U. tečaj y četertik 28. rožnika. 26. list { 1849. I. polovice. Tolažba. ^Stlobna smertl si mater mi vmorila, Nisim reva jili poznala še ; Zdaj očeta vzela, oj nemila! Kdo sirolico bo hranil me ? Pa za drobne kdor pod nebam ptice, Za cvetlice polja kdor skerbi; Njega milo bo lud meni lice, O n mi oče bo sirotici. J. N. Lalikoveriieži. (Konec.) Tako je bil imenovani berač, ki mu zdaj zavolj nesrečne zgodbe z volkovim goltancam sploh Volkov goltanc pravijo, ene premotil, de so šli zaklad kopat. Pravil jim je, de vidi vsaki večer lučico v So-tračniku goreti, in reče, de naj le pridejo sami gledat, in se prepričat, ako ne verjamejo. Berž so mu verjeli, in pripravljeni bili, z njim prec še ta večer iti. Ali oa jim pravi: O ne, vi se morate na to delo še le pripravljati, in ako hočete, de bomo zaklad zares vzdignili, in de nam hudoba ne bo burk vganjala, morate to storiti: Od južine do časa, kadar gremo zaklad vzdigovat, teš bili, v lepih kožuhih ali plajših iti. V kožuhu ali plajšu mora biti ruta in v vsakim vbglu 202 rute nar manj ena šmarna petica, in saboj vzemite krampe. Veseli mu vse to storiti obljubijo; zakaj zaklad je bil prav velik, kakor jim je bilo povedano. Ob enajstih po noči grejo štiri možje v plajših zaviti proti kraju, kjer je bil po beračonovih besedah zaklad zakopan. Ko pridejo na mesto, jih beračon po-praša: Ali ste zavezali v rute šmarne petice. Smo, odgovore. Jez sim še dve v vsak vogel zavezal, de bo gotovši, reče eden. Ali so pa prav šmarne vpraša da-lej. Se ve de, mu pravijo. Plajši so vam zlo na poti, zdaj, ko bote kopali, denite jih v kak germiček na stran; toliko časa jih ni treba, dokler do skrinje ne pridemo; potlej jih bote pa že smeli obleči. Res plaj— še vse nastran nesd. Zdaj pa le začnite kopati jim reče; to de nič ne govoriti in Bog ne daj^ okoli sebe gledati. Jez pa bom tukaj okoli vas hodil, in svoje reči opravljal. — Urno in pridno so jeli kopati, on pa moliti, risati in križe delati. Zmiraj jih je opominjal tiho biti in ne okoli sebe gledati, in se je tudi zmiraj bolj od njih odmikoval. Možje pa tako pridno kopljejo, de jim pot na čeli stoji. Le predolgo časa se jim zdi, de že kopljejo; ali kaj, ker okoli sebe ni nobeden smel pogledati.'Ze daniti se začne, ko še kopljejo. Zdaj ima vender eden toliko pogumnosti, de po plajših pogleda. Ker jih pa ne vidi, tako zavpije, de še drugi piilete, gledat, kaj de je. lšejo in išejo. Zastonj. Zdaj jim še le v glavo gre, zakaj de so mogli plajše saboj prinesti, in kako de jih je beračon za nos vodil. Obljubili so si, pred nobenim ne besedice ne čerhniti in nič več. zakladov kopati. Ali kar se ne stori, se ne zve. Tako se bi tudi to ne bilo zvedilo, ko bi se ne bilo zgodilo. Vse jih zasmehuje. Po beraču pa ni od tistih— mal ne duha ne sluha. — $ace Doiinar. Človeška ribica. (S podobo.) v Človeška, tudi bela ribica*), ta čudna živalica, •) Proteus anguinus, Olm. 203 ki je dosihmal še nikjer niso našli kot na Krajnskim **), ima štiri nožice, na obeh straneh po troje vejičastih uše-sic (glej a in a na podobi), majhne zobčke, plošat repek. Pervi dve piki na podobi pomenite nosnici, ki se pod mešam zgubite. Drugi dve piki ste očesici. Najde se čez čevelj dolga, po perstu debela. Kožica je bledo-ru-dečkašta kot človeška, tode polzka in tako tanjka, da se včasi čevica skozi njo vidijo. Ušesica so veliko rudečeji od kožice. Na sprednjih nožicah ima po 3, na zadnjih le po 5 perstka. Glava je račjimu kljunu podobna. Ime ,,človeška ali bela ribica" je mende dobila po barvi in sprednjih nožicah, ki ste človeškima rokama zlo podobni. Jeziček je širok in precej mesnat. Jetra napolnijo skoraj ves trebušek. Tudi želč (žolč) je velik. Serce ima med sprednjima nožicama. Perva je bila najdena v vodi Postojnske podzemeljske jame ua Krajnskim v letu 1768 in tudi popisana. Potem so jo bili pozabili do leta 1801. To leto jo popiše s podobo natanjko učeni naravo- ali natoroznanec Srajbers. Od tistihmal ni popotoval noben natoroznanec skozi Krajn-sko', da bi ne bil Postojnske jame obiskal. Kmetje so jih po sto vjeli in učenim prodajali. Tudi v vodi „Vir" pri Zatičini in še v več drugih krajih naše domovine jo narajmaš. Nektere so sivkaste. Človeška ribica ni plašna. Lahko jo z roko vja-meš. V pokriti posodi leži večjidel na dnu. Če posodo odkriješ, začne po vodi švigati in senčniga kraja iskati. Luči ne terpi. Pravijo, da jedo ribice in druge povodne živa-lice. Žive pa tudi brez jedi. Neki gospod v Ljubljani ima dve. živi človeški ribici v posodi že skoraj 3 leta. Nič drugiga jim ne daje, kot večkrat jim vodo spremeni. Obe smo z lastnimi očmi vidili. Vjete obledijo in* niso več tako rudeče kot poprej. Ušesa ostanejo vedno bolj rudeče od života. V pregorki vodi in na suhim poginejo. Posebno znamenitne so človeške ribice 1) zato, ker ne sopejo, kot druge ribe^ samo z ušesi, ampak tndi *) Ravno zvemo, da je bila ne dolgo tudi v Dalmacii najdena. 804 p pluči, kot čtovek; 2) zato, ker se še dan današnji ne ve, kako se plodijo. Nihče še ni vidil, ali žive mlade, ali jajca ležejo. Veliko so si učeni že prizadjali, to reč spa-ziti. Zastonj. Vjete se ne množe. Toraj so začeli že. nekteri za terdno misliti, da so te živalice morde spremenljive, ki se iz jajčič kake drugačne živalice izvale, kot gosen-ce, ki se iz metuljevih jajčič zlezejo, in nazadnje se spet V metulje spremene. Metulji vnovič jajčica zlezejo in po*-ginejo. Iz teh jajčič, ki so večjidel v mešičevji na drevji zavite, solnčna gorkota v spomladi spet gosence izvali i. t. d. Ko bi mogli brejo babico človeške ribice dobiti; potem bi se ta reč dognala. — Ljubljanska znamenitni-ca plača tistimu, ki tako babico dobi, 20 goldinarjev. S I o n. (S podobo.) Slon je nar večji žival na suhim. Spredej med dvema velikima zobama mu visi na debeli glavi dolg, okrogel, premakljiv, votel, zgorej po 3, 4, spodej po pol čevlja debel rile, v kterim sta nos in zgornja čuba zarašena. Zamore ga do treh vatlov iztegniti. — Na spodnjim koncu rilca, ki se s podobo persta ali kaveljna konča, ima v votlini dve nosnici. — S tem rilcam slon diše, zamore z njim vse prijeti, jedi v gobec nositi, vode in drugih tekočih reči vanj navleči, ki jih ali sebi v gobec spusti, ali pa deleč od sebe škropi. En majhlej slonoviga rilica' vbije človeka, tudi vdla, ko bi trenil. Ušesa so dolge; oči majhne. Noge so stebram enake. Na sprednjih ima po pet z debelo kožo prevlečenih parkljev, na zadnjih samo po 3, ali 4. — Refefih zob nima. Namesto teh mu raseta dva navzgor zakrivljena zoba (suvavca), znana pod imenam slo-nova Kost, iz ktere se drage reči delajo. Včasi sta po 6, 7 čevljev dolga. Sicer ima v zgornji in spodnji čeljusti na obeh straneh po 1 kočnik. — Slonovka dobi vsako leto eniga mladiča. Slono-^ va dolgost od čela do repa, ki ima na. koncu čopek, K 26. listu VedeŽal^olli aj* ^Vwi*'aL */les->ri4 ©acDEM ta. ©a®wassiK^ m,nmu®&, 205 inese čez 10, visokost18 do IT čevljev. Koža je malo kosmata, sivkasto-rujava, malo kedaj bela. Divjiga slona v Afriki ali Azii živež je listje, mladike mladih dreves, trava, laško pšeno ali rajž. Najde1 se jih po 100 glav vkup. Slon'živi po 100 do 200 let.' Divje love s pomočjo privajenih. Služijo sosebno %a nošo. Nar manj po 20, pa tudi 30, 40 centov mu smeš naložiti. T starih časih so sloni V vojskah šotore z vojšaki na herbtu nosili. Slon pije rad vino, žganje in močne pijače sploh. Sam posodo z rilcam odmaši, izpije in varno na tla položi. Z drobnim končam svojiga rilca ti še ši-vanko (iglo) pobere. <— Ko se vstraši, grozovitno rjovel V boji premaga dostikrat oroslana. — V begu podira močne drevesa. Spi večjidel slone. Od tod slovensko ime: slon. Slon je tako razumna žival kot pes. Nad razža-Ijivcam se rad mašuje; če se je pa prehudo, mu je žal. Dobrotnikain je hvaležin. Svojfga vodja (kteri ga vodi) ljubi tako, da ga liže, če lepo z njim ravna. Slonov kes. (Povest.) V nekim ležišu v Indii so imeli velikiga slona, kteri je mogel šotore vojakov sem ter'tje prenašati. De bi raz-sajevavca nekoliko vkrotili, mu težke verige na noge pri-vežejo. Tudi so čuvaji vedno krog njega. Po dnevi je bil še pokorin. Ali, če je kakiga druziga slona zagledal, je pričel strašno tuliti in razgrajati. Pri taki priliki so se gd celo čuvaji bali, in plašni od njega bežali. Eno noč, ko prebrisana žival zapazi, de čuvajev poleg ni, razterga verige, divja skozi ležiše, in može", žene, otroke, velbljude ali kamele, konje, krave in vse, kar se gibati more, pred seboj goni. Strašno z rilcam tuli, kaiJ je vselej znaminje grozovitne jeze. Zgubljen je, kdor se divjaku ne umakne. Vzadnjič za njim sledečiga vodja z rilcam vdari — ter ga vinori. Ali viditi, de ne vstane, jenja tuliti, ga preplašen ogleduje, mirno stoječ, kakoi7 206 kamen. Čez malo časa pak divja na kraj', kjer se je bil verig osvobodil. Tu vgleda dva leta staro dete, hčer vmor-jeniga vodja, se igraje na tleh ležati. Lepo,'kakor je le materi dano,- objame slon otroka z rilcam, ga na kviško povzdiguje in miluje. Potem ga položi pametna žival sopet na tla', ga z zraven, ležečim oblačilam odene, in žalostno ogleduje. Rad se pusti slon vkleniti, prepričan, de je gro-zovitno krivico storil, ktere popraviti ne more. Kolikor dle slon zraven otroka stoji, toliko veči je njegova žalost. Že od prej slona navajen otrok se z njegovim rilcam neprestrašen igra, kar je bilo inilo viditi. Od tega časa je bil slon zmiram bolj tih in rairia. Vesel je bil pak, ko je malo siroto zagledal. Tako lepb jo je po svojim milovak de so se vsim okoli stoječim solze v. očeh vtrinjale. Ali slon prične žalosti bolehati, in čez šest mescov potem.je inertev. ! Bernard Tomšič. Stavjie zvezde. Dvanajsti pogovor. Nocoj se pogovarjajo otroci in. Boštjan spet pod zeleno lipo. Janezek, Barbika in Nežika pripovedujejo ravno, v kolikim strahu de so bili, ko je sinoč Trebuhova hiša gorela. Rfatevžek prisope in vpraša. I kako se je pa vender ogenj začel? Boštjan. Dekla je zvečer masi; belila. Vžge /se ji y ponvi. Namesto dve, tri pesti pepela naglo v ponvo vre,, či, bljuhne avša korec vode v njo. Ko bi trenil švigne razbeljena mast kviško v slamnato streho.« Pri ti priči se vname, in tako se je strašni ogenj začel, ki je Trebu-hovo hišo požerj, in ga na beraško palico djal, ker ni bil zavarovan. To je dobro, de je Urban čkova hiša^ proti kteri je sapa vlekla, z opeko (s ceglam) pokrita,,, sicer bi bilo morde pol jasi pogorelo. NeMka. Tedaj se ne sme mast z vodo gasiti? B. Kratko nikar, .sicer plamen, ko bi trenil, kviš-n ko švigne. To bi morale vse ženske vediti. Že /strašno veliko nesreč se je po ti nevednosti zgodilo. — 207 Janezek. Jaz se še zdaj tresem. — Kaj pa, stari oče! ali nam ne bote nocoj kaj dalej od zvezd povedali? B. Pač. Le poglejte jih, kako nam lepo svetijo! — Mislim, de sim vam bil sinoč ravno povedal, kaj de so repaste, bradaste in lasaste zvezde, in de se jih ni treba kakor znaminj kake nesreče batij ker ima vsaka svojo stanovitno pot iu se v odločenim času spet prikaže. Nato nas je ogenj razpodil. — Nocoj od stavnih zvezd. Matev&ek. Ktere so stavne zvezde? B. Stavne zvezde ali stavnice so tiste, ki se vselej na enačim mestu v primiri ene proti druge vidijo. Planeti z lunami in zvezde z repam, se sučejo okoli našiga solnca in dobivajo le od njega luč, Se premikavajo, se dajo viditi o vsacim času na drugim kraji neba. Stavne zvezde pa imajo-svojo luč, in se vidijo zmiraj na enakih mestih neba. Vzrite se otroci! (Boštjan kaže s perstam.) Vidite 7 lepih svitlih zvezd. Spredej so tri kakor vojč, zadej 4 kakor 4 kolesa. Tem sedmim zvezdam se pravi z eno besedo voz ali kola. Otroci. Saj res kakor voz. B. Vse zvezde voza so stavnice. Pa še veliko drugih stavnic je, ki jih zvezdogledi po imenih poznajo. Naše solnce je tudi stavna zvezda. Tonček, Ali so planeti dle od solnca, ali stavne zvezde? B. Stavne zvezde. Do nar bolj oddaljeniga planeta, Urana po imenu, je od solnca 380 milijonov milj, do nar bližji stavne zvezde pa 14 do 20 bilijonov milj. Krogla iz topa ali kanona bi potrebovala, ko bi ne-prenehama dalje letela, od solnca do nar bližji stavne zvezde čez 8 milijonov let. (Neizrečeno čudenje.) Ker zvezdogledi merknjenja solnca in lune natanjko že poprej pre-rajtajo in napovedo, jim smemo tudi to verjeti. Janezek* Kolike pa so stavne zvezde? B. Ker jih v taki daljavi tolike vidimo, kot druge zvezde ("planete), morajo strašno velike biti, morde večji od solnca. Tega zvezdogledi zato dobro ne vejo, ker jih 208- v taki daljavi s svojimi teleskopi, to je z zvezdnimi gledali nič večjih ne vidijo kot mi s prostimi očmi. Planete* pa vidijo tako velike, kot mi luno ali solnce. Otroci (pogledujejo svltle zvezde in se jih ne morejo na-gledati.) Jinrbika. Stari oče! Kaj pa, ali Rimska cesta, res do papeža v Rim derži? B. Rimska cesta na nebu ni nič druziga kot veliko število zvezd, ki so tako neznano deleč, de se naih kot megla vidijo. v < Nemka. Boštjan! ali ste se to, kar ste nam od zemlje, solnca, zvezd i. t. d. povedali, vse iz Novic naučili. B. Vse; poprej nisim skoraj nič vedil. Večkrat »so se mi veselja solze pocedi!ey de imamo tudi mi slovenski kmetje kaj takiga v svojim jeziku brati. Rekel sim:'Bog daj srečo in zdravje vsim gospodam, ki so nam kmetam Novice preskerbeli! Bog ohrani še več let nčeniga go-» spodiv fajmostra, Vertovca pri sv,' Vidu nad Lipavof ki so nam lqta 1847 ^Zvezdoslovje" tako po domače razložili in še več druziga koristniga spisali. (Se vzre proti nebu.) — Kako lepo se lesketajo zvezde, cvetlice' neba, in ozuanujejo lepoto in modrost božjo! Otroci zapojmo Njemu, ki je vse tako lepo in modro naredij, zahvalno pesem. (Zapojejo zahvalno pesem, nato tudi od ^Popotnika" in ,,Bleškiga jezera." Potlej grejo vsi s pobožnimi počutki navdani jvečerjat in gladko «aspat. Raj je loterija? /IiOt»rija je sleparija] fctera enkrat da, stokrat pa vzame. J. S. Smešnica. Učenik vprašajo nevedniga učenca nalaš: Koliko je peli cerkvenih zapoved? „Deset", odgovori brez poinis- lika mali nevednež. i _______________ Po" obljtiM v pervim oznanilu ^ideia sftlenemo i\ polovico trt ji pridenemo kazalo % naslovnim listam vred. Ta polovica^ gvezana se lahko ie letaš za šolsko darilo porabi. Druga se bo začela zopel s 1. številko. — Tudi dobijo danes častiti bravci na enim listu bresi plačila podobo slona in človeške ribice. TredniStvo ¦) Milchslrtsse. ' ¦ ¦ ¦¦ ¦ Rozalija Eger* založnica, J. Navratil, odgovorni vrednik.