SLOVENSKI TEDNIK Let0 - Año VIII. No. 346' Uredništvo in upravnižtvo calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. "EL SEMANARIO ESLOVENO" Naročnina za pol leta $ arg. 3,-leto $ 5,— celo « M 3 Cena lu cent. TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 Smisel delavskega praznika Pred vratmi je delavski praznik, Prvi maj, ki ga, po našem mnenju, delavstvo vse predlo eeni in spoštuje, ker morda ne razume Kadar govorimo o delavstvu, imamo v mi-"•)e8a smisel in pomen. «lih, vse delavce, bodisi v tovarnah, rudnikih, Ua kmetijah, v pisarnah, v šolah, na ladjah, in kjerkoli. Dokler ne bo vse delavstvo združeno tea-áremelo k »kupnemu cilju, ni pričakovati de-'av«ke zmag« in tako ne človeka dostojnega Življenja. fašizem ne moro biti socialno-delavskega pr*priCanja, ker bi bil s tem proti samemu sebi, »at.o delavstvo naj n« išče rešitve pri svojih Največjih tlačiteljih in njih pomočnikih, eetu- jih « «ladkimi obljubami vabijo na lima-uiee. Skoro nevei-jetno je, da se delavstvo tako z*lo malo zanima za svoje lastne koristi. S skrbjo se vprašujemo, zakaj ni med delavstvom razumevanja za skupnost in zadružnost? vedno prevladuje med delavstvom mne-naj gleda vsak zase. Na razpolago pa ima-1110 nešteto dokazov, kako prav pride organi-aaeija, h kateri se vsak najprvo zateče, ko ga ^°leti nesreča. In kako naj pomaga, dasi bi rv«tvo noče verjeti v socialne, kolektivne in rth doktrine, dokler se kot klop drži sta-Zasebnih egoističnih nazorov, dasi zgodo-a ^oveštva do danes obupno vpije človeške družbe. k j?eka5 začetkov ^ lkortolik0 Francija, sledila bo Italija, in tujkih Se Pojavljajo predznaki ve-^ , Političnih sprememb. Resnične delavske, ^ ^ i lle in zadružne države pa le še nimamo, ni ne kulturen in še manj socialen, ki se mu pustijo izkoriščati pa so — l>o spre- že imamo: Rusija, Španija, *iji •ludstvo šp ni zrelo zanjo in to niti v Ru-kar je sam vrhvoni vodja Stalin pri-"k ^ r^ptek pa je tu, kar pomeni velikan-!! Zülftgo M delavstvo. Dfl»vstV0 •"'He. Mnc Kdo je povzročil svetovno vojno v Evropi in zakaj? Kdo v Cliacu? Kdo v Afriki? Zakaj tli v Porenju? Zakaj na Orientu? Zakaj so na dnevnem redu stavke delavcev po vseh krajih sveta? Zakaj so krvavi poboji med policijo In delavstvom? Zakaj se vse to dogaja po svetu? Ali ni nobenega upanja, da bi se krvave vojne odpravile, ki zahtevajo milione nedolžnih žrtev? Ali ni nobenega upanja, da bi se stanje delavstva zboljšalo, da bi bilo tako lcakor-šno si lahko od truda svojih rok pričakuje? Ali je tista mati kulturna, ki rodi otroke za hrano topovom? Ali je prirojeno, da se narodi sovražijo, ali je to umetno narejeno? Ali se ti počutiš srečnega, če vidiš svojega tovariša v nesreči? Ali je zaradi nekaj bogatinov potrebno, da milioni trpijo pomanjkanje? Kdo ima od tega dobiček, da požigajo žito in druge pridelke? To so najaktvalnejša delavska vprašanja katerim bi se moralo na svoj praznik posvetiti. Vsak delavec bi moral razmišljati o stvarnih delavskih, socialnih in zadružnih problemih, pa bi kaj kmalu prišel do prepričanja, kako veliko delo vršijo tisti, ki dramijo delavstvo iz spanja ter bi se jim tudi sam pridružil. Ko pa, bo vse delavstvo po vsem svetu spoznalo smisel in pomen delavskega praznika, takrat bo delavsko vprašanje, ki je vprašanje vsega človeštva, — rešeno. Med narodi bo zavladalo bratstvo in mir in bo po vsem svetu blagostanja v obilici. BREZ KOMENTARJA: - s- PISMO DR. MAČEKA DR. KOROŠCU MINISTRU ZA NOTRANJE ZADEVE zelo medlo pojmuje socialne dok- tij0 :r>og, so mnenja, če imajo lastno kme-bjjj-^ 81co' ali delavnico, da je socialno gi- socialno , 1Iaill^rjeno proti njihovim interesom, v8em ie ravno nasprotno, ker gre se pred-na.ib ^ °^Pravo velekapitala, ki se delavstvu . mtl ne sanja kako spretno ga drži na 1)1 mu kakor pajek muhi pij» kri. Gospod minister, Zagrebška policija je že več let znana kot mučiteljica. Glas naroda ji je dal ime "Zagre-bačka glavnjača", ampak kar se dogaja zadnje meseee zgleda, da je nadkrilila razbojnike in samih sebe. Muke, ki jih zadnje čase pre-trpijo jetniki, in' še posebej politični, so se morali poroditi samo v fantazijah zločincev. Gotovo je, da je med jetniki mnogo novih kot, da bi bili krivi Bog zna kakih zločinov. Večji so zločini onih, ki s svojimi žrtvami nezakonito, nečloveško in barbarsko postopajo. Teške so reči, ki jih pišem, vendar so izrazi vse preblagi, ki opravičeno vzbujajo ogorčenje in zgražanje med. meščaastvom v Zagrebu, in tudi po drugih delih države, ker mučenih je mnogo tudi izven Zagreba. Od mnogih nasilj zagrebške policije naj navedem samo nekatere: V novembru preteklega leta je bil priveden iz policije na zagrebško kliniko Regan Djuro, študent. Hotel si je s samomorom vzeti življenje in si je zato na rokah prerezal žile. Zdravniki so spoznali, da je bil hudo mučen in da si je vsled tega, da, se izogne nadaljneniu mučenju, poizkusil prerezati žile. O njegovem stanju je na razpolago služben zapisnik. Dne 4 decembra 1935 je bil priveden s policije mrtev na kliniko v Draškovičevi ulici, Vi-dakovič Hubert, delavec, imel je zlomljeno hrbtenico. Policija je trdila, da se je sam pognal skozi, okno in tako zlomil hrbtenico. To more verjeti oni, ki ne pozna, kako so celice natrpane. In četudi bi bila resnica, bi bilo samo dokaz, da si je nesrečnež raje izbral smrt, kot pa živeti v strašni okoliščini zagrebške policije. Izvršila se bo obdukcija in kadar se bo prečital zapisnik, bo način smrti jasen. V treh nočeh od 22 do 24 dec p. 1. je bil v sobi št. 19 od policije strahovito mučen Švob Vinko. Mučili so ga referent Sapina in zaupniki Cerger in Beloševič. Kako jih mučijo: Zve- žejo mu noge in roke od zadaj skupaj in ga, tako obesijo pod ramena ter tepejo po rokah, nogah in licih, ter ga psujejo in zmerjajo. Poleg fivob Vinka so bili enako pretepeni še: Vidakovič Milan, Kete Adolf, Vlah Germanovič in Ivan. Dne 14 feb. t. g. je bil slično mučen Žie Franjo, čevljar. Njegov mučitelj je bil Beloševič. Dne 31. jan. t. g. je bil prvikrat mučen Va-nič Mirko. Mučil ga je Zverger Brano in mu govorili: ..... a ti m..... priznaj, saj so vsi priznali. Dobili smo nalog da vsakemu prikrajšamo življenje za 20 let. Nekako tisti čas je bil mučen Svetličdč, uradnik. Bil je ves plav okrog oči, krvavih ust in rok strahovito zatečenih. Bila je tepena tudi njegova žena in profesorica Berus iz Splita, soproga tamošnjega profesorja Berusa in hči knjižničarja Žnidariča iz Splita. Višek zverstva pa so vprizorili nad Budak Frančiško rodom iz Istre, bivša učiteljica in mati 4 otrok, žena Budaka Divka. Za ta slučaj sem se posebej zanimal, ker nisem verjel v isti-nitost govorjenja. Mož Frančiške Budak je pobegnil. Policija je hotela vedeti od nje, kje skriva svojega moža. Preidimo od teh šikan in poglejmo kaj se je s to ženo godilo v noči S feb. t. 1. Te noči jo je policija odVedla s svojimi otroci, (od 5 do 14 let), v policijske prostore št. 201II. Kakor hitro je bila v sobi', so zaklenili za njo. Pričel jo je izpraševati Šapi-nae in Beloševič. Ker izpraševanje ni dovedlo do zaželjenega uspeha, so ukazali gospej Budak naj sezuje čevlje in nogavice in ker tega ni hotela storiti, so ji zvezali roke in noge od zadaj s konopcem in so potem vtaknili skozi železen drog in so jo tako obesili med dva stola. Usta so ji zamašili s staro krpo ter jo pričeli tepsti. Beloševič jo je tepel s pendrekom po nogah in Sapinac po trebuhu in drugod. V takem stanju je vzdržala eno uro in pol. Vsako toliko času so ji vzeli cunjo iz ust, da je prišla do sape. Naenkrat pa je zaeula iz so- sedne sobe, mama, priznaj vse, ubili me bodo. Mati jesp' da je ¿o glas njene hčerke Olge in te< je premagal čut ma- terinstva: "Odve? ue, vse bom priznala". Spustili so jo šele drugi dan ter ji strogo zabičali, če bo kaj črhnila o tem. Ležala je 8 dni in šele potem je poslala po zdravnika, ki je ugotovil hude poškodbe, ki se ji še danes poznajo. Gospod minister! Vse kar sem gori navedel se je zgodilo in se podobno še sedaj dogaja, da se uspešno preganjajo neke komunistične organizacije. Ne maram govoriti o posmeznih ljudeh, ki so bili mučeni, koliko so komunisti in koliko niso, ker to sedaj ni važno. Nočem Vas na to opozarjati, da ni nobenega državnega zakona, ki bi take reči dovoljeval, temveč Vas prosim, ne kot ministra, temveč kot človeka in. katoliškega duhovnika, ki bi moral vedno služiti naukom našega Izveličarja Jezusa Kristusa, ki je dejal: "Slišali ste, kako je ukazano starim: ne ubij, ker to ubija, in boš obsojen. A jaz Vam pravim, da vsaki, ki preganja brata svojega, bo obsojen in bo gorel v peklu". Vprašam Vas, kako se boste zagovarjali pred javnostjo in kako še le pred svojim Bogom v katerega vem, da verujete, vendar nič ne ukrenete proti takemu postopanju z ljudmi, ki so ustvarjeni po božji podobi. Res, komunistični marksizem je zabloda in boljševiške metode so zlo. Ali pa mar mislite, da se zlo da pobiti z drugo, še večjo zlo? Varate se. Vsaka ideja, izvedljiva ali neizvedljiva, ima svojo dobro. Nikoli pa se nobena ideja ne da iztrebiti z nasiljem, temveč samo z močnejšo idejo. Tudi komunistično idejo ni mogoče iztrebiti z batinami, niti z ječami, niti z ubijanjem, temveč samo z drugo jačjo krščansko idejo, spravnostjo in ljubeznijo med bližnjimi. Krščansko idejo pa je treba prikazati v dejanju. To je potrebno, da zna vsak človek in še posebno pa ljudje, ki so prišli na položaj, da vladajo ljudstvu. Veliki človečanski in slovanski mislec Lev Tolstoj pravi: "Brez ljubezni ni mogoče ničesar dobrega napraviti. Brez ljubezni se lahko sekajo drva, se popravlja čevlje, se kuje, ali z ljudmi ni mogoče delati brez ljubezni, kot se s steklom ne more delati brez opreznosti in če delaš, škodiš sebi. Tako je z ljudmi, če ne prideš z ljubeznijo med nje", sedi v miru in se ba-vi s stvarmi s katerimi hočeš, samo ne z ljudmi, če pa se hočeš brez ljubezni baviti z ljudmi postneš, kakor hitro se obrneš, zver in ne človek. Ljudem škodiš in sebe mučiš." Gospod minister! Pišem Vam zato, ker mi to nalaga moja ljudska in moja krščanska vest. Napisal sem radi spasa moje duše. ^ V Zagrebu, 7 marca 1936. Dr. Vladko Maček RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Slovenski orkester "Valenko" Za, obilen obisk se priporoča Štefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA ABES1NC1 SE PRIPRAVLJAJO l VSO PAŽNJO, DA ZAUSTAVIJO ITALIJANSKO PRODIRANJE Abesinska vojska se s zadnjim upanjem pripravlja, da zaustavi prodiranje italijanskih čet proti glavnemu mestu Addis Abeba. Prestolonaslednik je organiziral posebno armado, ki jo bo sam vodil proti sovražniku. Oba oče in sin vodita osebno svoje armade, ter prizadeja-ta. Italijanom ogromnih izgub. Cesarica je potom radia klicala na pomoč vso svetovno javnost, posebno pa Francijo in Anglijo, da naj takoj priskočita na p&moč. Med drugim je rekla cesarica : "Upamo se bojevati med granatami, kroglami in tanki, ampak proti strupenim plinom, ki ga sovražnik siplje proti naši vojski, smo brez moči. Stotisoč italijanskih delavcev gradi noč in dan ceste za prodirajočimi prednjimi armadami, medtem ko jih abesinci podirajo, da jim ne more sovražnik slediti, ter bodo v slučaju sile vse mostove zrušili. Tudi so vravnali hudournike tako, da ko bo pričela deževna temporada, da bo vse ceste razdrla. Mussolini pa je odločil, da se mora zavzeti Addis Abeba za vsako ceno, in da ne bo dovolil, da bi ga pri tem ovirali, ne Društvo narodov in še manj Anglija. VEČ DRŽAV LATINSKE AMERIKE BO BAJE ZAPUSTILO DRUŠTVO NARODOV Brez, da bi bilo uradno potrjeno, se govori, da bodo zapustile Društvo narodov sledeče države: Mehiko, Salvador, Chile in TTruguaj. Omenjettie dr^aye, da bodo zato zapustile« Društvo narodov, ker so spoznali v zadevi Abes sinije, da so manjše države brez vsake pravice in zaščite ter da Društvo narodov ščiti sar mo koristi velesil. Več francoskih listov je mnenja, da bo treba Društvo narodov reorganizirati ter. jo napraviti tako, da bo v resnici služila namenu. Zelo jasno pa da se je pokazala Anglija, ki da bi hotela, da bi ženevska organizacija služila samo njenim interesom. Dne 4 maja se bo vršila konferenca Male antante v Bel gradu glede francoskega in nem- škega konflikta, ki da se tudi najbrže ne bodo povoljno izjavili o delovanju Društva narodov, temmanj, ko je vsem jasno, da Hitler študira podjarimiti Avstrijo, kar bi posebno v živo zadelo Čehoslovaško. Mnogi so prepričanja, da če bi se dalo volilno pravico avstrijskemu ljudstvu, bi se izjavili za pristop k Nemčiji, in to da bo Hitler zahteval. VELIKA AMNESTIJA V JUGOSLAVIJI Vlada je izpustila na svobodo veliko političnih jetnikov, vendar se jih nahaja v ječah še 3800, za katere bo treba ponovno alarmirati javno mnenje, da se jim da svobodo. Tako poroča Centralni patronat v Parizu. AVSTRIJO IN ČEHOSLOVAŠKO IMAJO NAMEN RAZKOSAT! Te dni se je mudil v Budapesti poljski ministrski predsednik, kjer so se razgovarjali o gospodarskih in političnih odnosa jih med obema državama. Preteklo leto v maju je izjavil Madžarski predsednik, da zunanja politika njegove države je Berlin, Rim in Varšava, potem pa se je ta alianza za podaljšala v toliko, da je vključen tudi Belgrad, ki je tudi proti sovjetski, in proti Franciji vsled zveze z Rusijo. Pravzaprav je vse to delo nemške zunanje politike. Hitler hoče imeti nemški del Avstrije in Čehoslovaške,, kaj je obljubil Jugoslaviji, smo že v zadnji številki povedali, to je Slovence pod Avstrijo in Primorce pod Italijo, če bo Mussolini siten, drugače seveda ne in bomo ostali Primorci tam kjer smo. Vsaka svoj del Čehoslovaške bi dobili potem še Poljska in Madžarska. Tako je v načrtu, da mora Avstrija popolnoma izginiti in prav ista usoda bi zadela tudi čehoslovaško, če bi se upirala vsenemškemu utilitarističnemu načrtu, ampak čeho.slovašk.t vlada dobro ve za Hitlerjeve nakane, zato je že davno sklenila vojaško pogodbo s Francijo in Rusijo. Po smodniku torej najbolj smrdi v srednji Evropi, ter vse kaže, da ne bo dolgo, ko bo padla iskra v njega. Ali si že pridobi! novega naročnika m Slovenski tednik? Banco Germánico Avda. L. N. ALEM 150 DE LA AMERICA DEL SUQ BUENOS AIRES Naš oddelek paroplovnih potnih kart, je najhitrejši in najcenejši Vrelec za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršno- koli linijo. Ne nasedajte nizkim ponudbam Ker bi bilo potovanje še dražje. Nikakih potežkoč Vam ne Povzroča pošiljati manjše svote iz kampa sem na nas. Vsak poštni urad Vam izpostavi POŠTNI GIRO na naše ime, tako da zamorete potom nas pomagati Vašim v domovini z denarnim prispevkom. Na isti način morete HRANITI s kojim si morete ustvariti temelj Nase uradne ure so: od s]/2 do 7 zvečer, v sobotah do 121/2 ure. napredka ter se zavarovati za čtosa morebitnega brezdelja. No. 347 SLOVENSKI TEDNIK STBAN 3 "t" OKNO V SV p T Rim. — Italija je določila 1.440.500.000 lir za. nadaljno afriško podjetje. London. — Anglija , je slednjič izjavila, da ho podpirala Belgijo v slučiaju, da bi bila napadena od Nemčije. Poriz. — Francija nič kaj rada ne vidi vedno večje zbliževanje med Anglijo in Nemčijo. Ženeva. — Do 11 maja se Društvo narodov "e bo sestalo, kar pomeni, da bodo abesinci zastonj klicali na pomoč in da so kot nalašč pripravili ugodno priliko za Mussolinija, da bo lahko nemoteno moril z ognjem in strupenimi plini. Mosse River, Kanada. — Dve rudarja sta bila živa zakopana več dni in sta bila slednjič Po dolgem prizadevanju tovarišev odkopana. Jeruzalem. — Med Judi in Arabci se vršijo Unti boji za nadvlado Palestine. Pravi potomci Palestine so namreč Judi, ampak odkar so se razšli po svetu, so prišli na njih mesto Arabci, ki se sedaj čutijo domačine in nočejo odstopiti svojih pravic Judom, ki se zadaja leta tamkaj zopet naseljujejo. Pariz. — Po vsej Franciji se vršijo velike Priprave za državnozborske volitve, ki se bodo vršile 26 aprila. Stvorili sta se dve politični sili, Ljudska fronta in Nacionalna fronta, ki Pa če vsa znamenja ne varajo bodo zmagali Prvi, dasi so tudi drugi zelo dobro organizirani. Mnogi se bojijo, da bodo volitve krvave, ker da se bodo nacionalisti vrgli v boj z vsemi sredstvi. Francoski delavec in kmet pa je politično dovolj zrel, da bo znal braniti svoje pravice, pa če bi bilo tudi treba s silo. Pariz. — Francija je izjavila, da če se ne bo Anglija odločneje izjavila glede Porenja, bo iskala sama direktnih stikov z Nemčijo in da tudi razne ukrepe proti Italiji ne bo vpošte-vala. Sueški prekop. — Skozi sueški prekop so od Prvega januarja prepeljale italijanske ladje v «meri proti Afriki 48.000 vojakov in 40.000 delavcev, nazaj pa 27.000 ranjenih vojakov in 22.000 delavcev. Iz tega sklepamo, da je padlo na afriški fronti zelo veliko italijanskih vojakov. Berlin. — Tukaj se nekaj govori, da ima °tto Habsburški namen s silo zasesti avstijski Prestol. ženeva. — Italijanski zastopniki v Ženevi So izjavili, da njih vlada ne bo govorila o nobenem miru, dokler njih čete ne zasedejo celo Abesinijo. ženeva. — Zborovanje trinajstorice je fra-kasiralo, kot smo v našem listu že vnaprej na-Povedali. Zdaj mečejo krivdo eden na druge-Ka> v resnici pa so vsi krivi ker se pač; nikjer Ue dela za mir in blagostanje med ljudstvom, temveč samo za vojno in mizerijo. Ženeva. — Argentinski zastopnik je izjavil, (ia njegi ljudmi. 1°da povejte mi, — se je naenkrat prekinil, je H ml»da dama še pri zavesti? ~~ Ne, onesvestila so je — odvrne Dolaré. Pojdimo torej tja, — odloči gospod v kučmi. Kočijaž, naprej, čim hitreje na mesto nesreče! °8Pod, stopite v trojko in sedite k meni! Ne "oil kristjan, če bi vam ne izpolnil prošnje. ~ W,vala — hvala, — je razburjeno jecljal Delaré, J® že sedel pri možu s kučmo, kočijaž pa je po-f?nal. ko„je. j[. 1 minilo dolgo in trojka se je ustavila na mestu, 'ler «ta ostala Foulton in Feodora. j kislim, da naju je le spremljala sreča, dragi De-„ ' ' reče Anglež svojemu prijatelju, — zmotila St>) kajti krogla ni prodrla v prsi. Rana jo samo neznatna praska, ki bo kmalu zaco-ljena kajti krogla se je odbila na stezniku in si sama napravila pot skozi obleko, najbrž je obležala kje na dvorišču. — A.li, tedaj sem torej gospoda zaman nadelgoval, da se je trudil sem, — odvsne Francoz, ko je stopil s trojke in pokazal na gospoda s kučmo, ki. je istočasno prišel z lahnim korakom k A.rhibaldu, Foultonu — pomislite, dragi Foulton, ta gospod je bil tako ljubez-njiv da je odložil lastne opravke, da bi nama stavil na razpolago trojko, da bova lahko ubogo Feodoro on-premila v bolnico. Toda četudi to ni sedaj več neobhodno potrebno, vendar ne bova usluge, ki nama jo je nameraval gospod storiti, nikdar pozabila! —To jo samo po sebi umljivo, gospod, — reče Arhibald Foulton, ko je tujcu prisrčno ponudil roko, — bodite kdorkoli, pokazali ste se kot pošten človek! Imenujem se Arhibald Foulton in sem poročevalec Timesa. — Moje ime je, — odvrne tujec, — Nikola Vanko, trgovec s krznom sem iz Odese, tukaj sem radi važnih kupčij. — Toda kje je mlada dama, o kateri mi je gospod pripovedoval? Ah, tam leži, — zdi se mi silno bleda, — da, silno bleda draga prijatelja četudi ji krogla ni poškodovala nobenega važnejšega organa, se zdi, da je strah nanjo zelo vplival. — žalibog, da je temu res- tako, — odvrne Arhibald Foulton, — in moram priznati, da sem v skrbeli, kajti uporabil sem vsa mogoča sredstva, da bi damo zbudil iz nezavesti, vendar je ostalo vse prizadevanje brez uspeha. — No, tedaj jo bomo rajši odpremili v bolnico, kajti trojko imamo pri roki in prepričan sem, da bi bilo najboljše, če bi ji odpeljali damo k "Svetemu Mihaj-lu", tam pa bodo že zdravniki uporabili vsa mogoča, sredstva, da ji bodo vrnili zavest, —- vsekakor so zdravnik v to boljše razume kakor lajik, — popolnoma naravno, saj to jo njegov poklic! Arhibald Foulton je pritrdil besedam Vankova, nežno so dvignili Feodoro in o pololili v troko na pokrivalo iz krzna, ki ga jo dal kočijaž na razpolago. Vsi trije so sedli v trojko, kakor jo to pač šlo, kočijaž pa je dobil povelje, da v najhitrejšem diru vozi proti bolnici "Svetega Mihajla". — K sroči som, v tej bolnici nekoliko znan, — omeni med potjo gospod Vanko, — in morda bo najboljše, da pustita najprej mene govoriti s prinlarijem bolnice, da bodo bolnico čim prej sprejeli kajti med sejmom v Nižnjem Novgorodu je v bolnici takšna stiska, da morajo bolniki čakati včasih po tri ure, da jih lahko sprejmejo, nekatere pa morajo celo odpeljati domov, ker imajo premalo prostora. — To jo pa zares strašno stanje, — vzklikne Dolaré ogorčeno, — to so razmere, ki niso vredne kultivirane države, pri.nas v Parizu bi bilo kaj takega nemogoče! Naša slavna "Bolnica k. Bogu", največja bolnica v Parizu, ima prostora za tri do štiri tisoč bolnikov, vsak dobi vso potrebno, vsi so takoj sprejeti in dobro negovani. —• Da, toda kaj hočemo, — odvrno trgovec s krznom iz Odese, ko si je pogladil svojo Črno brado, tukaj smo v Nižnjem Novgorodu, ki je že blizu azijske meje, pa tudi v visoko kulturnem Parizu nismo! — Vašo ponudbo sprejmova s hvaležnostjo, — so obrne zdajci Arhibald Foulton k Vankovu, — v Rusiji je vedno dobro, če ima človek protekcijo. Vi boste .torej govorili s primarijem? — Da, storil bom to — toda glejte, saj smo že prispeli do bolnice "Svetega Mihajla", — kajneda, krasno poslopje? In res, to je bila bolnica. Razprostirala se je na majhni vzpétosti na vzhodnem, delu mesta, od treh strani pa je bila obdana z vrtom, ki je bil sedaj žalostna slika zimskega opustošenja. Trojka jo zavila skozi vrata v dvorišče, ki je bilo pokrito s stekleno streho, da je bilo precej zavarovano pred zimskimi mrzlimi vetrovi. — Ostanite tukaj, — reče Vanko,'— tukaj se vašemu bolniku rio moro pripetiti ničesar hudega! Poiskal bom primarija in ne bo minilo pet minut, ko bom zopet pri vas. — Kakšna sreča, — spregovori Delaré, ko je Van-kov odšel v poslopje, - da smo našli tega ljubeznji-vega gospoda! Ljubeznjivi gospod s kučmo pa je hitel medtem po stopnicah in ko je prišel v prvo nadstropje, se jo obrnil k prvemu čuvarju in ga vprašal: — K jo jo gospod primarij — želim govoriti z njim in sicer o zelo važni zadovi! — Gospod primarij, — odvrne čuvar, — so nahaja sedaj tukaj, vrata na levi strani, toda no rem, če vas bo sprejel. Ne da bi se bil temu človeku, ki mu je povedal to, zahvalil tudi samo s pogledom, je odšel trgovec Van- CERKVENI VESTNIK V pondeljek 27. aprila je god sv. Hozane Kotorske, ki je bila pastirica v Črni gori potem v Kotoru služkinja. S svojim ponižnim zgledom in molitvijo je bila velika dobrotnica svoji okolici. Umrla je 1560 leta kot redovnica. Čast oltarja je dobila pred par leti. Častijo jo posebno v Dalmaciji in Bosni. V sredo je praznik varstva sv. Jožefa, zavetnika srečne smrti. . V petek je prvi majnik. Doma se prične s tem dnem majniška, pobožnost. Tudi mi v tujini smo potrebni Marijine pomoči. Ne bo šmarnic, nimamo Marijinih cerkva; pa imejmo vsaj kako misel na Marijo in kako molitev do Nje vsak dan. Kdor nima nikakega molitvenika, ga lahko kupi za 50 centavov bodisi pri cerkvi ali pa na mojem stanovanju Caseros 2780. V soboto 18. 4. je prejel v cerkvi sv. Antona sveti krst Gregoričev Albert iz Villa Devoto. Moje sedanje stanovanje je v ulici Caseros 2780, blizu parka Patricios. Tri kvadre niže (proti Constitucionu). Telefon 61-1073. Telefon na razpolago le od 10—12 in od 7—8 zvečer. Doma sem večinoma celodopoldne in zvečer. Hladnik Janez. Žena je zjutraj naročala možu, ko je odhajal na delo: "Predno pojdeš domov, stopi v modno trgovino in kupi mi dva jarda take Žide kot je tale košček, ki ga vzemi s seboj za vzorec. ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postreženi. S tem koristite samim sebi in listu obenem. "Bom, bom'-', pravi mož. "Ali si ga kupila v oddelku, kjer prodaja tista mala plavolaska, ki ima..." "Nič, je že dobro. Bom šla kar sama. Saj vem, da si zvečer po celodnevnem delu itak truden..." zlabofathb con Lió mj^ofeb mater loó fifunjobb: UipMbo-fuur y /m/a dalla ofgemm eóp£c¿alpath.familial). ko k omenjenim vratom in potrkal. Čeprav mu ni nihče od znotraj zaklical: Naprej, je stopil v veliko, prokrasno urejeno sobo, v kateri skoraj ni bilo videti sten, ker so jih zakrivale stelaže s knjigami in omarice z zdravniškimi instrumenti. Ob mizi je sedel starejši gospod s sivo brado, na nosu so mu tičali naočniki, zaposlen je bil pravkar s tem, da je z mikroskopom opazoval majhen predmet. Ko je slišal, da so se vrata odprla, se je nezadovoljno obrnil na svojem stolu. — Gospod, kako ste smeli vstopiti brez mojega dovoljenja? — je zaklical prišlecu in vstal. — Bedaj ni fas sprejemanja, razen tega pa sem posebej ukazal, naj nikogar ne puste k meni! — Ta nalog so nikakor ne more nanašati name, — odvrne Vanko polglasno, njegov glas pa je zvenel odločno, — kajti jaz prihajam tja, kamor me je volja in kjer mi ravno ugaja, — kajti jaz sem — dovolite mi, Ja vam povem svoje ime — jaz sem policijski agent Fanarin in se nahajam sedaj tukaj po nalogu njegovega veličanstva carja. Pri teh besedah je potegnil Fanarin iz žepa svojo listnico, in razprostrl pred primarijem svoj potni list, iz katerega je zdravnik takoj spoznal, da so bile njegove besede resnične. — Ah, to je nekaj drugega, — vzklikne primarij nekoliko presenečeno, — vendar ne moremo razumeti, kaj vas vodi k meni — ravno k meni, čeprav mi jo vaš obisk prijeten. Prosim, sedite in oprostite, da sem vas nekoliko o-fiorno sprejel, nisem vedol s kom imam opravka. Nenavaden in izredno karakterističen za ruske razmere je strah, spojen s spoštovanjem, ki prevzema ee-lo najvišje uradnike, kadar nanesejo prilike, da morajo občevati s kakšnim policijskim organom. Nikdar ne ve nihče, kakšen namen ima obisk policijskega uradnika, nikdar ne moro nihče prerokovati, da ni to nastavljena past, s katero je združen pogin. — V kratkih stavkih vam' bom vse povedal, gospod primarij, — reče Panarin, ko je sedel na stol. — V tem trnutku se nahajam na lovu za neko mlado damo, ki je pobegnila iz odlične, — povdarjani, iz izredno odlične petrograjske obitelji. Nalog imam, da mlado damo aretiram. To se ini doslej ni posrečilo in mlada dama je lahko potovala vse do Nižnjega Novgoroda. Pred nekaterimi trenutki pa je slučaj hotel, da sem to damo srečal. Po nesrečnem naključju jo je zadela krogla, dobila je rano in nezavestna omahnila na tla, na moj nasvet pa so jo pripeljali sem v to bolnico. Sedaj leži nezavestna v trojki, ki čaka spodaj v steklenem dvorišču. — Kaj pa želite, gospod, da bi jaz storil, kar se tega tiče? — vpraša primarij. — .laz zahtevam od vas, da sprejmete bolnico, njenim prijateljem pa — kajti ona potuje v spremstvu dveh moških — rečete, da je dama silno bolna in da mora radi varnosti dalje časa ostati v vaši bolnici. Odtod pa jo bom jaz kot svojo jetnico odpremil nazaj v carski Petrograd, če pa bosta prišla njena prijatelja jutri ali pojutrišnjem, da bi se informirala o stanju njene bolezni, jim kar enostavno recite, da je mlada dama umrla. Primarij je zmajeval z glavo. Bil je človek, ki je ljubil resnico in kateremu je bila vsaka laž ostudna. — Toda, gospod, to, kar zahtevate od mene — — — Saj ne zahtevam tega jaz, — ga perkine Fanarin z glasom, ki je rezko zvenel, — temveč njegovo veličanstvo car, po čigar nalogu delam. če se nameravate zoperstavljati volji njegovega veličanstva, bodite tako ljubeznjivi in mi to brez oko-lišanja povejte, da bom mogel na merodajnem mestu javiti, da po vaši krivdi nisem mogel izvesti te tako važne aretacije. To je delovalo, primarij je popustil. Izjavil je, da bo vse storil, karkoli bo Fanarin od njega zahteval. Vendar jo še poizkušal, da bi se umaknil neprijetni Fanarinovi zahtevi, to pa na način, ki je bil prinia-rijevi duhovitosti in domiselnosti samo v čast. — Gospod Fanarin, — je spregovoril, — kakor vidite, sem pripravljen izpolniti vse, kar želite, vendar bi vas rad upozoril na neko okolnost, preden bi mlado damo sprejel, na okolnost, radi katere boste morda tudi sami odnehali od vaše zahteve — — — — In to je---- — Gotovo vam bo znano, gospod Fanarin, da ni v Nižnjem Novogoru tista strašna bolezen, kolera, ki jo na žalost prinašajo vsako leto k nam iz Azije, nikoli popolnoma zadušena, posebno pa razsaja med sejmom — — — Med sejmom v Nižnjem Novgorodu dobim po navadi v svoj zavod dvestodo tri sto slučajev, ki po veliki večini končujejo s smrtjo pacijenta. — Doslej nisem o tej bolezni še ničesar slišal, — vzklikne Fanarin, kateremu jo pri misli na strašno bolezen postalo tesno pri srcu. — Seveda, to ni prodrlo v javnost, — nadaljuje primarij —i ker oblasti vso vesti o tem skrbno hranijo in skrivajo, ker nočejo motiti lepega potoka trgovine, nočejo prestrašiti kupcev in prodajalcev, ki loto za .'e-(om prihajajo v Nižnji Novgorod. Prosim vas, Nižnij Novgorod živi od sejma in navajen je tega, da mine vsak sejem brez zmešnjav. — Torej vlada tudi to leto zopet kolera? — vpraša Fanarin. — Da, in sicer precej občutna, — odvrne primarij, — ko si jo namestil na nos svoje zlate naočnike, — toda bojim se, da bo ta topli veter, ki je pihal nekaj dni, nevarnost še povečal in da bomo kmalu stali pred težavno nalogo, da se bomo morali boriti proti tej bolezni z vsemi močmi in z vsemi sredstvi, ki jih imamo l.ia razpolago. — To je vso lepo, toda jaz ne vidim ničesar, da bi kolera v čem ovirala izvršitev moje zahteve. — Pripomniti moram, — nadaljuje zdravnik — da je edina bolnica, v katero morajo sprejemati bolnike, okužene po koleri, bolnica "Svetega Mihajla". Sedaj imamo v zavodu tri sto sedemnajst bolnikov radi kolere. Ti pacijenti se nahajajo sicer v posebnem delu poslopja vendar ne izključuje to možnosti, da se bolezen ne prenese na celo hišo. Ali lahko odgovarjate pred svojo vestjo, da izpostavite mlado damo takšni nevarnosti, — če, tedaj som jo pripravljen sprejeti, toda ne vem, če boste v tem slučaju napravili carju in odlični obitelji, kateri pripada, veliko uslugo. —1 Moje povelje je strogo odrejeno, — odvrne lovec ljudi mirno, — jaz moram mlado damo pod kakršnokoli obliko aretirati, ker pa nimam upanja na lepše prilike, da bi jo brez hrupa aretiral, vztrajam pri svoji prošnji. — Ah, to je nekaj drugega, — nadaljuje primarij — v tem slučaju sem vam na razpolago. — Ali vas smem prositi, — reče Fanarin in priin« , svojo kučmo, da bi šli z menoj v stekleno dvorišče, tam boste našli ranjeno mlado damo! — Pojdiva, — odvrne kratko primarij, katerega jo neprijetno dirnila Fanarinova upornost in neusmiljenost. — če ne more biti drugače, — njegovo veličanstvo car ukazuje, jaz pa mo.ram. ubogati! Oba sta odšla iz sobe in se napotila po stopnicah v stekleno dvorišče. (Nadaljevanje) Mo. 34? SLOVENSKI TEDNIK •Ti4ÁN t NAŠA MLADINA POD ITALIJO Konec. V še večji meri kakor na učence osnovne šole pa vplivajo razne materijalne ugodnosti na srednje in visokošolce. Naš dijak je, kakor smo že omenili, gmotno in moralno prepuščen samemu sebi. Radi tega se mora le težko ubraniti mamljivim vabilom fašističnih ustanov. Tako mu obeta in resnično tudi nudi fašistična visokošolska skupina "GUF" (Gruppo universitario fascista), pri katerem so lahko včlanjeni tudi zadnjih dveh letnikov srednje šole, svojim članom izdatno gmotno in moralno podporo, le dijak, ki je vpisan v "GUF", more dobiti študijske štipendije, le on ima pravico do cenenih unverzitetnih knjižnih izdaj, le on sme po znižani ceni v kino, v gledalšče in na razne športne in kulturne prireditve, le on ima tudi pravico, 'e za smešno nizko ceno ali celo brezplačno udeležiti počitniških taborenj ob morju in v planinah (tendopoli in marinopoli). Le njemu je dano, da si lahko privošči cenena in brezplačna potovanja po kopnem in po morju po vsej Italiji in da se pod enakimi pogoji pridruži raznim izletom v inozemstvo. Vsako leto pa prirejajo vsi "GUF-i" Italije takozv. "Littoriale d'arte e di cultura", ki dopolnjuje to, česar ni morda še utegnila dati fašistična šola. V zadnjem času pa ni fašističnemu režimu več samo na tem, da se ves naš narod poitalijan-či in pofašisti, temveč, da se kakor sicer ostal i •Italija militarizira. V ta namen so že doslej delovale balilska organizacija, saj so se že de-, 'etletni dečki morali vežbati s puško, fašistični *vangardisti pa so razpolagali s strojnicami, z malimi topovi, z oklopnimi avtomobili, in z 'sem modernim vojnim orožjem. Mussolini sam •)® pred kakimi tremi leti proglasil za devizo sodobne italijanske mladine "Knjiga, in puška" (Libi •o e mosclietto) še bolj kot te mladinske organizacije, pa skrbe za vojaško izobrazbo mladine takozv. predvojaški tečaji, ki so obvezni Zfi vse vojnobvezance v zadnjih dveh letih pred nastopom redne vojaške službe. Vodstvo teh te-('8Jev je poverjeno fašistični milici. Za morebitne izostanke od teh vaj ni samo odgovoren mladenič pred vojaki in sodiščiem temveč tudi njegovi starši in delodajalci. Tudi uvedba sobote kvot nedeavnega dne, o čemer se je v zadnjem času veliko razpravljalo, je deloma utemeljena tudi z vojaškimi razlogi. Ta dan naj bi bil posvečen duševni fašistični vzgoji v delo-mistnili organizacijah, predvsem pa vojaški izobrazbi v predvojaških in v novoupeljanih povo-Hških tečajih. V zadnjem šolskem letu 1934—35 je posta-^ yojna veda obvezen predmet na vseh srednjih in visokih šolah. Srednješolci se morajo od- v šoli med rednim poukom teoretično sez-llanjati z vsemi panogami vojne vede. zunaj šole se morajo na polju praktično izuriti v rabi l!*zneg orožja, od puške navzgor do topa, v vseh Rožnih terenskih vajah. Za pouk skrbijo po ve-,mi v ta namen določeni aktivni častniki. Pouk strogo obvezen za vse dijake, in radi nepogojnega uspeha v tem predmetu mora dijak Ponavljati razred. podobni vojaški tečaji se vršijo tudi za viso- br °s°lee, le da je cilj teh tečajev z ozirom na i 1ZO- pešno dovršenem vojaškem tečaju. Nad vse značilna je bila v tem pogledu otvoritev akademskega šolskega leta na tržaški trgovski univerzi v novembru 1934. leta. V veži šolskega poslopja so bili zbrani viso-košolci, oblečeni v črnih srajcah, karabinjerji v veliki paradi pa so tvorili špalir pri vhodu poslopja in v slavnostno dvorano. Na dvorišču so bili razvrščeni akademska kohorta fašistične milice, ki se diči z imenom Dalmatinca Rismonda, po en oddelek infanterije, pešadijske artilerije in težke poljske artilerije ter skupina visoko-šolcev, za katere se je ob tej priliki otvoril tečaj za rezervne častnike. Rektor univerze, prof. Udina je v Uvodnem govoru povdaril, da bo odtvoritvena slavnost "taka, kakršna se najbolj spodobi državi, ki je stoodstotno nacijonalna" in je nadaljeval: "zato bo atmosfera letošnje slavnosti bolj militari-stična in politična,, kakor znanstvena." V temu pogledu ni rektor nikakor pretiraval, kajti že njegov govor je bil le slavospev o tem, kako so vsi univerzitetni profesorji in asistent je brez izjeme včlanjeni v fašistični stranki in v fašističnih strokovnih organizacijah in kako se je akademski fašistični oddelek od svoje ustanovitve 1. 1925. dalje razvijal. Z zagotovilom, da "so pripravljeni za vse" je na to otvoril akademsko leto. Za njim pa ni po starem akademskem običaju noben univerzitetni profesor imel znanstvenega govora temveč je prevzel besedo "GUFa", ki je še bolj povzdigoval pomen fašistične milice. Kot.tretji govornik je nastopil aktivni general Zingales, ki je bil določen za vodjo vojaškega tečaja. Rekel je med drugim: ".. . .ne bom imel ne predavanja, in tudi ne razvijal teze, pač pa bi rad iz svoje vojaške strasti in ljubezni spesnil visoko pesem našemu državljanu-voja-ku, ki ga je fašistična vlada že ustvarila in ga še vedno izpopolnjuje; italijanski materi, ki vzgaja sinove ob heroičnih povestih o vojni in v čednostih nove dobe; balili, ki se razvname in navdušuje ob sveti razlagi militarističnega nauka in duha; mladeničem, za katere bo letos v nekaterih razredih v učnem programu tudi vojna in ki si bodo v posebnih tečajih utrjevali dušo in telo, pri steljanju ostrili vid, pri raznih športnih panogah pa ojačili mišiie svojih nog in si pod vojaškim komandom in disciplino prisvajali vojaške čednosti..." "...Vojaška priprava je sinteza življenja vsake države. Njena literarna, umetnostna, znanstvena in gospodarska zmožnost ima zelo velik pomen toda njena moč napram drugim izhaja samo iz njene vojaške priprave..." "...Radi te pravice in dolžnosti, radi tega ponosa, in te dolžnosti (do vojaške priprave) je Italija javno z zakonom od 1. 1934. razglasila, da sta fašistični državi pojma državljan in vojak neločljiva. To je militaristična država, oznanjena od Macchiavellija, poskušena od Napoleon, zasanjana od Garibaldija, uresničena v dobi svetovne vojne....". S temi besedami generala Zingalesa je najbolje označena atmosfera, v kateri se vzgaja naša mladina pod Italijo. Nasproti se mora proti trojnemu zlu, proti raznarodovanju, proti po-fašistenju in proti militarizariji. Med tem pa mora še prelivati svojo kri za fašistično Italijo na abesinskem bojišču.. . * # * Namen izdajanja teh predavanj je seznaniti čim širše sloje prebivalstva s trpljenjem našega naroda pod Italijo. Zato prosimo vse one katerim pošiljamo ta naš mesečni bulletin, da. predavanja na kakršenkoli način uporabijo v namen, v katerega so izdani. Prosimo tudi, da nam javijo kako nameravajo uporabljati te dokaze o trpljenju našega še neodrešenega naroda. Klub jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre. Ljubljana (Arena Narodnega Doma) Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3—8 ZVEER — NIZKE CENE — PLAČEVANJE NA OBROKE. »ni. k^bo udeležencev primerno višji. Noben viso-^fcolec ne sme odslej položiti diplomskega ali 8ega izpita, ako ne predloži, potrdila o us- INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 ELENORAGIA in njene posledice SIFILIS —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 STKANft No. 347 PRIMORSKE VESTI ANTON SMRDEL KONFINIRAN Postojna, marca. — Že v drugi polovici iue-/eea decembra pretečenega leta je bil v Postojni aretiran 181eten mehanik Anton Smrdel, doma iz Stare vasi pri Postojni. Po aretaciji je bil odveden v tržaške zapore in tam pridržan vse do meseca januarja. Smrdelovi starši so se1 interesirali za mladega fanta, ki poleg tega, da se ni nikdar zanimal za politiko še slabega zdravja. Pooblastili so nekega tržaškega odvetnika, da bi fanta zagovarjal in ga po možnosti rešil ječe, vendar ni ves trud nič pomagal. V drugi polovici januarja je bil od tržaške konfinaeijske komisije interniran za nedoločen čas. Poslali so ga nekam v južno Italijo, od koder se pa še ni zglasil. Internacija mladega in povsem nedolžnega fanta je zelo zadela Smrdelovo družino, kajti fant je bil miren in priden. Zaposlen je bil v mehanični delavnici Maksa Križeta v Postojni, kjer je bil tudi aretiran. Polega tega pa imajo Smrtdelo-vi starejšega sina Ivana na abesinskem bojišču, od katerega nimajo že od decembra nobenega glasu. Prvi kol drugi slučaj je težka zadel Smrdelove, ki si seveda ne morejo prav nič pomagati. Tudi o vzrokih aretacije in internacije sina Antona jim nihče ne ve povedati ničesar. ŠE VEDNO GONJA PROTI SLOVENSKI BESEDI V CERKVI Trst, marea. — V nedeljo, 15. t.m. bi moral bit v Barkovljah pri Trstu instaliran novi župnik Dr. Glavan. Že pred deveto uro se je zbralo ogromno število slovenskih vernikov v cerkvi. Na koru pa so čakale slovenske pevke, da bi s pesmijo pozdravile novega župnika. To- Veliki zavod CSS:mm operacije in bolečin. ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Anulize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA BIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicnrelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravilno po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašolj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: Prez ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zuvod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPECOIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 L RIVADAVIA3070 da očitno, po dogovoru s samim župnikom, so se zbrali pred cerkvijo zastopniki raznih fašističnih korporaeij in institucij, ki jih sicer ni nikdar videti v cerkvi. Ko se je pokazal župnik, so ga obkolili in ga pozdravljali s tolikimi govori, da je minula ena in še druga ura in se je bližal čas za italijansko mašo. Ker so pevke še dalje čakale na koru, so vdrli v cerkev fašisti in karabinerji in jijj razgrnili, organista pa. so pretepli. Župnik pa se je delal, kakor da je on pri vsem tem docela nedolžen, češ, da se' jih ni mogel otresti. Naslednji torek pa io povabili pevke in organista na kvesturo in jih tam izpraševali. Vse kaže, da hočejo talco fašisti s prihodom novega župnika docela odpraviti slovensko službo božjo v barkovljanski župniji, ki ima ogromno slovensko večino, in kjer hodijo le domači slovenski verniki v cerkev. Istega dne in sicer ob isti uri je zgodil podoben, ako ne še hujši škandal v drugi župniji tržaške pokrajine in škofije. Tedaj je namreč italijanski balilski duhovnik v spremstvu italijanskih vojakov in balil udri v cerkev v Košani in imel tam mašo in pridigo v italijanskem jeziku. Nato je spravil vse otroke v šolo, kjer jih je začel izpraševati, kako govorijo doma s starši. Ko so mu otroci priznali, da govorijo slovenski, češ da njihovi starši drugega jezika sploh ne znajo, je vzrojil, da tega ne smejo Več storiti, temveč, da morajo z njimi govoriti samo italijanski, kajti Bog da je Italijan in Italijan da je tudi papež. Isti duhovnik je istega dne nekoliko pozneje skušal postopati enako tudi v Sv. Petru na Krasu, toda našel je že domačega župnika pred oltarjem, ko je ravno maševal, in je po kratkem sporekanju ž njim zapustil cerkev. BANDELJ ALOJZ INTERNIRAN Trst, marca. — lz Pliskovice na Krasu poročajo, da je bil že v mesecu septembru lanskega leta aretiran domačin Bandelj Alojz, star 35 let. Proti koncu istega meseca pa ga. je tržaška konfinacijslca komisija internirala v no-trajnost Italije. KARDINAL ŠUSTER GOVORI... Trst, marca. — TJ milanski katedrali je 14 marca govoril kardinal Šuster in izrekel besede, ki so vredne da. jih zabeležimo: Molitve italijanskih misionarjev in mučenikov naj pospešijo, da bi čimpreje zasijala v Etiopiji luč Kristusa Odrešenika. Naj bo blagoslovljen Gospod Izraelski ki je pod dvema velikim imeni in sicer najvišjega vikarija in zmagovitega du-ceja, znal najti politično in religiozno združi- tev Italiji... — Komentar k temu govoru visokega cerkvenoga predstavnika naj si čitatel,)' ustvarijo sami. PROF. DR. IVAN TUL ODKLONIL VISOKO ODLIKOVANJE Gorica, marca. — Profesor goriškega bogo slovja dr. Ivan Tul porodu iz Mačkovelj je l>ü od goriškega nadškofa Margottija predlaga», da bi bil imenovan za monsignorja. Profesor Till pa je kot skromen človek visoko odlikovanje s hvaležnostjo odklonil. DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE — Po vseh vaseh se vedno bolj in bolj pri' reja jo komemoracije za padlim patrom Giuli«' nijem, ki je šel prostovoljno v Afriko in so ga Abesinci zaklali. — Radi tihotapstva je bil obsojen Leopold Sterle, (iOletni Matej Bajt pa je bil oproščen. Obtožena sta bila, da sta prenašala saharin. — Zadnjič smo poročali o odhodu federalnega. tajnika Perusinija, ki je odšel v Afriko v družbi 10 drugih tajnikov s 4200 delavci iz Genove z ladjo "Lombardio". Njegov namestnik cav. uff. Emilio Grazioli, ki je postal general' ni podtajnik, je začel takoj s svojim delo»1 in bil že imenovan za komendatorja italijanske krone. Časopisi povzdigujejo njegovo delo «3 Krasu in ga proslavljajo. Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil ZIMSKE vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) BUENOS AIRES PLAZA once- Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se k 4 Dr. A. GO DEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije • Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-l.'.sti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 No. 347 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 9 GOSPODARSTVO Piše aZdr. TUDI MLEKO SE BO PODRAŽILO! ^lv'norejci iz okolice Buenos Airesa so se že Cc' časa pripravljali podražiti mleko, katero Je Sedaj veljalo $ 1.60 za 20 litrov na $ 2,— ker jianireč zatrjujejo, da ne morejo pri tej ceni izdati. Na sestanku katerega so imeli dne 21 m so definitivno sklenili dvigniti ceno, ka-stopi v veljavo 1. maja. Tako bomo torej korali plačati tudi mleko, ki je v vsaki družini Ue°bhodno potrebno, po višjih cenah. Krompir, ki je skoro izključna hrana revnih "'"•K je že tako podražil, da se ga že ne more P(' privoščiti v taki meri kot bi se želelo Meso je v ze davno predrago, sedaj pa še mleko in rUn, ki je tudi pred kratkim podražil. Tako f^mo pred draginjo, katera obtežuje 2e tako 8ko življenje delavskih slojev. Kar pa je še Jv,Sebno vredno pripomniti je, da živimo v zem-katera je prepolna ravno omenjenih pridel-.Jv ni, da se oblasti nič ne potrudijo izbolj-ta položaj in stopiti na prste tistim, ki to iz-k°HšČaj0. 0 Je pa tudi dovolj močan dokaz, tla nam le "o nihče pomagal ako si sami ne bomo po-1,a«ali. Nam v mestih, kot konsumentoni, so potrebne konsumne zadruge, onim pa, ki se tikajo z pridelovanjem v kampu, pa kmetske ''n(b'Uge, med katerimi se upeljejo direktne vezi, tako so da se izključijo vsi posredovalci, kateri Sedaj največji požeruhi, in se na ta način ^°biČek razdeli pošteno med tiste katerim res-n<) pripada, to so: pridelovalci in potrospči (k K, JííVltl0' ker namen vlade je, ne samo agrarna je. • ,la' amPak reforma vsega gospodarstva, to biv , 01 ®anje življenjskih pogojev vseg.i pre-tstvg stu Asunción "bosa" kar dovolj dokazuje, kako je ljudstvo ubogo. Sedaj pa poročajo, da bo vlada najprej pomagala najrevnejšim in sicer na ta način, d;1 jim je odločila primerne kose zemlje, katero naj obdelujejo i nse tako preživljajo. 40.000 rove-žev bo torej v kratkem dobilo, kar so že dolgo pričakovali. Zasebna lastnina se bo spoštovala — upoštevala le v toliko, v kolikor bo po svojem gospodarju obdelana. Na ta način bodo torej veleposestniki izginili in na njih zemljo prišli mali kmetje, kateri so temelj vsaki državi in vsakemu napredku. . Dijs..uinid jmječovuu tao iao arod rdol hrdiai °nsumenti). ŠPANSKO GOSPODARSTVO ^ našim čita^eljem znano, se je via- ^ 'katera je bila izvoljena od Frente Popular j^' 1)aniji, najprej lotila, že v letu 1931 pričete ^^tem pod fašistično vlado prekinjene: a- Hitj 11 Od 38. miljonov prebival- > Posedujejo približno deset tisoč veleposest- tpj°V Ponvico Španije. Teh deset tisoč so to- (J0v.°d narave obdarjeni, da imajo kar hočejo, ža , Morajo milijoni kolonov delati in garati pa ^'''b- Ta krivica ki se stoletja ponavlja, je' rodila odpor in zemlja se deli, v pra- Uav. okoriščanja tistim, ki jo obdelujejo. Na ta .sei,-n španski narod res narod, kateri b ) sam 1 nkaz POZDRAV Ob svojem odhodu iz Argentine najprisrčneje pozdravljam vse moje znance in prijatelje ter čitatelje SI. Tednika kakor tudi ostale Slovence in jim želim, da. bi jim sreča bila bolj mila kot meni. ki se teško poškodovan vračam v domovino. Ob enem si štejem v dolžnost se zahvaliti Ju-goslovenskemu Oddelku na Banco Holandés, kateri me je vedno točno in prijateljsko poslužil ter mi posebno ob mojem odhodu veliko svetoval in pomagal, za kar ga tudi vsem Slovencem oziroma Jugoslovanom pripororočam. Jožef Boškovič Pozor Rojaki Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO s krogljiščem in kegljiščem Calle MONTENEGRO 1586 Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata TURKOVICH in ŠTEMBERGER Restaurant "O S ORI O" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadba Vsako nedeljo ples. CENE XMERNE — Prenočišče po 70 cont. Se priporoča lastnik ™uo živec OSORIO 5085 PATERNAL vr«to 8 ta na"n pa b° Španija stopila v in delavskih držav, kjer naj vlada .svoboda kostanje za vse. V PARAGUAJU DELIJO ZEMLJO p reVoirua^ajska vlada, katera je izšla iz zadnje 6elujeCli)e' (februarja meseca t, 1.) in kateri na-P°Pol P°lkovnik Franco, si je nadela nalogo tfra Preurediti paraguajsko državo, ka- AmeHk.na glasu kot ena najrevnejših v Južni da ^ korupcija je tako obubožala ljudstvo, Ccl° Pristaniška policija v glavnem me- je Naznanjam cenjeni slovenski naselbini, da sem odprl lastno OGLJARNO kjer bom imel na razpolago vse v stroko spadajoče predmete: krompir, milo, koruzo, vseh vrst žito, itd. itd. RAZPEČEVANJE NA DOM Priporočam se cen j. slovenski naselbini JOSIP KRAJNIGER Osorio 492 8, Paternal - Bs. Aires Izmed vseh dežel ima Švedska najvišji življenski standard Izborno razvito in strokovnjaško negovano zadružništvo. — Napredek ženskih organizacij. Najjačji dokaz vrednosti konstruktivnega dela v korist ljudstva nam nudi Švedska. Njena socialna demokracija je izvojevala delavstvu višje plače kot jih imajo delavci kjerkoli drugje in brezposelnost je na Švedskem nižja kot v katerisibodi deželi na starem kontinentu, z izjemo Rusije, ki pa se razvija v popolnoma drugačnih razmerah, zato se nje Švedski ne more primerjati. Švedski delavci imajo danes v Evropi najvišji življenski standard. Stanovanjski problem ni za delavce rešen v nobeni državi na svetu tako izborno kakor na Švedskem. V drugih sploh rešen ni. Petnajst odstotkov delavskega ljudstva v glavnem mestu Stockholmu stanuje v kooperativnih palačah, v katerih imajo proti nizki stanarini udobna stanovanja z vsem komfortom, ki ga more nuditi današnja gradbena tehnika. To pomeni, da živi 50,000 delavcev v Stockholmu v ljudskih palačah, ostali pa imajo večinoma svoje hišice, vse v vrtovih, ki so si jih zgradili s pomočjo kreditnih društev. Te zadružne ustanove delujejo na Švedskem skupno za skupnost pod najrazumnejšim vodstvom, katero ima socialni čut, ne pa, kakor v Zed. državah, ko se tudi slične ustanove socialnega značaja izrablja zgolj za interese posameznikov v vodstvih. Zadruge na Švedskem kontrolirajo 20 odstotkov trgovine na drobno in debelo, poleg tega pa posedujejo mnogo tovarn, nflinov in drugih ustanov gospodarskega značaja. S pomočjo zadružništva si je švedsko delavstvo pridobilo izboljšave, kakršne so v deželah absolutnega privatnega lastništva nemogoče. Delavci na Švedskem ne poznajo gospodarske negotovosti, kajti preskrbljeni so v vsakem slučaju: v brezposelnosti in v boleznih. Na Švedskem je precej rudniške industrije, toda kempe rudarjev na Švedskem se od ameriških kompanijskih kemp razlikujejo kot noč od dneva. Dr. Carlos A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Turamento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 i V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES Año VIL Núm 347 ¡ buenos aires Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin Po zaslugi zadružništva se privatna industrija na Švedskem zadovoljuje z zelo nizkimi dobički, ker mora konkurirati z zadružnimi pod-vzetji. Švedske unije so dovolj močne, da so u-vojevale za delavce v privatnih industrjiah tolikšne mezde, kakršne imajo v zadružnih tovarnah. Ker je socijalna demokracija na Švedskem razvila socialni čut med najširšimi ljudskimi množicami, je država kot taka dosegla v gospodarstvu pod vodstvom socialistov v vladi presenetljive uspehe. Elektrarne so večinoma državna posest in električni tok prodajajo po izredno nizki ceni. Ne samo delavci, tudi ljudstvo na deželi je deležno stoterili ugodnosti, ki jih nudi ta pripomoček. Lesna industrija je na Švedskem ena najvažnejših. Gozdove regulira vlada. Že okrog polovica, ali 12,500,000 akrov, jih ima v posesti država. Vsled dalekovidne gospodarske politike švedske vlade — ki ji načelujejo člani socialdemokratske stranke,.so gozdi na Švedskem neizčrpno bogastvo, dočim so v tej deželi uničeni povsod, kjer so bili izročeni na milost in nemilost privatnemu izrabljanju. Na, Švedskem se ni nikoli moglo dgodoiti, da bi tolpa požrešnih profitarjev uničevala bogastvo dežele. Ves ta gospodarski in politični razvoj se je vršil brez revolucije in nasilnosti. Delavsko gibanje na Švedskem ne pozna frazarstva in bojevitih gesel. Na Švedskem ni velikih stavk, ne demonstracij, ne pompoznih parad. To je zato, ker so "praktični" in verujejo v sposobnost za ustvarjanje in v demokracijo. Švedska je še vedno monarhija, ki pa Švedov nič ne vznemirja. Povprečen prebivalec deluje le v smislu izboljšavanja življenskega položaja, pa se zato prav malo ukvarja s teoretičnimi vprašanji. Njihov smisel za skupnost in sodelovanje je razvit toliko, da se prav nič ne boje fašizma, ker v njihovi deželi ne bi našel ugodnih tal. Letos se bodo vršile na Švedskem volitve v zbornico, v kateri so socialisti najjačja stranka. Delavske in kmečke zadruge, unije in delavska kulturna društva poslujejo v območju soeiaJdemokratične stranke. To ji daje pomen, moč in vpliv. Optimisti Se nadejajo, da dobi v letošnjih volitvah večino. Amgpk tudi če si jo še ne izvomje, bo ostala najjačja v zbornici in v nadaljé na čelu vlade. Lani je napredovala za okrog 10,000 članov. Ima jih že 340,000. Posebno razveseljivo za socialiste je, da se je njihova stranka v poslednjih letih močno zasidrala v podeželskih krajinah. Iz poročila njenega tajnika Andres Nilsoni je razvidno, da je zelo napredovala tudi ženska organizacija, nmreč za 65 podružnic, ki jih je sedaj 405. Število članic je naraslo za. <5000 ter je prvič prekoračilo število 20,000. Obenem je socialdemokratična vlada ob zo-petnem sestanku predložila proračun, ki povsem jasno izpričuje uspehe socialne demokracije glede zdrave obnovitve gospodarstva. Kljub veli- kim stroškom, ki jih je vlada imela za pospeševanje gospodarstva in zlasti z izpopolnitvijo socialne zakonodaje in ki jhi bo še imela, je proračun popolnoma uravnovešen ter so bile še davščine znižane za 20 milijonov kron. Vlada bo obenem posojilo 300 milijonov kron, ki ga je najela za boj proti krizi in bi ga imela vrniti v sedmih letih, takoj v celoti vrnila. Jako je nazadovala tudi nezaposlenost, kakor že omenjeno. Švedska je dokaz, da se življenske razmere lahko razvojno zboljšuje, in da za preobrat, ni potrebno klanje na debelo in pogažanje civil nih svoboščin. Pač pa je za tak razvcfj potrebno razumno ljudstvo, ki ima sposobnost graditi ko lektivno družbo od stopnje do stopnje. Švedska ga k sreči ima že dolgo dobo. "Proletarec" Ali imaš poravnano naročnino? IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires INSTITUDO - DENTAL - POPULAR 2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrstf- stavljanja zob KLINIKA ZA VSE BOLEZNI VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. Rezultati v mesecu marcu: A. T. Blenoragija od enega dno, ozdravljena v 48 urah. N". B. Blenoragija trda, broz komplikacij, ozdravljiva v C tednih. K. L. Blenoragija z bulami, ozdravljiva br»r. operacije. Bule se igubijo v 5 dneh. N. K. Mehurni katar, ozdravljiv v 10 dneh. A. U. Orkitis podvojene, ozdravljivo v 12 dneh B. N. Kronična prostatitis, ozdravljiva v S tednih. J. G. Odvodnica mehurja, prostatitis, kronični katar mehurja, zdravljenje na različnih klinikah in bolnišnicah po tri leta, t« jtf pri nas ozdravilo v 4 mesecih. Zdravimo venerične bolezni z vsemi pripo tnočki, ki so poznani in bili odkriti zadnje ča»e v Evrop in Ameriki. GOSPE sprejemamo v posebnih konaultorjih, ki ima poseben vhod, Dra. Matilde Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airesu. ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA: Naš zavod je obiskovan od mnogih bolnikov » 3tarimi boleznimi, nervoznost, itd. in je zolo lahko — vsaka bolezen ima eno — držati zdraviliško tajnost. Imamo zdravnike specijalizirane za vse bolezni. žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. Za bolnike iz dežele imamo posebne rezervirane sobe, za ženske in za moške, s posteljami od nega pesa naprej na dan. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni S 3.00 Mprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih iu nedeljah od 9 do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 - Fotografija "LA MODERNA" NOVOPOEOČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebno cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko kUjentolo. Poštne slike od $ 5.— daljo ducat. Obiščete nas lahko vsak Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmili zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavslty Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires