Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na uprav ništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko pošifiško UJU. - Poverleništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. K idejnemu in kulturnemu programu UJU. Simpatični sprejlem deklaracije od strani trezno in samostojno mislečega učiteljstva. tudi od starejših izkušenih tovarišev, je dokaz, da se vrši resnično notranji preokret v naši stanovski nohtki. v pojmovanju njenih nalog in ciljev. Preorientaciia ni orišla čez noč, ampak ip sad mnogih bridkih izkušeni, ki So dokazale 7 vso brutalno jasnostjo, da ie bil dosedai politični ugled in vpliv našega noverieništva odvisen od slučajne politične konstelaciie. da ie Dadel ood ničlo, ko se :e spremenil politični noložai. Zato tudi one, ki so vajeni z lastno glavo m sllti. ne bo premotila nestvarna kritika in prenaglena sodba o Deklaraciji v njih trdni volji ustvariti v stanovski organizaciji nevtralno tor šče za reševanje skupnih nalog vsega učiteljstva v državi. Te skupne naloge so tako ogromne, delokrog v okviru Deklaracije tako širok da bi lahko zaposlili stokrat več energij kot jih imamo. Res je, treba bo politiko izločit, pri reševanju viprašanj v organizaciji. Treba se bo navaditi vsa vprašanja — stanovska, šolska, kulturna stvarno motriti in obravnavati, besede tehtati, strast brzdati; priznavam, nekateri se bodo čutili silno »otesnjene«. površni bol1) kot globlji duhovi, 'za 'marsikaj, kar ne teži — ker nismo samo učitelji. ampak svobodni državljani s svojim političnim prepričanjem — bomo iskali hladila in zdravila izven organizacije. a roko na srce ili priznajmo: nekai duhovne vzgoje in discipline v današnih časih, prevladajočih političnih strasti, nam ne bo škodilo, nekai več spoštova nia tujega mišljenja np bo nikomur nv kvar. To so dragocene lastnosti dobrega državljana. V društvih torej ne bodemo ipovdar-jali in izigravali tega. kar nas loči ampak bomo predvsem tovariši, tehtal bomo argumente, ne mišljenja, ne bomo vpraševali ali si »napreden« ali »klerikalen«. ampak al' se zavedaš svojih stanovskih dolžnosti ali veš kai ti nalaga prava kolegijalnost. Kmalu ne bo več društva kier ne bi bila zastopana različna pol tična mišljenja. Ali naj si osnujemo v vsakem okraju po več društev? Alj nam ne primanjkuje že danes povsod agiln h delavnih sil za slkupne cilje? V obratno smer mora iti naSe stremljenje. Delati moramo na to, da vstopijo zopet vsi meščanskošolski učitelji v naše vrste. Danes ni več ovir. ko smo se postavil; na isto stališče kot njih organizacija. Tudi s profesorskim društvom bomo iskali stike in skušali ustvariti enotno fronto učiteljstva vseh kategorij šoi za solidarno zastopstvo skupnih interesov in za reševanje skupnih velikih šolskih in vzgo.in h problemov Povsem naoačno tolmačenje Deklaracij ie da ne bi smeli pri društvih obravnavati tudi vprašanja načelnsga značaja. Le kot programatčno, za vse obvezno ne simemo proglasiti to. kar ie načelno sporno, razpravljamo pa stvarno lahko o vsem. kar nas teži. Tam. kjer članstvo po svoji izobrazbi in duhovni vzgoj stoii na gotovi višini, Obravnavamo lahko tudi najkočljivejše probleme, 11. pr. verske nacionalno-politične. kul-turno-politične seve novsem stvarno, kjer pa še članstvo ni dovoli polit ono vzgojeno za stvarno obravnavo takh vprašani in no svojem mišljenju različno, ie seve bolje, da za enkrat pustimo razpravljanje o takh predtnetih. Dovoli je drugih perečih vprašanj ki čakajo rešitve. Da bi se tovariši ki se boje: da bi bila organizacija po Deklaraciji preveč otesnjena v svoiem delokrogu, zavedale koliko neobdelanega nolia še imamo pred sabo. kako široke in velike naloge nas Se čakajo. Ne mislim samo na pedagoške, so druge ki jim mora organ zacija enako posvečati vso pažnio predvsem šolskoor-ganizatorične. Kako diletantsko se obravnavajo pri nas šolski zakoni kalKo malo smo znali tu uveljavljati pedagoška in demokratična načela! So skeptiki k¡ pravijo, da se bo tu nainrei pokazala nemožnost skupne fronte vsega učiteljstva. Prazen strah! Ako smo demokratični ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju, ako nam moderna pedagoška načela niso samo prazna gesla. ampak iih tudi izvaiamo. se bomo v vseli glavnih točkah našli. Strokovno nadzorstvo hočemo vsi. državna šola Da ip za stanovsko organi-zaciio deistvo. n katerem ni treba diskusije. Ustava ie okvir, preko katerega stanovska organizaciia državnega uradni-štva np more in np «mp segat'i Z ustavnimi in ustavooravnimi vprašanii s¡? nima ukvarjati to iti niena naloga. Ne pozabljajino nadalje, da na¡m stanovska organizacija pušča polno svobodo tiveljavlienia državljanskih Dravic v javnem življenju, da ie naravnost njena dolžnost, da te pravice brani. Obvezne so za vsakogar programatične zahteve organizacije, drugače ima vsak član v vsakem oziru proste roke. Komur drago, lahko v svoji stranki zastopa kultura eboina načela, lahko se zavzema, če hoče, za ločitev cerkve od države, za svobodno šolo. za odpravo veronauka V organizaciji Pa moramo programatično zastopati le načela, ki iih lahko uveljavimo za vse člane UJU, n<_ le za slovenski del. Drugače sodi o cerkvi. o verskem pouku, o kulturnih vprašanjih musl'tnan in pripadnik pravoslav-ia. drugače prepričan katolik, drugače v patriiarhalnih razmerah živeč' hrvatski učiteli kot slovenski svobodomislec. Za dosledno uveljavljenje svobodomiselnih kulturnih načel v vzgo.ii ie tudi pri nas. ko najodločneiši »liberalci« pošiljajo svoie otroke v samostanske šole te popolnoma neznaten del učiteljstva. V resnic borbeno, s stališča svObodonrsel-nega svetovnega naziranja ni bilo slovensko učiteljstvo nikdar (kakor tudi nobena slovenska stranka), hotelo ie biti saino »napredno«. Načela Da, ki si jih upamo uveljavljati samo z rezervo in pridržki za katera velik del v UJU organiziranega učiteljstva. zlasti neslovenskega, sploh nima razumevanja ne moremo postavljat kot temeljna načela UJU. Slcpornišene v takih stvareh ie baš najodločneišemu svobodomislecu najbolj zopenio. Kar po naši politični terminologiji označujemo kot napredno in kar lahko istovetimo z izrazom »antiklerikalno « to ie samo aplikacija svobodomiselnega kulturnega naziranja na nolitično strankarske programe z gotov ini omejitvami. Za kulturne in stanovske organ zaciie pa ta politični terminus ni uporabljiv, ker ni tako jasen in nedvoumen kot izraz svobodomiseln v pogledu na kulturna vprašanja. (Še socialistične stranke odklanjajo naz'v napreden in hočejo biti svobodomiselne). Srbski tovariš celo nma razumevanja za to. kar pri nas običajno označujemo s tem izrazom. Kakor bo nekaterim težko se bodo morali sprijazniti s tem. da bodo naprednost kot kulturno-politično načelo propagirali le izven organizacije, v učitel skem društvu Da naprednost kazali in uveljavljali s svojo globljo izobrazbo, s svojim razumevanjem modernih pedagoških stremlieni in naših vzgojnih nalog med narodom. Bo to mogoče nekoliko težje, a odločno hvaležnejše. Dru*o zelo važno torišče za skupno delo nam nudi vprašanje naše šolske m nadaljnje izobrazbe To vprašanje smo šele kotnai načeli. Boriti se nam bo z raznimi predsodki, pri srbsk h tovariših zlasti zato ker hočejo pri reformi naših strok o vn h izObraževališč posnemati francoske vzore treba bo .silnega napora, da svoje zahteve populariziramo in slovensko učiteljstvo čaka baš pri reševanju tega vprašanja zelo častna vloga. Naravnost ogromen delokrog pa se nam odpira pri reševanju 011 h nalog narodne prosvete ki iih drugi iavnj činite-li zanemarjajo Splošno ie vse učiteljstvo prepričano, da vprašanje splošne šolske izobrazbe narodove tako dolgo ni rešeno, dokler se mladina po dovršeni osnovni šoli prepušča svoji usodi, in vendar vprašanja zakonite ureditve nadaljevalnega šolstva nit; nismo površno obravnaval. Naš narod ie po svoji ogromni večini kmetskj narod in firez napredka široke mase kimetskega naroda 11: občenarodnega napredka Kako malo pa se stori za strokovno izobrazbo našega kmeta in naše kmetske mladine! Naše šolstvo v obče ie premalo prilago-deno narodovim potrebam preveč prikrojeno po tuj'h vzorih in za mestne razmere. Šolstvo nai bi vršilo veliko nacionalno misijo, da soustvarja enotno homogeno narodno kullurio. Pa mu skeptiki očitalo, da nreoad med narodom in inteligenco med mestom in deželo med narodovimi razredi ooglabtia. n*. na odpravlja Ta očitek ie sicer oretiran brez vsake osnove Da tudi ni. O tem oroblemi: ie treba, da nairesneie razmišljamo. Kdo pri nas resno razpravlja o soc;-alnoskrbstvenem delu na kmetih, o nalogah učiteljice na tem polju. Za neko panogo prosvetnega dela na krnet h niti izraza nimamo, ker še menda nismo čut 1; potrebe no niem. mislim na vsa stremljenja za ohranitev in gojitev tega. kar ie kmetskj narod iz sebe ustvaril in ie trajne vrednosti bodi na pol.u narodne po- ezije. narodne umetnosti, narodne pesmi, narodnih običajev, folklore sploh, mislim na vse ono. kar vzbuja ljubezen do rodne grude in do dela in življenja na njej. Nemci imenujejo vsa ta prizadevanja »podeželsko skrbstvo« in mu posvečajo silno veliko pažnio svesti si. da ie ljubezen do rodne grude in domačega naroda pozitivna vzgojna sila vir pravih državljanskih in socialnih čednosti. Koiko podrobnega resnega dela nam nalaga stara. a vedno moderna pedagoška zahteva, da izhajaj pouk iz domače otroške 0K0-lice da ie spoznavanje ožie domovine z zgodovinskega, soc alnega. narodopisnega in prirodopisnega gledišča vzgojno enako važno in potrebno kot spoznavali ie širie domovine ¡n države Ob sebi umevno je. da ostane tudi zanaprei strokovno oedagoško polie nai-obširneiše oolie za delovanje organizacije v kolikor i preostaja sil poleg zastopstva ožiih stanovskih interesov. Pri tei obilici skuDn'h vorašani in zadev, ki iih lahko obravnava organizacija v meiah. stavljenih po Deklaraciji, je pač vsaka bojazen, da bi UJU izgubilo na svoii idejni sili in borbenosti, neosno-vana. nasprotno pričakujem od duhovno mnogo širše nove smeri novega poleta in novega idejnega življenja, ker bo marsikateri sodeloval, ki ie dosedaj stal ob strani Vsekakor bo delokrog UJU obširnejši kot delokrog organizacij rheščam-skošolskega. srednješolskega ali visokošolskega učiteljstva in prav resni so pomisleki da bi si naše poverien štvo ne stavilo preširok kulturni program na škodo uspešnega zastopanja ožiih stanovskih interesov Močnik Peter. Deklaracija — boj pro in contra! (Olas ¡ končno minilo v vsem slov delu organizacije dne 10. dan. t 1. Deklaracija ie bila na mišljenem občnem zboru kljub pomislekom od strani 3 članov no dolgi in minuciozni razpravi enoglasno in v celoti sprejeta. Na spre-mimievalni predlog po že izvršenem gla- sovanju od strani gosta, ki je prisostvoval zborovanju (zmisel in namen tega predloga še ie morda kril s tendenco t notici »Jutra«!), ie na bil sprejet proti-sklep. da odbor, pomnožen z Obema delegatoma. Deklaracijo 7a delegacij-s k o s k u <0 š č i 11 o na nekaterih mestih, a b rte z bistvene s p r e m e m b e iasneie stilizira. To ie torei resnica in ne tendencioz-na vest v »Jutru«, kakor ie naibrže drugačna tudi resnica o drugih učiteljskih društvih, ki jih omenja ista notica: saj desavuira list že v isti številki samega sebe. ko n pr. nravi v že večkrat omenjeni notic:. da n i Celjsko društvo Deklaracije snrejelo. a na drugem mestu, v podrobnejšem poročilu o poteku celjskega zborovanja, pa sledeče- »Deklaracija ni niti sprejeta niti odbita Nai pride Pred delegaciisko zborovanje. kier nai se nretresajo tudi drugi osnutki.« — To na ie nek a i povsem dru-zega. Resnica, resnica, kako trnjeva ie ponekod tvoia pot! Učiteljsko društvo za logaški okral. V Logatcu. 14. februarja 1926. Karel Štravs. Bogumil Medvešček. t. č. predsed. t. č. tajnik. Zahteve činovniškega Saveza v Beogradu. Te dni so zborovali zastopniki državnega uradništva v Beogradu. V glavnem so bile sprejete sledeče zahteve: 1. Državnemu uradiništvu se moralo s strani države izplačati dolžne razliike. 2. Kronske upokojence ie prevesti s posebnim zakonom na dinarske oenzije. 3. Narodna skupščina naj razveljavi vse izpremembe in dopolnitve, ki jih te sprejela potom finančnih zakonov, s ¡katerimi ie izpremenila činovniškj zakon. 4. Uredba o razvrstitvi nai se izpre-meni z ozirom na stavljene predloge m uzakoni. 5. Draginjske dOklade ie treba povečati. predvsem stanarino 3 do 6-krat. 6. Mesta Zagreb. Ljubljano. Sarajevo. Maribor. Novi Sad in vsa važneJSa mesta v Južni Srbiji nai se nvrste v prvi draginiski razred. 7. Pokojnina otrok s§ mora regulirati na pravičen način. 8. Reduikciia uradništva naj se Izvrši šele no sprejetju zakona o centralni upravi. 9. Ured:ti k vprašanje nenzijsJkih fondov. 10. Premeščen.ia, upokojitve, napredovanja in nameščanja nai se ne vrše iz politiško strankarskih pogledov. Višja pedagoška šola. (K razpravam o učiteljski izobrazbi.) na. Predno ore'demo.v podrobno debato, bi vsekakor bilo dobro, da presodimo. \ kol/ko bi se dale prenesti k nam in izko-r.stiti izkušnje ki so si jih pridobil; drugi narodi na tem polju. Gotovo so med nami tovariši, ki so dobro predelali tozadevno tuio literaturo zato nai nam kateri izmed teh v ekscerptu poda najvažnejše in najpotrebnejše. Predvsem pa moramo poizkusiti, da V/ tega kar Ze imamo, ustvarimo nekaj, kar bo odgovarjalo naš'm potrebam. Da se brez nadaljnega odklanjata v šii nedagoškj šoli v Zagrebu in Beogradu, ker baje ne nudita moderne izobrazbe ljudskošolskemu učiteljstvu. ampak pripravljata le za meščanske šote oziroma za nadzornike, se ne zdi dovolj utemeljeno. Rad boljšega poznavanja i)i navedli tukaj samo nekatera dejstva. Višja pedagoška šola v Zagrebu 'te bila ustanovljena z naredbo tedanje pokrajinske vlade za Hrvatsko in Slavonijo z dne 15. novembra 1919 br. 41.846 prvotno s štirim semestri in ima glasom prvega člena res namen v prvi vrsti izobraziti teoretično n praktično rneščan-skošolske učitelje, a razen tega goditi tudi znanstveno osnovnošolsko pedagogiko in pedologijo ter sodelovati v na-daljnem izobraževanju osnovnošolskih učiteljev sploh, kakor pravi naredba sama. Poglejmo, koliko je višja pedagoška šola tega že izvrš la z ozirom na Slovenijo. Predavanja so se pričela 15. januarja 1920 in sta bili v šolskem 1. 1919720. vpisani dve izredni slušateljici iz Slovenije. V šolskem letu 1920./21. se ie vp-salo 13 slušateljic in 1 slušatelj, ki so dovršil, v šolskem letu 1921.'22. V tem letu so se vpisali iz Slovenije 3 slušatelji in 4 slušateljice. od kater h so v letu 1922.123. dobili dopust samo 1 slušate-liica in 2 slušatelja. V šol. letu 1923/24. ni bilo iz Slovenije nobenega slušatelja, ker nihče ni dobil dopusta. V šolskem letu 1924./25. je bilo iz Slovenije 9 slušateljev ¡n 9 slušateljic. Šele v šolskem letu 1925./26. ie 28 novih slušateljev(ic), tako da ie sedai tla višji pedagoški šor; 44 učiteljev iz Slovenije ( na lastne stroške študirajo 3 šolske sestre). Vseh absolventov ie v Sloveniji 13 tovarišic.. re-izkusili. Da se nameščajo absolventi višje pedagoške šole na meščanskih šolah je nujna potreba sedanjosti, ker primanjkuje kvalificiranih meščanskošolskih moči. Misliti pa ie treba tudi na osnovne šole in dati absolventom višie pedagoške šole priliko, da poskusijo uvesti moderna stremljenja, osnovana na novejših izkustvih pedopsihologije, tudi v osnovn h šolali. Učiteljstvo si mora samo pribor i pot do višie izobrazbe a žal da ie med mlajšimi tovariši, ki bi morali biti nosilci novih idej premalo zanimanja za nadaljno izobrazbo. Dolga leta so vod le učiteljske stanovske organizacije boj. da se odpre učiteljstvu pot na vseučilišča. Učitelj v Nemški Avstriji so to dosegli, čeravno imajo isto oredizobrazlbo kakor mi. a univerze niso s tem nič izgubile n« svojem ugledu, če so odprle svoja vrata tudi učiteljstvu. Pri nas si tega do danes nismo mogli priboriti Z naredbo 1. avgusta 1921 št. 10.07(1 je bila razširjena višia pedagoška šola v Zagrebu še s petim in šestim semestrom ter ie bil že razirsan natečaj za vp's slušateljev. ali do otvoritve ni prišlo radi inancijalnih vprašanj. V naši javnosti se-ie večkrat govorilo da so na zagrebški višji pedagoški šoli slušatelji iz Slovenije zapostavljeni — predvsem, da se ne predava slovenščina Saj ie bila spomladi stavljena celo tozadevna interpelacija na g. ministra prosvete. A že od 1. decembra 1924 predava slovenščino prof dr. Fr. Ilešč. v obsegu 5 tedenskih ur. V zadniih letih se je čutila neka nenaklonjenost napram višjim pedagoškim šolam n njih slušateljem. Morda je to povzročila brošura I Radovanoviča. v kateri podaia svoi referat na sarajevskem kongresu UJU »Unifikciia i reforma osnovne nastave osobitim obzirom na naobrazbu učitelja«. Ta brošura se Je potom učiteljskih društev razš:riia po vsej Sloveniji. V niei ie nakopčeno mnogo neosnovanih in tendencijoznh trd tev. N. 01-.: Višje pedagoške šole podpirajo samo beg uč teljstva z osnovnih šol; radi tega te trpe na pomanjkanju učmfi moči; višje nedaguške šole torei destruktivno delujejo na osnovne šole. (Praksa oa ie pokazala da nam danes pr imanjkuje meščanskošolskih učiteljev, a ne ljudlskošOlsk h!) — Druga podobna: Ne obstoiii potreba po meščanskih šolah, temveč satno posebne aspiracije me-ščanskošolških učiteljev. (O tem nai razmišliujeio tovar ši 7. meščanskih šol!) Dalje moramo premotriti dalj nai se ustanove v državi tri v šje pedagoške šole ali ena Zakon o ustanovitvi višje pedagoške šole predvideva ustanovitev takih šol v mestih kjer ie univerza. Mnogo ie argumentov za eno visoko pedagoško šolo: 1. Potreba enotnih smernic za ceio državo ker bi to bila najsigurnejša pot unifikac je 2. Pomanjkanje modernih pedagogov. 3. Osebno poznavanje učiteljstva med seboi. kar mnogo pripomore k zbržanju. 4. Finančno vprašanje vzdrževanja šol Nasprotno so argumenti ¡kj govore za to. da dobimo svojo višjo pedagoško šolo v Ljubljani ti-le: 1. Ena ne more sprejeti vseh slušateljev ker bi potrebovala preveč vadnic. in laboratorijev, kar ie nujno potrebno za praktične vežbe Samo Slovenjia potrebuje. letno 100 absolventov ako se računa. da bi bilo vse osnovnošolsko učiteljstvo deležno višje naObrazbe. 2. Zdrava konkurenca med šolami in gojitev on h predmetov ki so najvažnejši za naše kraje. 3. Cenejši študij slovensk:h slušateljev. Glede četrte točke zgorai se postavimo na stališče da mora biti za šolo denar ako ga ima država za druge stvari. ker napbrazba najširših plasti ie najboljša narodna obramba. Radi političnih bojev ¡11 izrabljanja prosvetnih ustanov v teh boj h se morata celo beograjska in zagrebška višia pedagoška šola boriti za svoi obstanek. Sploh bi pa bilo tudi težko dobiti dobr h nedago.gov za več pedagoških šol ker jih nimamo. O nadaljni izobrazbi učiteljstva in o reformi učiteljske naobrazbe sploh se .te pri nas še veliko premalo razpravljalo. Koncem koncev Pa odločaio o vsem le polit ki. N pr. zakon o osnovnih šolah! Šest let smo govorili o njem a javnost ni vedela skoraj ničesar o tem: ko ie prišla odločitev in ie b 1 načrt zakona predložen parlamentu, smo se začudili, odkod ie prišel tak načrt! '(Saj ie vendar »Učit. Tov.« prinesel vse načrte! — Opomba uredništva). Ako hočemo da se bo v naših učiteljskih društvih vodila tozadevna debata smotreno bi nujno potrebovali kot podlago od strokovnjakov sestavljeni načrt o katerem nai vsa učiteljska društva temeljito razpravljajo. V tem oz m bi morda podal lahko mnogo nasvetov pedagoški krožek v Mariboru, v katerem ie imel dr. Fr. Žgeč referat »O reformi učiteljske naObrazbe«. Po končanem razmotrivanju vseh od poedin h društev podanih izpreminje-valnih predlogov nai bi odsek končno redigiral naše zahteve in te nai se razširijo med uč teljstvom. da jih propagira med narodom Tritisoč nas ie v Sloveniji ; vse lahko dosežemo, ako delamo za šolo in zase. Zato poizkusimo! Klub slov sluš. viš oed. šole v Zagrebu. Članka tov. S. Mrovljeta v »Učit. Tovarišu« sta dala povod da napišemo o tem vprašanju sestavek, ki nai pripomore. da se razbistrijo pojmi v nadaljnt naobrazbi učiteljstva. Gori imenovana članka sta gotovo izšla v zavesti da ie učiteljstvu nadalj-na naobrazba potrebna, vendar se še ne vidi. ali ie to izraz ambicije ali študija tozadevne literature, ki ie jako obšir- Ferijalno Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Načelni program »F. U. J. U.«. ki smo ga ojbavilj v našem apelu na iugo-slovensko učiteljstvo. ie privabil mnogo tovarišev(ic) iz Slovenije, v prvi vrsti pa iiz ostalih pokrajin naše države, izmed mnogih pisem naj navedem samo eno: Dragi kolega! Čitajuči »Narodnu Prosvetu« br. t>. prihvatamo Vašu ideju i Vam se javlja- mo za »F. U. J. U.«! Ovo če biti bratsko u poznavanje, koie če usvedočiti, da nitko slovensku i bratsku nam dušu ne može prelaziti. Na potu kroz naše slovenske zemlje bili smo tako narodno udruženi. pove-ščemo u narod našem stopoma, i sve plemenske mržnje če se ukloniti! Mi. drugovj u živoiu — muž žena. pišemo Vam i pozdravljamo Vas_tz srca i duše. jer uvklamo, da ie u Vas srce duša iugoslovenška. da izaberete tai put, da se rulka ruoi bratska pruži. Šal jemo Vam bratski pozdrav! Zofija V. Bugarinovič, učiteljica. — Vla-stimir Bugarinovič, uprav, škole, Bresto-vac, srez Leskovački, Srbija. To ie dokaz, da ne želimo samo spoznati našo domovino, želimo tuidi medsebojnega spoznavanja! Biti moramo tovariši ne saimo po imenu, ampak tudi v resnici! — Na razna vprašanja, kako ie s članarino, pravili itd. odgovarjam. da se bo o Veliki noči nalbrže vrs.il v Zagrebu ali Brodil na Savi sestanek zastopnikov vseh pokrajin in Po tem sestanku sporočamo vse potrebno! Tovariš Ki c e)! Razmotn-vajte »F- U. J- U.« pri z borova-n jih in pošljite konkretne predloge! Začetek ie težak, nadaljevati še težje, a vztrajati najtežje! Za Pripravljalni odbor »F. U. .1. U.« Si. Mrovlje, rnešč. učit.. Ribnica Učiteljski pevski zbor. — Pevski zbor. Prihodnja pevska vaja 12. in 13., eventualno še 14. marca t. 1 Udeležite se ie gotovo prav vsi. ker se vrši teden pred koncertom! Ravnajte se no okrožnici, ki io dcbitp te dni. Kdor je ne dobi do nedelie 21. t. m., nai jo reklamira. Vajo prestaviti na drug termin — tehnično nemogoče. Priglašene; — ne mož beseda — vrnite vsai »Našo pesem« in ne* delajte nam nepotrebnih stroškov! Pevski 'pozdrav in na svidenje ! — A n d r o S e ž u n. Splošne vesti. — Ker uredništvo ni prejelo nobenega dopisa proti Deklaracij in se tudi edini dopsnik ni odzval, da bi pristal na podpis pod članek, pozivamo vse tovariše. ki imajo pomsleke, da se oglasijo. Nujna potreba ie, da se v razčiščenje idejne načelne istrreri navedejo protiar-gumenti in razlogi, ki govore proti smeri stanovske politike, kakor io zahteva Deklaracija. Dosedai še nismo prejeli nobenega takega članka, zavrnili pa smo že mnogo člankov za Deklaracijo, ker niso ustrezali pogojem, ki jih ie sklenila za dopisnike organizačna eksekutiva. Tudi resolucij mismo prejeli takih. Sklepi odbora Radovljiškega društva in zborovanja Konjiškega društva so se virn'!j po soglasnem sklepu eksekutive. da se odstranilo formalni pomisleki in pridejo nato v list. — Člani eksekutive Pov. UJU Ljubljana Ker so nekateri člani in društva na nejasnem glede organizacije eksekutive. i'h opozarjamo, da ie bilo točno objavljeno tozadevno pojasnilo * »Učit. Tov.« iz seie ožjega sosveta. Eksekutiva se ie sestavila le radi tega. da i'h več odloča o organizačnih. tajn -škili, blagajniških in uredniških zadevah in ne le po eden: torej popolnoma demokratično. Pooblastilo ie dal eksekutivi oži: sosvet, ker so pogoste sede ožjega sosveta predrage. V eksekutivi so pov. namestnik tov. Gnus. tajnik tov. Lapaj-ne. blagajnik tov. Fegic in urednik tov. Dimnik ter član ožjega sosveta tov. Vil. Rus. proti naknadni potrditvi ožjega sosveta. — Ugotavljamo z ozirom na dvome pravilnega konstituiranja sedanjega po-verieništva. da sta poverjenik in strokovni tainik prav'lno sama odstopila. Pa ie širii sosvet vzel to na znanje, ker m bilo ugovora. Ožji sosvet ie vzel to na znaoie na seji 16. ian. t. 1. s tem. da e na podlagi čl. 13. Pravil UJU pravilno no-miniral za tainka tov Lapa i n e j a ?n FINK: ZBIRKA NAREDB IN ODREDB ZA OSNOVNE IN MEŠČANSKE ŠOLE TER UČITELJIŠČA V SLOVENIJI V. zvezek (Za dobo od 1. jul. 1924. do konca 1.1925.) izide v najkrajšem času v založbi SLOV. ŠOL. MATICE, toda zunaj okvirja vsakoletnih rednih publikacij, nakar šolska upraviteljstva in vse učiteljstvo pravočasno opozarjamo. Poleg običajnega gradiva bo obsegal V. zv. natančen indeks vseh na-redb k vsem petim zv. Za naročila se bo obračati na knjigarno UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI po pravilih pravilno vpoklical v Ptuju izvoljene namestnike tov. V i 1 i bi ald a Rusa in tov. gospo Marijo G o d -če v o. Interna izprememba ie bila pravilno iavliena policiji in predsedstvu UJU v Beogradu. — Kot poslovnega tai" nika (ne pa člana ožjega sosveta in eks-sekutive) je od ožjega sosveta nameščen tov. Josip Kobal za opravljanje tekočih pisarniških poslov. Z ozirom na gorostasno vest v Radovljiškem učiteljskem društvu, da te urednik »Učit. Tov.« povzročil razpust organizacij naprednih učiteljiščnikov v Ljubljani in Mariboru, ugotavljamo, da ta vest absolutno ne odgovarja resnei. Ni nam znano, če so organizacije sploh res razpuščene. Take govorice so že ma~ lo zlobne. Uredništvo nima ne moči ni ne stikov za take zadeve Tudi ¡nam ni znano, če ima nerodnost gospodov, ki so nesli v »Jutro« one »zaupnice« glede seie širjega sosveta— kake posledice. Ni Pa previdno Objavljati take stvari In zaslužijo on;: gospod ie, ki vlačijo mladino v take zadeve, več eraie. 'kakor mladina sama Z razširjanjem takih vesti, kakor ie gornja, se na tudi ne bodo oprali. Ali se res seje razdor in se ie zrušilo organizacijo? Nikakor ne! Tako ttdiio le oni, ki se hočeio s tem izogniti načelne debate o smeri stanovske politike. Ti tudi operirajo z osebnimi argumenti. da ie Deklaracija namenjena proti gotovim osebam ¡n gotovim strankam. Zato ie le obsojati, če se na podlagi osebnih in strankarskih argumentov brez utemeljevanja zavrne Deklaracijo. Za nas je iin ostane to neobhodno potrebno načelno vprašanje, ki se ga da ovreči le s stvarnimi protiargumenti. brez vmešavanja in vpliva dnevne poetike in ki ga ie treba razpravljati strogo s stanovskega stališča. Vs! argumenti, ki baziraio le na osebnih utemeljevanjih In strankarsko političn h. kažejo le plitkost in irnaio namen izogniti se načelne debate. Po načelni debati, ki jo nekateri seda i smatrajo za razdor in razbitje naše organizacije, na ne bo naša organizacija le navidezno močna, temveč bo ravno s to debato dobila notranjo moč. ker bo članstvo idejno iasno oriemtirano. — Ni res, kakor poroča »Jutro«, da so Okrajna učiteljska društva odklonila Deklaracijo, temveč jo je sprejelo 2e Maribor-Okoliško. Logaško, Ptujsko Je preložilo obravnavo na prihodnje zborovanje. enako Novomeško. Litijsko. Kamniško. Celjsko. Odklonilo jo ie le Belokranjsko kar ip vzrok osebni pritisk na članstvo od gotove strani. Tudi v Ma-riboru-mesto pride še na prihodnje zborovanje. Radovljiško sploh ni razpravljalo o njej na zborovanju in ie to najbolj debela laž »Jutra«. Tudi Konjiško društvo ie ni odklonilo in priznava dobre stvari ter navaja tudi nekatere pomisleke. Nekatera društva so določila referente za in proti. To ie vesel znak. ker se s tem vzgaja člastvo k stvarni in resni razprav' ter samostojnemu mišljenju, ne pa kakor hočejo nekateri listi, ki bi po starih metodah kar rad! vsiliili svoje mnetiie učiteljstvu in ga s par »šia-gerji« radi preslepili. Ne vsiljujte se nam. bomo že sami povedali, če nam kai ni všeč! — Ali res ogroža Deklaracija širiega sosveta narodno edinstvo? Absolutno ne! Čitajte zadnio točko in preudari-te. da deklaracija 7 združenjem našega stanu v državi in povzdigi naše stroke ravno utrjuje to ednstvo in se v tem zrcali "najbolj izrazit nacionalen pravec naše organizacije, njen nacionalni značaj in državna nacionalna naloga, ki io Deklaracija utrjuje, ne na ogroža. Grda laž. je. kdor trdi. da ie Deklaracija proti narodnemu edinstvu. — Ali res ogroža Deklaracija širiega sosveta državno šolo? Absolutno ne! Državna šola ie rešena danes že z ustavo in ie glupost izrabljati sedal to sredstvo v boju zoper Deklaracijo od strani pol'it;kov. Tudi Deklaracija ne ogroža državne, šole ker se izreka za enotno učiteljsko organizacijo za celo državo, torej tudi za enotno državno šolstvo na podlagi izpopolnitve tozadevnih ustavnih določil. To ie torej s silo privlečeno sredstvo v boju proti naši nestrankarski, strokovni organizaciji. — Ali res ogroža Deklaracija širjega sosveta državno učiteljstvo? Le čitajte Deklaracijo v oni točki, ko pravi, da_ se moramo boriti skupno z ostalim državnim uradniištvom za pravne in ma-terijalne interese. S tem pove iasno, da hočemo ostati državni uradniki in da se bo organizacija tembolj borila za to pozneje, ko bo enotna in močnejša. Vse to so torej umetni in dobro preračunjem neresnični argumenti, s Ikaterimi operirajo neučiteljski gospodje proti Deklaraciji in osamosvojitvi našega stanu. — Naše načelne notranje zadeve ^e ie polastila — dnevna strankarska politika in se povečini menda iz tega Vidika tudi obravnava naše' vprašanje. — Ta konštatacija. ki smo io prejeli od večine poročevalcev d o sedaj izlborujočfh društev, ie zelo značilna. V splošnem učiteljstvo saiyo dobro uvideva, da Irnaio drugi prste vmes. zato smo prepričani. da se bo s to uvidevnostjo učiteljstvo tudi otreslo teh tujih vplivov in bo odločno zavrnilo vse tuje eksponente. — Poziv. Ker hoče tov. predsednik nekako sam določiti čas zborovanja, ga opozarjam, nai ne prezre od članov podpisane okrožnice in odbora, ki mu ga je postavilo ob stran isto člainstvo, na katero apelira v 5. številki »Učit. T ov.« Društvene zadeve se morajo razčistiti doma, da ne bo v časopisju nepotrebnih razjasnjevanj. Kdor pa .ie ibil prisojen podpisati zahtevo za zborovanje, nai se iavno oglasi, ker sile ne bomo trpeli v društvu. — F r. Do č n i/šk a r. odbornik. —Nov naskok na neodvisnost naše organizacije in našega mišljenja. Te dni prejemajo posamezni učitelji neko novo povsem politično deklaracijo z naročilom. da io nai predJože na zborovanjih okrajnim učiteljskim društvom. S tem hočeio gotovi krogi doseči, da bi učiteljstvo ne stavilo složno izpremmjevaliuh predlogov k naši stanovski Deklaraciji, ampak da bi se učiteljstvo pričelo metf-seboi boriti na življenje in smrt za stanovsko ali politično deklaracijo in bi dobili proti Deklaracij' »častno manjšino ter preprečili soglasen sklep«, kakor pisar" io nekateri naokrog po društvih. — Polna oolitičnih »šlagerjev« ie nova deklaracija, ki io ie pričela »tajna roka« širiti med učiteljstvo. Opozarjamo. da ie Mežiško društvo popolnoma pravilno iti pravočasno predložilo našo stanovsko Deklaraciio poverjeništvu. v skladu s poslovn kom. Če ni prišla v razpravo seje ožjega sosveta 9. ian.. le to krivda bivšega poverjenika. ki ie ni hotel dati v razpravo Popolnoma pravilno se ie razpravljala naša stanovska Deklaracija na, seji širjega sosveta dne 10. ian. in je pravilno Oddana seda.i okrajnim društvom v razpravo. Predsedniki torej niso dolžni dati vsiljene no-vp nolitično strankarske deklaracije V razpravo in io nai društva kratkomalo zavrnejo. V splošnem se Pa ta nova politična deklarac!ia ne tiče stanovskih vprašani ter ie zelo zmedena. Navaia stvari, katerim naša stanovska Deklaracija ne nasprotuje in iih tud ne ogroža; mesto o stanovskem pravcu govori o političnem pravcu, o ustavnih problemih in se vidi na prvi pogled, da ie niso izdelali učitelji, temveč politiki, zato jo tudi nfso predložili poverjeništvu. temveč io pod roko vsiljujejo učiteljstvu. —15% popust. Z ozirom na to, da ie članom celjskega učiteljskega društva g. predsednik naznanil, da ima to društvo pri Učiteljski tiskarni, kot zadružnik 15% popust, moramo njegovo poročilo v toliko popraviti, da velja ta popust le za društvo, če si nabavna potrebščine. člani na dobe nooust le v tem slučaju, če tudi sami prstcpiio kot zadružniki k Učiteljski tiskarni — »KočevarJi tepejo naše učitelje v slovenski Belokrajini«. ' Protest Belokranjskih sokolskih društev. V času, ko preganjajo Grki s krvnim nasiljem naše tužne brate Srbe. ki tiče pod težkim jarmom, ker se priznavajo za Srbe in ko hočejo nasilni Italijani z ognjem in mečem uničiti naše slovenske domove m odvzeti materinsko besedo ogromnemu ter naiboli zavednemu delu našega naroda. v sedmem letu naše narodne svobode, smo doživeli v slovenski Beli-krajini. da nam pretepajo Kočevar.ii naše učitelje, ker so zahtevali od njih spoštovanja državnega iezika. Zato protestirajo belokranjska Sokolska društva v Črnomlju. Metliki. Gradacu, Semiču. Vinici 'n v Bojancih, kot narodne organizacije proti temu nasilju Kočevarjev. Obenem izjavljamo, da bomo pazili 7 budnim očesom na vse one, ki bi se ore-drznili obljubljati Kočevarjem, da bo zopet vzpostavljen nemški pouk v šolali slovenske Belokrajine. Od sreske uprave v Črnomlju pa zahtevamo, da kaznuje krivce na naiostrejši in najenergičnejši način in s tem prepreči za bodočnost podobna protinarodna in predrzna početja v naši Beiikra.iini. — »V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina.« — Odbori Belokranjskih Sdkolskih društev. — O tem dogodku nismo prejeli od Belokranjskega učiteljskega društva nobenega obvestila in ne protesta. — Natečai Lige ameriških šolskih društev (Amerikan School Citlzenship League). Omenjena liga razpisuje tudi letos natečai za aktualne teme, ki se ga lahko udeleži vsak učenec katerekoli države. Te teme se glase: 1. Kako naj pospešuje vzgoja svetovno prijateljstvo r (za učence srednjih šol in učiteljišč). 2. Kako se nai organizira svet v svrho pre-prečenja vojne? (za starejše učence osnovnih šol). Določene so 3 nagrade za vsak tema: po 75, 50 in 25 dolarjev. Natečaj se zaključi 1. junija 1926. Pripomba- Za izvršitev so dani precej podrobni predpisi. Ako hočeio nastavnimi osnovn'!i in višjih šol pokreniti to akcijo in žele podrobnejših informacij, se naj blagovolijo obrniti na Ped. d?d/ krožek v Mariboru. Cankarjeva ulica 5. O priliki zborovania Učitelj"kega društva za srez Laško 12. dec. 1926 ie predaval o temi: »Filozofija življenja« tov. Vitko Jurko, upraviieli na Dolu pri Hrastniku, kar se ie v svoječasnem poročilu pomotoma ¡izpustilo. Ker ie v svojih izvajanjih podal žive zglede iz domačega društva, mu ie njegov referat nadvse dobro uspel. — Mlad tovariš piše: Večina ie za Deklaracijo, samo spregovoriti ne sme, ker »ip premlada, še ni nič skusila, nima pravice, ne dela nič«... in se ne pusti voditi na vrvici, kakor medvedi... — Okrajna učiteljska društva: Belokranjsko. Gornjegrajsko. Kranjsko. Ljubljansko, Ljubljanska okolica, Mariborsko. Mursko Soboško, Radovljiško in Slovenjgraško še niso poslala članskih izkazov. Prosimo ponovno, da store to v najkrajšem času. Poverjeništvo UJU — Ljubljana. — »Naš glas«, glasilo udružemJa slovenskih srednješolcev v Italiji. Izšla je četrta številka s sledečo vsebino: Ob 125-letnicj Prešernovega rojstva (J. K.). Borba (Tone Petrušek-Petrov). Iz improvizacija (Drago Gervais), Literarne drObtine (Maksim Češinskv). Prijateljica Alma (Volkovi Mirjam). Odsvit (Joža). I -eo Fatur (Maksim češinsky), O bistvu in o duhu Geutilijeve srednješolske reforme (L. Č.). Prosveta in srednješolska mladina. — Društvena senten-ca. — Mi in sodobni aktualni problemi naše manjšine (Br. Dobravski), Južno podne. (Pr. M. Antura). Intelektualno i moralno vaspitanie (Jerko Marin). Bele žene (A. O—k.). Nekdo tiho plalka (A. O—k.) in Vestnik. — Vsem čitateljem, ki se zanimajo za dijaški pokret v Pri-moriu, ga najtopleje priporočamo. Naročnina za Jugoslavijo: posamezna številka 5 Din. četrtletno 15 Din. polletno 30 Din. celoletno 60 Din. — Naroča se ea pri upravniku za Slovenijo-. Mercima Dušan. Ljubliana. Verstovšlkova ulica 14/1.. Vila Croatia. — Poverjenikom in članom Slovenske Šolske Matice! Izdaja knjig Slovenske Šolske Matice za leto 1925. je zakasnela za dobra dva meseca. Krivdo na tem nosijo nekateri poverjeniki, k; na ponovne urgenoe niso pravočasno vpo-slali podpisanemu članskih seznamov za leto 1925.. na podlagi katerih se more edino določiti knjižno naklado. Po svoječasnem obvestilu v »Učli!t. T ovarisu << Je bil določen 10. december kot najka-sne.iši rok. do katerega bi moral biti članski seznami v rokah podpisanega. Da sem pa prejel vse izkaze, sem moral čakati še cela dva meseca, t. i. dO in. februarja. Vse letošnje zamudnike že sedaj opozarjam, da se bodo morali v "bodoče ravnat' pač po terminu, ki ie določen že v Matičnih pravilih, če hočemo, da bodo Matične knjige redno izhajale, kar je pričakovati žel pred Boži/ctemi vsakega leta. - Knjige za 1. 1925. so šle ta teden v stroje in upam, da pričnemo z razpošiljanjem istih, ako ne prej pa si- ■ v. . - Ž--." VSE TOVARIŠE IN TOVARŠICE KI NAMERAVAJO POHITETI LETOS NA VELIKI SOKOLSKI ZLET V PRAGO opozarjamo na ★ KRATKO SLOVNICO ČEŠKE- GA JEZIKA ZA SLOVENCE * Broširana knjiga stane Din 20,— brez poštnine. NAROČILA SPREJEMA KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI ARGUS 1» naž na)bol]g| Informacijski zavod_ ARGUS lma v V8eh me3tlh svoje poverjenike_ ARGUS dai8 Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrijskih podjetij In privatnikov ARGUS-ove inforrnaei)e so vsikdar točne Izčrpne In hitre ARGUS ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ,ov telefon je 6-25, a brzojavni naslov Argus gurno okroe srede meseca marca. Tol-ko kot odgovor vsem tistim tov. poverjenikom, k'i so se zadnji čas obrnili na podpisanega s prošnjo za pojasnilo. Vzamejo t>a nai te vrste blagohotno na znanj e tudi ostali poverjeniki(ce) in člani Matice sploh. Pavel P 1 e s n r Č a r, blagajnik Slov. Šol. Matice. Pisarniškega pomočnika - učitelja nujno rabi prosvetni referent za srez Brežice-Sevnica. Pisarna ie v Brežicali. Mesto ie posebno prikladno za družinskega očeta, ker ie v Brežicali tudi meščanska šola. Reflektanti morajo z urad-no-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so iz zdravstvenih ozirov za pouk nesposobni. — Natančneja pojasnila da-ie sreslki prosvetni referent Fran Drnovšek v Sevnici. V zadnjih letih se zahteva tolikokrat prepise šolskih spričeval in dekretov. da čutim potrebo poslati vse to v — t:;sk. Želel bi le vedeti, ali bo za mojih par let službovanja zadoščalo po 100 izvodov vsakega dekreta, ker ne bi si rad napravlial v nekai letih zooet novili stroškov. Kaj pravite, gospod urednik? — Šolsko upra vitel istvo na Remš-niku ie naročilo več'"e število čevljev za božčnico tukajšnji deci ¡pri čevljarju Jerneju Ude tu v Tfžiču. Izdelal jih ie zelo solidno in iz dobrega materijala. par po 115 Din. Zato se mu izreka priznanje s tem da se ga priporoča vsem šolam, ki bi hotele obdariti svoio deco z obuvalom. — Šolsko upraviteljstvo Remšn ¡k. — »Podmladku Rdečega Križa« je poklonil višii sreski fizik g. dr. Zivko La-pajne zbirko uradnikov sreskega poglavarstva v znesku 265 Din v spomin umrlega desinfektoria Rudolfa Lapajneja. — Vse članstvo kočevskega učiteljskega društva, ki ie še v plačevanju članarine zaostalo (izza leta 1925. oziroma 1924.). se opozarja, da nemudonia stori svojo dolžnost, kajti1 v nasprotnem slučaju se jih bo črtalo iz imenika članstva. — Blagajničarka. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Učiteljsko društvo za Šoštan.ski okraj (za 1925.) 400 Din; Za-cherl Fran, učitelj v pok., Ljuiomer (za jan. in febr. 1926) 20 Din; Makso Berg-lez, železniški uradnik, Maribor. 1 obveznico 7% drž. posojila a 100 D n (III. 1926); Ida Rajšp, začasna upraviteljica v Ormožu 100 Din kot prebitek o J šo-larske prireditve; Franio Kran.ic, šolski upravitelj v pok., pri Sv. Barbari v Slov. goricah 100 Din namesto venca na grob dne 30. decembra 1925 umrlemu tovarišu Simonu Ješovniku, odličnemu tovarišu, ¡zbornemu pedagogu 'n zlatemu gostitelju pri Sv. Rupertu v Slov. goricah; Celjsko učiteljsko društvo 250 Dim. — Vsem darovalcem iskrena hvala! — M. Kožuh. _ Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih druBtev v Sloveniji. Vabila: ~ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI SREZ ima svoje zborovanje \ sredo, dne 3. marca 1926 ob pol 10. uri na Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Hosp.'-taciia v 4. razredu. (Prirodopis). 4. Razprava Deklaracije. 5. Razprava o reviziji pravil UJU. 6. Poročila blagajnika m računskih oregledovalcev. 7. Slučajnosti. Glede na dopis »Učit. Tov.« štev. 6. t. 1. je obravnava k 4. in 5. točki dnevnega reda obvezna in se nai člani nanio pripravno. Polnoštevihie udeležbe pričakuje odbor. SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 6. marca 1926 v dekliški šoli v Slov. Bistrici. Na vzporedu je pogovor o De- klaraciji, o reyi'ziii pravil UJU in se vrši občni zbor po običajnih točkah. — Odbor. UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dn,e 6 marca t. I. ob 8. uri v Kranju v >;Narodnem domu« s sledečim duevn\m redom: 1 Poročilo o seii izvršilnega glavnega odbora UJU v Beogradu z dne 28. oziroma 29. decembra m. 1. 2. Poročilo o seii širjega sosveta pov. Ljubljana z dne 10. januarja t 1. 3. Deklaracija o bistvu, nalogah in smeri naše stanovske politike s posebnim ozirom na poslanico šefom Prosvete liiublj. oblasti 4. Slučajnosti. Udeležba obvezna. Obed skupen. — Odbor. Poročila: + Ormoško učiteljsko društvo je imelo dne 6. februarja t. 1. svoj redni občni zbor v Ormožu. Navzočih je bilo 38 članov od 56. Pozdrav. Društveni predsednik tovariš Josip Rajšp pozdravi navzoče ter izjavlja — sklicujoč se na svoje umirovijenje in čez 21 letno predsedovanje — svoj ntpreklicni sklep, da ne sprejme več predsedništva. Potem čestita tovarišema Ro-sini m Najžer.iu na imenovanju šolskim upraviteljem, ter tovarišici Zorki Trstenjakovi, ki je imenovana za učiteljico pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; pozdravlja na novo vstopivšo tovarišico Angelo Valentič na Runeču, ki je prišla iz Istre; potem pozdravlja tov. Jova Popoviča, učitelja srbohrvaščine na ormoških šolah, ter tovarišico Ano Lavrenčič iz Središča. Letno poročilo, a) tajnikovo. Iz tega je posneti. da je imelo društvo v pretečenem letu 5 zborovanj, 2 odborovi seji, imelo pri zborovanjih 8 predavanj in poročil, ter priredilo en podtični izlet. Vsa društvena zborovanja so bila dobro obiskana. Društvo ima sedaj 56 rednih članov. — b) Tovariš Pintarič je podal blagajnično poročilo. Dohodkov je bilo 11.382 42 Din. izdatkov 10.139-10 Din, prebitka toraj 1243'42 Din, ki se deloma porabi za nakup deležev Učit. tiskarne. Vsi člani so poravnali svojo članarino. O seji širšega sosveta z dne 10. januarja 1926 je poročal tovariš Rajšp, ter se je poročilo po daljši debati vzelo na znanje, in so se nekatere točke znane Deklaracije špopolnile, oz. popravile. Predavanje. Kako uvedemo deška ročna dela v 1. in 2. šolskem letu, je pojasnjeval in razkazoval tovariš Srečko Vittori. Predavatelj je govoril o materijaiu in orodju, poteni kazal in razlagal učni postopek in snov tega predmeta, ter slednjič navedel pomožne knjige za učitelja. Da se učiteljstvo- uvede tudi praktično v pouk. se sklene, da se vrši v soboto dne 6. marca t. 1. v Središču pod vodstvom tov. Vittorija tozadevni praktični tečaj s hospitacijo. Volitev. Predsednikom je bil Izvoljen tovariš Adolf Roiina, podpredsednikom Ivan Najžer, tajnikom Ljudevit Belšak, blagajnikom Drago Pinterič, tajnikovemu namestniku Alojz Jenko, blagainiko-vemu namestniku Miroslav Venigerholz: namestniki so: Anton Kosi, Pranja Bratanič in Angela Porekar, računska pregledovalca pa Farazin Lovro in Ana Trstenjak. Slučajnosti. V sresko ocenjevalno komisijo predlaga učiteljsko društvo tov. Rosino kot namestnika, ker kandidira učiteljstvo ptujskega okraja tovariša Janka Lešnika, šol. uprav, v Vur-bergu za zastopnika. — Prihodnje zborovanje se vrši v Središču dne 6. marca t. 1. rl- Celjsko učiteljsko društvo ie intelo svoj občni zbor dne 6. febr. t. 1. v Celin. Od 1.36 članov navzočih 113. Uvodoma častita predsednik na novo imenovanim upraviteljem, želeč jim, da bi delovali dolgo vrsto let srečno in uspešno. Razpečavajo se članske izkaznice Učiteljskega doma v Mariboru ter se članstvo obenem poziva, da stori svojo dolžnost napram tej velepomembni instituciji. Tovariš nadz. poroča o poteku nadzorniške ankete v Mariboru in poda članstvu potrebna pojasnila za izpolnitev službenih listov. Tov. Wudler poroča o zadnii seji širjega sosveta v Ljubljani ter se po dolgotrajnih debatah soglasno sprejme sledeča resolucija: Deklaracija ni sprejeta, ni odbita. Naj pride pred delegacijsko zborovanje, kjer je pretresati tudi druge osnutke, ki bazirajo na nar. edinstvu, drž. šoli — državnem učiteljstvu. Učiteljski Tovariš naj prinaša tudi nasprotna mnenja organiziranega učiteljstva. (Uredništvo ni1 zavračalo nasprotnih mnenj. Ured.) Iz tajniškega poročila je razvidno, da je društvo imelo v preteklem letu 5 zborovanj ter 8 predavanj. Društvo šteje danes 136 članov. Blagajna izkazuje 3301 Din preostanka iz leta 1925. Knjižničar poroča, da si je društvo nabavilo precej modernih revij, ki se jih člani marljivo poslužujejo. Priporoča obenem združitev mestne knjižnice z okr. uč. knjižnico. Poverjenik Samopomoči obvešča veselo dejstvo, da so skoraj vsi člani tega društva obenem člani Samopomoči. Glede obveznega članstva pri Učiteljskem domu v Mariboru je članstvo mnenja, da se naj zadeva razpravlja pri domačih učiteljskih konferencah, ker stoji na stališču, da se nikdo ne more dati preglasovati o tako važni zadevi. Ob tej priliki se sklene, nakazati prispevek v znesku 250 Din za leto 1926. Volitve. Ker odklanja dosedanji predsednik Sivka iz zelo opravičljivih vzrokov zopetno izvolitev za predsednika, se mu tov. nadz. Potočnik v imenu društva prav iskreno zahvaljuje za njegovo dolgoletno, uspešno in požrtvovalno delovanje ter izvoli po listkih sledeči odbor: Gosak, preds., Zupančičeva, podpreds.. Rof. tajnik, Valen-čič, blag., Gobec, knjiž.. Pregelj, pevoV.. Sehrei-nerjeva in Voglar, odbornika. + Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico je zborovalo dne 9. januarja 1926. v telovadnici I. mestne deške ljudske šole na Ledini. Navzočih je bilo do 160 članov. Tov. predsednik Avgust Korbar je pozdravil uvodoma oba srezka šol. referenta tov. Mihajlo Kosca in tov. Skulj Andreja, ter vse navzoče. Predsednik je podal nato poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu, istotako ostali funkcionarji društva. Konštatiral je nadalje, da dolguje še mnogo članov društva članarino za leto 1925, ter celo za leti 1924. in 1923. Vsled tega ie nemogoče skleniti obračun z glavno blagajno UJU. Poživlja ponovno vse člane naj poravnajo zaostalo članarino. Šele po točno plačani članarini bo mogoče sestaviti proračun. Članarina je bila do sedaj, v primeri z našim društvom najmanjša. Predavanje tov. Engelsbergerja Moji doživljaji v Rusiji« je bilo sprejeto z dolgotrajnim odobravanjem. Nato so se vršile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili: predsednik: Macarol Josip, podpredsednik: Grašrc Prane, blagajnik: Mikuž Valentin, tajnik: Mihelič Viktor, odborniki: Likar-Kunasz Klotilda, Benigar Vilma, Gole Josip: pregledovala računov: Celnar Ana in Mihler Ivan. Pri slučajnostih se je pozivalo učiteljstvo ljubljanske okolice, naj pristopi v čim večjem številu k -Učiteljskemu pevskemu zboru«. + Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo svoj redm občni zbor dne 16. januarja t. 1. v risal-nici šole pri Sv. Jakobu. Predsednik, tov. Ivan Malnarič je otvoril občni zbor ob 16. uri s toplim pozdravom vseh navzočih in je nato v kratkem a jedrnatem govoru orisal smernice, ki so ga vodile v vsem njegovem delovanju za procvit društva in dobrobit njegovega članstva. Tajnik, tov. Lojze Marok je poročal podrobno o društvenem delu v preteklem letu in je na željo navzočih prečital Deklaracijo. Blagajnik, tov. Lojze Skrinjar je nato podal razveseljivo poročilo o društvenem premoženju. Celokupnih prejemkov je bilo Din 27.436-97 izdatkov pa Din 26.232-18 tako, da je prebitek blagajne Din 1204-79 Skupno čisto imetje pa znaša Din 6492 67. Za svoje vzorno in vestno gospodarstvo je prejel na predlog pregledovalcev računov pohvalno priznanje in absolutorij. Po 10 minutnem odmoru so se vršile volitve novega odbora in sicer po listkih. Volitve. Izvoljena je bila z veliko večino glasov, lista s tov. Malnaričein kot predsednikom. Ker pa je ta takoj po izvolitvi podal ostavko, so se vršile ponovne volitve. Z veliko večino glasov je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Fran Skuli, odborniki(ice): Marija Sodnikova, Albin Smole, Lojze Skrinjar, Lojze Marok, Josipina Miheličeva, Angela Petričeva, Ivan Kocijančič. Franc Flere, namestniki: Uirik Pavlica, Anton Seme, Ivan Tavčar; za pregledo-valce računov pa so bili izvoljeni: Karel Puhar, Josip Kobal in Svatopluk Stoviček. I-redsedstvo je nato prevzel novo izvoljeni predsednik tov. Fran Skulj, ki je v simpatičnem govoru razvil smernice za bodoče društveno delo. Nato so se vršile volitve v posamezne odseke. Izvoljeni so bili z vzklikom: v pedag.-didakt. odsek tovariši(ce): Franc Grm. Marija Grošl.ieva, Vilko Mazi, Ivanka Ka-linova; v gosp.-obrambni odsek tov.: Marija Abul-nar-Pezdirjeva. Mavricij Benič, Franc Mlakar, Niko Fabijančič; v prireditveni odsek tov.: Ljubo Dermelj, Helena Franketova, Ivo Erbežnik, Vekoslav Mlekuž; v odsek za učiteljski naraščaj pa tov.: Andrej Skulj, Josip Ambrožič, Marija Engelmanova, Marija Marokova. Ker ie bil s tein dnevni red izčrpan, je tov. predsednik ob 2J. uri zaključil občni zbor. V seji, ki se je vršila takoj po občnem zboru, se je odbor konstituiral sledeče: predsednik tov. Fran Skulj, podpredsednica tov. Marija Sodnikova, tainik tov. Albin Smole, blagajnik tov. Lojze Skrinjar, odborniki(ice) pa ostali izvoljeni. Dopise nai se naslavlja na tajnika tov. Albin-a Smole-ta in sicer na III. drž. deško osnov, šolo na Erjavčevi cesti oziroma na stanovanje: Pražakova ulica št. 11 IV. Tajnik. Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Na predlog namestilne komisije v Ljubljani so bili imenovani s kraljevim ukazom po čl. 71.: v Dobovi Ljudevit Ko-kot za šolskega "nravitelja; v Jaršah za šolskega upravitelja Miroslav Praprot-nik; v Mengšu za šolskega upravitelja Izidor Smole; v Trzinu za šolskega upravitelja Anton Arrigler; v Križe pri Tržiču za šolskega upravitelja Andrej Roje; v Primskovo pri Kranju za šolskega upravitelja Jakob Slapar; v Škojio Loko za šolskega upravitelja Vinko Zahrast-nik; v Šmartno pri Kranju za šolskega upravitelja Franc Kržič; v Kranj za stalno učiteljico Frania Slanar-Grošanieva; v Radeče pri Zidanem mostu za šolskega upravitelja Vladimir Požar; v Št. Ru-pert za šolskega upravitelja Matija Brezo var; v Laško za šolskega upravitelja Juro Kislineer; na Zidanem mostu za šoi. upravitelja Ljudevit Pirkovič; v Litijo za šolskega upravitelja Drago Rostohar: v Šrn ratno pri Litiji za šolskega upravitelja Maks Kovačič: v Zgornjo Šiško za šolskega upravitelja Joža Pleničar; v Šmarje pri Ljubljani za šolskega upravitelja Fran Musar; pri Sv. Petru v Ljubljani za šolskega upravitelja Ivan Stu-pica: v Dobrovi pri Kropi za stalno učiteljico Milena Bratinova. —i Na predlog namestilne komisiie v Liubliani so z odlokom ministrstva prosvete do čl. 71 imenovani: v Gori pri ( Radi (zborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo „KARO" čevlje Cene solidne. Lastne delavnice. L MARIBOR Koroška cesta 19 J ( Le najbolje je najceneje Sodr ažici za šolsko upraviteljico Angela Šabceva; v Starem Logu za šolskeg* upravitelja Anton Krisch; v Dupljah za šolskega upravitelja Lucijan Orel; na Raki za šolskega upravitelja Stane Svete; v Mokronogu za stalno učiteljico Marija Bizjakova; v Tomišlju za šolskega upravitelja Arnošt Adamič; v Dobrovi pri Jesenicah za stalnega učitelja Ni-kolai Prestor; v Ljubljani za stalnega ka-teheta na pomožni šoli Janez Žerjav; v Ljubljani za stalnega kateheta na deški II. mestni šoli Fran Šmit. — Kakor smo poučeni, učiteljska za-stopnika nista bila pozvana v namestil-no kom is ifco nri gorn.i'h imenovanjih in si 'oridržuienio v tem pogledu besedo za prihodnjo številko. Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih državah. Iz Republike Avstrije. —avstr. Šolske razmere na Koroškem. Ako primeramo razmere pred vojno s sedanjmi spoznamo velikanski razloček. Slovenske šole n tudi utrakvi-stične so sedaj kar izgin'le Slovenski učitelji so b li večinoma prisiljenj zapustiti Koroško, ostale so Pa prestavili v čisto nemške kraje. Pred sedemdesetimi leti pa .je bil še deželni šolski nadzorniK Simon Rudrnaš zaveden Slovenec in pisatelj. Leta 1852. je začel oče koroških Slovencev izdajati »Šolskega prijatelja«, leta 1865. na celo političen Í, st »Slovenec«. Einspieler ie bil tudi dežel n' poslanec". leta 1876. pa je bil še izvoljen za mestnega odbornika v Celovcu Kakšen duh ie vladal tisti čas v Celovcu, se spozna tudi iz tega da so leta 1875. slavjan-skj dijaki enoletnega učiteljskega tečaja v Celovcu lahko pri Prešernovi slavuo-sti neovirano peli med drugim tudi pesmi: .»Slovan« (napev J. Vašakov? »Z b e ž n e nn v š 1 en k' y« (češka od Teršaka) in »Ne v dajmo se« (zlož/I Vilhar). — Lepo uspelo slavnost ie on -šal tedanii profesor na celovški gimnaziji Kleinimayr v »Slov. Narodu« ter tudi pohval 1 navdušen slavnostni govor J. Be-zlaja. — Danes srno pa tudi še prepričani da prideio za koroške Slovence boljši časi. zato i'm tudi klčemo: ne obupajte, ne vdajte se! Iz Japonske. —iap Obiskovanje solé. Šolska obveznost traja od 6.—14. leta. Oprostitev šoloobveznega otroka od pouka je vrlo težka. Oprošča samo velika telesna h ba> bebstvo. velikanska revščina, tako da mora otrok skrbeti za življenje staršev. Zaščita dece in mladeži e ze'o visoka : deček ali deklica ne sime delati v tovarni, dokler sta šoloobvezna. Stalni o' šoloob-iskujočih je 98%, p0 nekod celo preko 99%. Leta 1923. ie bilo na Japonskem 31 univerz z 21.000 slušatelji. R—ež. Listnica uredništva. —lu Ped. krožek v Prekmurju — pride v »Prosveto«. —lu Roditeljski sestanek v Ribnici — pride v »Prosveto«. - lu V Prekmurie: PoroČIa »Jutra«, da so društva Deklaracijo odklonla niso resnična. Nasprotno, učiteljstvo priznava pravilnost te smeri in uvdeva v nanje intrige, ki skušalo zasejati razdor v naše vrste. Ormoško društvo je celo na zborovanju javno obsodilo, da se ie naše interna zadeva iznesla v lavne liste. —lu V Ptuj: Nekrologr pok. tov. Simonu Ješovnilku smo že prinesli v enr prejšnjih številk PRIZNANO SOLIDNA DOMAČA TVRDKA DRAGO SCHWAB LJUBLJANA * DVORNI TRG ŠTEV. 3 ) opozarja p. n. učiteljstvo, da si zamore nabaviti vsakovrstno blago za obleke, perilo, kakor razna oblačila (obleke, površnike, raglane, dam-ske plašče, kostume, dežne plašče etc.) po izredno nizkih eenah in to tudi na ugodna mesečna odplačila,-Lastni krojaški atelje-Točna postrežba-Vzorci se razpošiljajo franko proti vrnitvi. Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.