorapr; aiiobdeiovauja obojihbilo je do novejaega 6»sa, v katerfm srao zt-ie/.nico dobih, tako reko6 neporaenljiv»', kajti cell poviitek obeb bit je le majben, lokaleo; saj se vendar malost, katere se je Trst izvaiala, skoro v postev jeiauti ue moie.
Stoprv zeleznica je podelila - a!i prav za prav podeliti bi raorala - obdelovanju obojih vse drugacuo obli^jo, kajti razSirila je povzivalni okrog n»Hega zgud-njega ipargeljna in krompirja do tacega obsezja, oa kakorsnega bi si pred drajstimi leti n lice se inisliti ne bit upal. Glejte! dandenes izvazata se tija na Du-naj, ? Prago, da, §e celo v mesta severnega strijea. In ravno ta istiaa je nzrok gotovo vesele prikazni, da se je obdelovanje obedveh tudi pri nas po raalem si-riti pri6elo, ter da se je tudi cena uie precej povzdtg-nila. Pri vsem tem nam je pa zeleti, da bi se njiju obdelovanje se bolje, veliko bolje razsinio, to pa na podlagi umnega pravitnega vrtnarstva, ker le to je v stann stroske obdelovanja znizati, ceno pridelka pi a pomodjo visezgodnosti, lepote, posebuo pa dobrtote se ve!iko vise dvjgniti, tako sicer, da postaneta zgodujt ipargelj in krompir pomenljiva iuktorja k»j zazeljenemu blagostanskemu napredkn.
fieseda dobrote n jsmo brez post'bnega razlog'i debelo pisatf, kajti neovrztta istina je namrec, da se naS spargelj in ne maivje zgodnji krompir §* vednu kaj primitivno kultivirata, in ravno to je uzrok kaj majhne dobrote in lepote prvtga, ne za:Iosti zgodnjega dozorjenja poslednjega, §e vtdno nizke cena ubedveh.
Nij sala ampak reiuica, da je ravno nas gonski Spargelj mezi vsemi dandenes v kupciji stojecimi v okusn najs!abS% v zunanji obliki najce/.natnejsi; krompir pa pojde se veduo prepozno na trg in tudi njego-va velikost m njegov oku«, nam ne zadostujeta.
Da se bodo te napake v bodocnosti po mogocnosti odstranile a!i vsaj zniiale, ter da se bode ravno za»adi tega cene obojih povisala in dosledno obdetovatije rvz-sinlo; sklenili smo uasim spargolj m zgndaji krompir obdelajodim kmetovaicem kratt-k nacrt pravihtega umnega obdelovanja obojih podati.
J?o storimo pa z udlocno zeljo, dabi tudi kaj ko-ristilo, kajti kakor uze receno: tukaj gre za povzdigo tia-Sega blagostanja, in to nam ne sine nikakur poslednje —1 marvec prvo biti, kajti v blagostanjn je mod.
___^_           (Dalje prih.)
Poslano,
Dopis iz Komna v 31. St. nGIasa" je od besede do besede laSujiv in ker se nam taka nesramoost od strani lista, kt hoce zastopati verske interns*1, studi r dno srea, se nam zdi potrebuo, da oni list, ki od sa-Uiih lazij zjvi, zavmemo in slede6o objavima: Omenjeni dopjf zacn^ z lazjo, da smo bili povabljeni ? Komen 2Tli^* *°* 9 u"0 m   pa lebko s povabili  doka-
'2*0* 3a Se ta malenkostna okoljnost je Iaznjiva. Po tern pravi wG!asB,   da se je stSlo.Se prec.-jsnu Stevilo
„ potftbljeoib^ in da *e je.vrioilo tudi nekuj nepovabije-nib.   To precejsuo Stevilo se reduciia na 3# osob iz>
voljenib in neizvoljenih in n<»umni laznik t DGIasatt jih je pn glasovai jn si'Stel samo 14! prav za prav 10 po-vabljemh.
A' je taka d;>Ue Inost YaSa? Da lazete, & zuauo, da pa tako neumno lazete, tega Se nijsmo vedeli. Enako se na debelo in neoinno lazete, ce pravite, da se je vriniio tudi nekaj nepovabljemb. Istina je, da so vs! tisti, ki s> pri shoda v Komnu glasovati, bdi i.o-vabljeni ia da so se iskazatt s pivahiji. iU vpraSauio, kedo pa je prejsedoval shudu? Ah »e nam nij na vprasanje g. Zega za prrdsedn:ka po milosti VaSega drustva ,Gorita* prestavijai g. Kovacii ? Jkste morda to tajihV Vi teiaj sami ste nam potavdi predsed-nika, in predstdi k ima po naS-m ktnetskem nnenji pravico nepovabljeae odstranit-; ker tega nij sto.il, je dokaz, da n:j biln navzo<5nega uobenemu nepukl.eau> ga. Sirer pa shad nij bil privaten, kakor vi trdite; razpo-Siij^la m se p.vyblana veckraje/ brezimna na enega hi druzega kmeta, da jih razdeli mej sosre.-ijcane po bvojeiu mnenji. Za to trcbtev imamo mi pismeue do ktize, katere smo poslili urednistvu »Soee*, da Vain jih lebki zanblje pal nos. \i se tudi lazete, da j«* prcd-log g. KovatMea nasel v druStvu spIoSen in sreeu od-mev. Kesnien > jt» le to, da se je vsem navzocaiin dremalo, dokier je g. predsednik po Vas» milosti iz „Glasa* cita!. Kt ga bosta uaplahtaii, da citanje su-hoparnega sysiatka zamore navdu4.vati obdinstvo; nam trdim kmetom KraSevcem je trcba k.j vt*6 in bolje zivih dokazov; Siij veudar nijsmo ovce, ki hod;j> brezvoljuo za pastiriem. Pad pa moramo rect, da je vecin«» navzodnih lavduSd prosts razjmljiv in preprice-valea gtvor miadega g. Zega in kaj hi ne, ker j* go-vovn.k zngovarjid iioSteno in 6isto rec, u* je kandida> turo tacega moza, katerega.pozuauio za najznaiajueSega uurodnj; ka na GuriSkem. Da nijso v»i povabljeni od-govoru c g. Lukezica piitrjevali, je dokaz izid volitve in d. g. Lukeiic stm ne more trdit», da so njeinu vst povabljenci pritrjevali. Po tem pisete, da je zbraoe uajvec osnpnilo, ker je g: sodnik govoril za g Lavric<i. To je zopet uesrainna la2: g. soduik nij Se Lrbml pred glasovaaijom ; ampak po ttm, ko je zafiel c. g. Luke-zd „povab!jenstt straSiti mej glasovanjem in jih ppra-Sevati, d.j so se katolicaai, je g. sodnik spregovori», pa ne za Tonklijn, ne za Lavrica, ampak edino proti nepostavno^ti glasuvanja. Vt, ki na obrizih dilate, gotovo ne vesta da so se „povabljenciu gosp. pod&upau France izpod placa in drugi uze pred zborova->jem pomeuili, da bodo glasovali, ne za Tonklija, ampikza Abraina, kar je gg. Koyafitcu in LukeziCu prav dobro znano.                                                  ^
Zopet se debelo lazete, ce r/iSete, da so se oe-kteri zdtzali glasovanja, ker i>u se b<ili zameriti se g. sodniku; resnica je, da st^ odSIa g. notur in g. Pipao dosta pred glasovanjem; zdi se nam. da ta dva gospoda nijsta Tonklijevca, ceruvno ne znamo na obra-zih cuatr, od druzih ostalih 29 pa je dobd po tri-kratnem glusovanji g. dr. Tonkli 10, dr'. Lavrid 11, dr. Abram pa 8; to je jasen racun in dokaz, da so vsi uazocni glasovali. Iz lega pa je tudi razvidljivo, da se rGlastt laze, ce piSe," da je g. notar dai svoj gas L.xvricu, on ga nij dal nobenemu, ker je odsel pr«d glasovanjem.
Naposled se Se uajhujse zlazete, ko pravite, da, kadar je g Zega videl, da ima g. dr. Lavric samo 4 gias«s „Socanov"v (nnvzocna pa sta biia samo dva So-cana: Zega in Zivec) je sel na cesto zanj glase nabi-rat, kder j!h je d«b»I se 4. Dokazite, laznjivci, da je Zega le en trenutek sel iz dvorane, pa bumo reki:, da Se nijste zgubili vsega poStenjii. Gosp. Kovadlc saiti je naStel 10 glasov za Lavrica; ker pa mn je gospod Zpg:i ugovarjal da jih je ved, pnpusti stevanje njemu, ia on je nasel, da je nredsednik gospod Stibeljna prezrl in da tedaj Lavriu je dobii 11 iu ne to glasov. Siiier pu Val dopis sboda v Komnu tudi pred-sednika po Vasi mdosti na dasti zali, in smo prime-rani mi zanj poteguiti se, da on veudur nij taka nxlt, kakor ga vi neposredno slikate, ker zbrani nijso detail /. njim kakor' svinja z mehom, kakor bi lebko kedo iz Vasega poptsa povzel.
Kar smo tukaj dokazali in izrekli, na vse tu smo pripravljeni tudi prisedi; za to pa nwj svet zve, kakega orozj;t se posluzujejo „Glasovci" za svoje uamene; se nijsmo citali v malih vrstah tohko laz'j, kakor v „Glasuu; za to pa sram Vas bodi!
Valentin Florijan mp., posostnik. Josip St'bjel mp., posestnik v Komnu. Janez Petelin mp., stares ;na v Tomazecah. Josip Zivic mp., zupan v Skopnem.
Is nredafkove ilntnlre.
0. g. J. Lnkezic, kaplaa v Komnu!
Vi ste nas prosili, da objavimo y svojem listu sledece vr-stice; „\. Nij res, da sera jaz iedaj trdil, aii pri zadnjeui volil-nera shodi v Komnu pritrdil, da vera in narodnost ste vse cno. 2. Nij res, da sent mej glasovanjem vpil: „Ali ste kristjani, gla-aujte vendar za Tonklija."
Da Vam nstreSemo, smo Vase vrstice naUsnili; vendar pa boste raavideliizdenaBnjega poelannega, dajenasdopfcnikv bistro pxav imel.   Morda ravno se nijste posluicvali  prar tistib besed;
a konstatiran.) je, da ste hoteli navzoi^ae morali^no pritianiti, da glasojejo za Tonklija; enako je tudi gotovo, da ste besede gosp. Kovacida, da je vera in narod vse eno, komentirali ia njih pomen navzocnira tolmaiili. Namen Vasega „poslancga" "nam je popol-noma jasen: Vi se lovite z besedami in ho6ete s tem ovredi fak-tam. Od dopisnika, ki nij Stonograf, ne moramo ttrjati, da bi po-poluoma besede govornikov rabil; prepri^ani pa smo in dokazov imamo dovolje, da v bistva je vse resnicno, kar nam je nas dopis iz Komna porocal. — Se jasneje Vain to prihodajiS dokaSemo.
Bilo pa nam " tndi porocano, da ste se jezili iez popis komenskega sbola v „GLtsuu in da ste prizuali, da je v onem dopiau skoro sama laL; to je lepo, kakor nam dopada tudi izrek nelcega gospoda ..Glasove" stranke: „da tako pisariti, se pravi sovraJnika orozje v roke potisniti/'
G. Zega v .Kbprivi. Zarad pomankanja prostora posbtno pri bodnjic.
I Gg. posestnikom na Vipavskem In na Kratu 1
se priporowim m. melo; prevzel sein tako' L ^zvau Palikov mlin v Satujah pri Ornidah mm <ff zagotovljara, da bom posestnikom meni izro-1" M dena mela tako izvr.soval, da bodo zadovoljni I
v vsakem obziru.
Ci>ri>a;oi> Vogrltt
I          Podpisam si cestita si.  obdiustvu   na-  4
f zaanjati, da je odprl na cesti proti zelezni-   *
f Ski postaji                                                   \
\ WAivarno asa ielczo In drugc   |
J'                       iiielalt*.                       1
JLxa.tom 0P«»UA«
St. 889.
V solskem okraji goriSke okolico razpisujejo se s tem sledeflc sluzbe :
Nadn<3iteljska sluzba v sol ski obCini IV. vrste Kamnje; nCiteljske sluibe v solskih ob^inah IV. vrste Cerovo, Gorenjepolje, Kozana, Yipolze, Vedrijan, Vogersko, Berje in Osek.
Podui?iteljski sluzbi v obfiini II. vrste Crnide in III. vrste Solkan, na posledni Soli dobiva pod-ui;itelj craven postavnega plaLiia se osebne doklade f. 60 na leto.
Dohodki teh slnzeb so dolodeui v §§. 22, 80, 32, 38 in 36 de2. solske postave 10. mareija 1870.
Prosilci naj svoje prosnje vlozijo previdene z dokazom uciteljske aii poduciteljske sposobnosti iu dosedanjega sluzbovanja uaj dalje do 12. snptembra t. 1. pri doticnih krajnih solskih svetih.
C. K. OKRAJNO §0LSK0 SVETOVALSTVO
v Gorici due 1. avgusta 1873.
zad. predsednik
Fli. VODOPIVEC.
ALBIN SLITSCHER
trgovec v LJUBLJANA
na dunajski cesti, at. 64
priporoea svojo stacuno za specerijsko blago in zeleznino; drzi zalogo najboljSih vodnih in cirkularnih fag za dile, deske in furnire, mnogovrst-nih roSnih zag, pil, vlitih in iz pleha emaitiranih piskrov in vseh orodij za kohinjo; zelezne prihranilne ognjiSCa; pie-hate in grudelnaste peLi in kotle, ko^nje ino slamerozne kose, lepo pozla^ene kri^e za grobe i. t d.
Izdavatelj in odgovorni urednik; VIKTOR BOLENEC.   - Tiskar: PATERNOLL.I v Gorici.