Vinko Bitenc Začarane smuči Na strmem pobočju, v bližini smučanja, bi se bil gotovo varoval skalnatega Krvavca, leži sredi paš- Hudičevega boršta. nikov osamlien pravokoten gozdič, T k je nesrečnež drvel na raienovan Hud.cev borst. SVQJih s^u-eh naravnost proti pek. Pravijo, da je ta boršt zasadil sam lenskemu gozdiču. Bil je sam tisto peklenšček iz jeze, ker ga je bil neki popoldnc. Njegovi tovariši smučarji kmet iz Olševka ukanil za dušo. so krenili v nasprotno.smer, hoteč Tisti kmet je bil strasten kvarto- dobiti stavo, kdo bo preje v dolini. pirec. Ko je zakvartal svoie posest- « . ... .... vo. je jel premišljevati, kako bi D %? se je pncelo mraciti ko se je prišel dodenarja. Opolnoči je stopil Lep,lk. Zadra"1 Pnsmucal do roba v ris in poklical vraga. Ta mu je Hudicevega borsta. Tam se ,e na- prinesel denarja, kolikor ga ie hotel, si°™[ °}? drevo- da ,hl, se nekoliko a v zameno mu ie moral kmet za- oddahnil in se razgledal po beh zim- pisati svojo dušo. skl Pokrajmi. Toda kmet ie bil zvit in prebri- . Cez n.eka> k«tkih minut se je san. Tiste noči je zadrževal vraga ^otel nas Pepik veselo spustiti pre- toliko časa, da ie po cerkvah za- ^o posevne vzbokhne proti dohm. zvonil dan. Hotel le ~ a m mofiel! Tedai pa je vrag zgubil vso moč Smuči so mu bile kakor prileplje- nadkmetominjojevestogotenpo- ne v sneg. Ni se mogel premakniti pihal. Iz gneva m maščevanja je iz- z mesta, pa naisi ie poskušal ka- ruval cei gozd, last premetenega korkoli. kmeta, in ga odnesel v zrak. Kcr Obšla ga je vročina, neznana. gro- pa ni mogel v pekel z njim, ga je za Sa ,e spreletavala r>o vsem ži- spustil na tla. Gozd se je zasadil Votu. naravnost med zelene pašnike, na _ , . , . . . .... strmo pobočje gore, kier je še se- Pr.edra ie sploh mogel pomishti daj in se od tistih dob imenuje Hu- n.a .c"dno,oko lscl"°- le zd,a)cl ,za: dičev boršt Sledal nekaj korakov pred seboi . „....' . ... . ,., . u starejšega gospoda v zeleni sroučar- Pastirji se najrajsi lzogibaio Hu- j. Li.u; dičevega boršta, zakaj marsikaj čud- bK1 ODleK1- nega se je bilo že dogodilo tam. Tujec se ie prijazno približal in Ce zaidejokrave vanj, jih pastirji e)a ' težko spet spravijo \z njega. Po- »Na dober smuk, mladi gospod! navadi krave potem zbezljajo. ne- kaj pa stojite kakor ukovani? Ah katere pa celo ne daio več mleka. ne gre naprei?« Ovcam, ki so bile zašle v Hudi- Pepik Zadražil se je v prvem tre- čev boršt preneha rasti volna notku skoraj prestrašil neznanca, ki . Ovčar Tinceli iz cerkljanske fare *L ^^e ^Mo^ le menda znorel samo zaradi tega, ' ker je bil prebil eno noč v Hudičc- »Do sem ie šlo, zdai pa ne mo- vem borštu. rem nikamor več. Razložite mi, pro- Če bi bil vse to vedel tisti čc.ški sim- zakai in mi P°mai