Razne stvari V Zrečab. bode tamoSBJe politično in bralno draStvo »Straia* imelo svoj obfini zbcr v BedeSio, dne 18 decembra, pj večernicsb v pro8torih gcspoda Maiije Vidmar. Gospod deSelai poslanec Ferdiaaad Ro3 je prijazBo obljubil, da bo prUel k zborovfiBJu. Kmetje, pridite ga posluiat! Imenoyanje. Za 8taiaegi okrajaega komisarja v Slovenjgradcu je imenovan goap. dr. Rudolf BreSar. S pošte Mčd pcato Ormoi ia S v. Nikola| pri Ormožu, med katerima je dosedaj noail poSto po*ttni sel, bo odsedaj vožaa poitta. * Mariborske novice. V Jožefovi ulici 86 je pripetila 1. t. m. skoro velika nesreča. Poaestniku Jakoba Križaau od Sv. Jakoba v Slov. gor. je aSel konj, ki je v avojem dir-i podrl na tla eaega otroka ia Jeno. Otrok je sarao na obrazu raajon, žeai se Bi nič zgodilo Redar je Se le ustavil voz. — Slikaraki pomočnik Tomž Kovarik iz Moravskega je bil obsojeB od tukisaje sodBije na Stiri leta težke je^e zaradi razžalienja veličanatva in zaradi. tatviae. Ukradel je gospej Berti Weiaa zlato uro. Eo ga je redar gnal r zapor, je Kovarik grdo psoval vlado in nazadaje tndi rabil r»zžaljiv izraz proti cesarju Kraetijski tečaji v Mariboru. S pritrditvijo Stajarskega dežalaega cdbora in privolitvijo c. kr. ministrdtva za bogočastje in nauk se bodo tudi leta 1905 na Stajerski deželni sadje- in viaorejski Soli v Mariboru v meaecih marc in junij vršili kmetijski nčni tačaji za poučevaaje ljudakoSolskih učitdljev v sadie- ia vinoreji, in eicar za 20 udeležeacev. Franeelj Grirstmayer &e živi ia se tezi, da ni nikjer posianec. Na vseh krajih kaadidira, a tudi na vaeh krajih propade. Lstoa je pri deželaozborskih volitvah v BeraSkih krajih iokal svoje sreče, a doLtela g& je ista usoda kakor orehovskega Bračkota. Zdaj pa so ne Fraaceljeve misli obraiie zopet eakrat na aaj uboge SloFeace. Zares, vehkaaeka areča ! F r a u e h I i Girst»mayer je žadnjo Bedeljo aa aekom BemSkem zborovanju alovesuo obljtibjl, da bo Sa ta mesec sklicai spodajestajerske Slovenee na zborovanje v Maribor ter jib poučil o dezelnozborski politiki. Slava Ti, Francelj, da ai tako dobrotijiv, siava Ti, da ai nam tako naklonjeB. Glede politike v deželnem zboru smo bili doaedaj rea v temi, a Ti prosvefijeni France!], boS naaa prižgal Iu5. S.a?a T), Fraacelj, ki na »< prinašaž svetlobo v hudo temo! Obljubili Ti Bicer ue moremo, da bo pri&io vse sloveasko ijudatvo na Tvoj shod, a bodi zagotovljen, da bodo prisli \si *ŠtaierSavi« Saopsarji in pijanci k Tvojemu zborovaoju. In za te, Francelj, si Ti dovolj dobsr in omikao da jira prižigaš tuft! BSudmarkhof v St. Ilju v Slov. gor. so ctvonlt Nemci oziroma nemSkutarji minulo nedeljo. Prislo je veliko »Sudmarkovcev«, celo njsh Stajeraki poglavar Fleiachbacher (po siovenski »rae?,Er«) Ia ta mož je tudi res mesar alovenskega naroda. Oo stoji aa čela druStva, ki hoče naprej odvzeti našemu sloveasšemu kmetu vero ia aarodaost; ko ga dobi na ta aačin v nvoje mreže, boče ga pregB&ti iz njegovega posestva, da naseii tam nemSke kaaete. Pri tej vesaliei fo govorili: Fischereder, »obman« Saatiljake »Siiiuiarke«, ravnatelj poiskuSsvalnice v Mariboru Scbmidt, torej deželai aradaik, ki ae plačuje z groši siovenskih kmetov, potem neki »Sudnoarkovec« Rrsutgaaser, ki je prišei straSit Seatiljske Sloyeace iz Cmareka, in siedajič govornik vseh govornikov — Giratmaieriav Frand iz Maribora, ki govori pri vsaki pri- ia nepriiiki. To je tisti Girstmayer, ki je rekel: »Meae imajo 8loven8ki kmetiejrj ssato tako radi, ker vsakc slovenako babo po slovenski Bagovorira« Seveda je tokrat zabavljai pridno čez Sioveace, ki se aočejo ponemčuriti ksr bez ao<5. Eden govornikov je posebao hvalil nadaSiteija HoltachiE, ki ai je veliko zaalug stekel za novi kuraik »Siidmarkhof«. Pobvaliii ao tadi dr. M^icheaitscha in rajoega Pistorja, ki sta pripomogla, da je uobil Št. Iij aemiko (m)učiln;co. Pr?i je, kakcr kaže Bjegovo irae, sloveBhke krvi, torej je kot nemSki janičar delal proti Ia8tni krvi, kar ae aamo ob sebi obsoja, o drog?m pa BOčemo govoriti, ker je že rajni, rečeiao samo to: »Bog mu vse odpusti, kar je aaSema narodu hudega atoril!« Proti koncu veselice, ko »o ae ti aemSki in nemčuraki goappdje zadoati najeli in napli, sc bih prnpričaai, da bo ta bovi nemftki kurcik prospeval. Gotovo ao mislib', da se bodo med Sloveoci našli taki neumnezi, ki bndo aoHili svoje kraicarje v ta lutrov templ. Mi amo radovedn*, če ae niso ti gospodje uSteli. Kajti potem bo temu »Siirlmarkncfu« alaba predla; Nemcev je premalo, Slovsncev ne bo, pa bo polom! Mi žeiimo, da bi prvi vihar odaesel to ko5o tja gor na Nemsko, kjer ne bi bila nikomar n& potu. Pri nas pa Baravnost žali ia izziva aarodea čut tukajsnieg& alovenskega prebžvalatva- Mi 8e bomo Se bolj te3Bo stisnili v bojne vrale proti izzivaipčim Nemcem in nemčurjem, tako da bouao km^lo poriaili zadajegs naaprotaika iz nasepji lepega kraja. Naprej na delo! Sentiljske noviee. Ves Šsntilj }e bil razburjen. Zgodilo pa se je to-le: V torek, dne 29. novem. se po noči prebudi g. nadačitelj Sadu — ura bije polnoči in pod oknom se čaje aepetanje m čudao 8krtanj6. Zafae bolj pazijivo poalnSati in kmalu «pozna, da so pravi roparji, ki hočejo oropati Soio. Že so potrli sipe in ie je naatavljen drog, da z Djiin polomijo želeane križe v oknih Kaj gtoriti, kako se jih obraniti? Gospcd nadočiteij k sreči ni izgubil zsvesti. Vzame pamokres, odpre na drugi strani tibo okno — in ustreli... To pa je iznenadilo te nepovabijene goste. Vse pustijo in kolikor naglo jih le afisejo zlo5iBske noge, dirjajo proti cerkvi in dalje aaprej. Šola je torej rešeaa ia' se ima za to zahvaliti svojemu aadu^itelju. Orozniki so hitro zaSeli skrbno preiakovati in so tudi kmalu priSii na prari aled. Dogaalo 86 je namre<5, da ata si io »nedoižno Salo« dcTolila dva Sadu-java n^mska priiatclja. Tako «e ijubijo »uemSki« prijatslji! — »JapoBci gcedo!« — tako smo kbcali vnedeljo, pa gotovo ne s tolikim strahom kot Rasi v svojem Port Arturja. Naši »Nemci* 80 namrefi odprli svoj »templ«. Ker pa dobro vedo, da doma ni ljudi Bjihove baže, so od vseh vetro? skupaj zbobnali vse »koraiine Salmarkovce«. In res ao prisli! Gjtovo «e je mnogo govcrilo o boljsi bodoSnosti v Št. Ilfu. Sicer pa fo bili vai mirni; niti alutil ni nihče izmed domaSiaov, da je akupaj tolika mooiica vroče eemSke krvi —. Saj ni bilo tilisati niti enega »hajU, Že celo tako priijubljeBe frankfurtaricu niso fzobasili. So pač gotovo vsi slatili, da so na tujib, slovenskih. tleh — irs ta zarest jih je Uačila kakor m.?ra! Toliko amo videli zuaaj, za kulise pa nismo mcgli polrnkati, ker nas niso povabili. Ib kakcr so priiii z resnitni obrazi, tako so jih tudi odneali ve<?erBi vlaki — in Št. Il| je reSso! Aiijo! Pesnica pri Maribora. Hans Gornig, poailinemski župan na Peaaici, se r »Marbnrgerci« atra8ao jezi nad naSim zadnjim dopiaom iz Vukovskega. Da spozaajo B85i ^itatelji, kaki so ti narodni odpadaiki, da apoanajo, kako olikaa je ta dlovek, popi8emo tu izraze, s katerimi počasti naSega dopisBika. Ioienuje ga ponočnega tiča, nesramnega obrekovalca, Bajvečjega lazBjivca in capina. Ali vas ni sratn, Hans Gornig? AU ste se to naučili iz »Štajerca«, kl piše za Saopsarje? Ali vaa tako učijo pridigarji, ki pridejo k vara? Ali vas je to aaučil protestaatski pastor mariborski? Tako aurovo mi ne pižeino, niamo in ne bomo. Potem pa, moj !jubi Hans, vi 86 nemški ne znate. Taka spakedrane nemSčine 8e niamo braii; aaj 8e <5lovek ne razume vsega. Vsaj ne p dpiSite as drugokrat, 6q pisete zopet kaj enakega! Mi pa ostanemo zopet pri tem, kar smo rekli: Vukovaki župaa ni skrbel za svoje občane, da bi dcb'li podpore To vam lahko s pričami dokažemo. V pesni8ki obSini pa le vprafiajte malo, kako ao z vami zadovolini. Se enkrat: Proč s posiliaerasktmi župxni! Sv. Barbara pri Mariboru je imela žalostea liatopad, ker sts prominola d?a vrla gospodarja, kmeta sloveB8ke korenine. Dne 2 iistopada ie zaspal v 60. letu blagi AvguStia Ploj v Jablaucah bivSi odbomik domače ib^ine in todi narodnega okrajnega zastopa v Št. Leaartu v Slov. gor. Bil |e tih pa iskren, jeklea znafiaj. — Dae 26. listopada pa je v Bogu zaspal kmet Fraac Jager, ob&inaki odboraik v Žikarcah in zveat odbornik takajšaega brainega druStva. Ta blag mož je bil Sele 41 let star ia je kaj lepo uredil sroje gospodaratvo. Ravaai ao Je vedao po gealu, da vsak prazen prostor zemije aaj ima drevo, ki bo (islalo gospodarja. Bil je izvratan Slovenec, govoril tako lepo in bil pametnih, aicer redkih besedi, da se je lahko vzgledoval pri Biem marsikateri gospod. Prečital je mnogo knjig, tudi aam je imel lepo knjigarno, ki ai jo je počaai nakupil. »Slov. Gospodarju« bil je naročnik od šolarskih let. Velika Skoda za ajega, ker bi še bil iahko mnogo storil za nas kraj s svojim dobrim razomom. Zapastil je tudi mlado vdovo ia 3 male otročiče. Svetila mu vefina Iu8. — Dn8 30. m. m. je pa umrla 84 let atara Terezija Štandekar iz Jablane. Bila je izvratna, dobra mati in ltjubezniva žena. Bog ji daj sveti raj! Kurji tat obiskava ze nekaj dni oosestnike v manborski okolici. Poaeatniku Šisko v Gorniib Poberzah je zmanjkalo pet kokoSi, gostilaičarja Fajdiga v Tezni Stiri kokoSi in gostilničarju H jleasteiaarja deaet piSčet. Oddaja drevesc Ptnjska fii jalka c. kr. deielne kmetiiske druzbe atajerake naznanja; da bo oddajda: 1000 kom. smrek po 3 do 7 K, borcv po 3 do 6 K, akacij od 4 do 8 K, lažkili orehov po 10 do 20 K, prave ko8taBJb po 6 do 12 Ł iz drz&rns nasadbene Sole v Ptuju. Na uboine posestnike gozdov 86 bodo amreke ia bori rddajali samo za 1 K i000 koffi. Dotični mora samo prinesii potrdilo občicskega urada, da je res ubožen. Naznanila sprciema predsedaiatvo filijalke do 1. jarjuarja 1905 Okrajni zastop ptnjski. Doba aem8ke vlade m nemske pnjazBoati do kmetov se je v ptujakem okrajnem zaatopa pričela. Daa 29. m. m. je imel piujski okrajni zaatop svojo sej), kateri je predaedoval plujski pek Ornig Giav.no, o deraur moramo obvestiti pjsestfliko ptujskega okraja ie, da se je sklenilo zvišati doklade ca 40 odatotkov. Dohodkov je imel okrajni zaatop 19.359 kron, izdatkov 158522 kroa, torej je primanjkljaja 139.163 kroa. Lapa avota, kaj B9? Ko jo eden cdboraikov vsled pr Suje občin Ptujska gora, MajSperg in Sv. Boifenk za prispevek k uravnavi Draviaje predlsgal podporo, je bil edini ptujski Oraig proti ter je nekaj govoriSil, da bcdo dobile občiae za uravaavo tako od dežele podporo. Še le ko se je za podporo zavzel prejšni načelnik okrajnega aastopa g. Zelenik, se je dovolila. Volilci v ptujskem okraja pa naj sami sebi pripišejo, 6e bodo morali pltčerati odslej viSje dokiade. Kdor ne uboga, tepe gs nadloga! Brezobrestna posojiia Kako se delijo b:ezobrestna poscjila v ptujakem glavarstva, 0 tem amo imeii žalosino priložuost že večkrat kaj piaati. Da nismo ravnali pri tem iz strankaratva se razvidi iz tega, da ae je v zadaji seji okrajaega zastopa v Ptaju tudi vebki Sentvidski posilinemec ŠoSteriS pritozeval č?z način, kako se delijo ta posojiJa. Ptnjski okraj, pazil V ptujskem okrajnem zaatopu imaio aedaj prvo besedo pek Ornik, zgaajar StraSil, baron Kibek in nemški odvetnik Plahki. Okrai bo ftutil že kar prihodnje leto novo vlado, kajti plačeval bo 40% doklad. NemSki goapodarji dobro vedo, da Ijudstvo s tem ne bo zadovoljno. Za to pa hočejo vso krivdo zvrniti na prejSnji odbor ter pravijo, da ie vaega kriv preiSnji okrajai saatop. Ta je baje naredil 20000 K dolga. Tako so govoriii Nemei v okrajaem zaatopo, tako bo gotovo pisal tudi »Štajerc« G. Ze- 1 e n i k pi je takoj od/rail v imeau prejsnjega okraiaega zastopa. Ta ni dalal doigav, ampak dolgnvi so le v tera, ker vse doklade aiso bile plačaae, oa kar sloveaski zastop ni tako silil, ker je vedel, ksko huda 86 godi ljudstv«. v otVraju; nadalje tudi vsled vzrokov, ki jih odbor ni Bajmaai zakrivil, niao bile isplačane vse podpore. Zvišaaje doklad za 10 odstotkov pa ni pctrebao, tako je trdil Zeleaik, ki pozaa potiebe okraja. Tudi g. Koreajak ia g. M a h o r i 6 sta bila proti zviSaflja. Toda gosprria jih ni poslaSala — kmet plafiaj. Zahvala slovenskim odbornjkom ptnjskega okrajnega sastopa! Neinika  veclna v okrajaem zastopa nas je takoj neprijetno izoenadila. ZviSala nam je doklade  za 10 odstotk^v, tako, da bomo plaCevali  odslej 40% ^ doaedaj smo teiko, težko  plačevali 30 % doklad in mnogi amo zaosta jali. Zaradi tega in samo zaraditega je bil  pri bloveaikem okrajaeai odborn naatal dolg. Mi amo ae slovenskem zastopu smihh in Bi naa neusmilieno iztirjaval. Nem3ka ve5ina pa kar tako viaoko poskoSl pri dokladah ter ae 3e zna8a nad prejSBjim obborom, zakaj je naredil dolg. Nemcem bi bilo ljabo, če se na3 okraj brez usniiijenja priskrne. Ko ao Nemci v zastopu prediagaii, uaj so zvissjo doklade, V3tali so proti temu sloveaaki odboraiki, pred vsem gg. Zalenik, KoreajakiaMah o r i č. Povedali eo, da letoa oe kaie zviSati doklsd, ko je tako slaba letina! Na dežel: gladujetao! Sovodis, za to nemška gospoda B9 ma I Vsled tega tadi ai nič hjtela siiSati, naj ostaae pri atarem, in naj ae pač z dosed&njimi dokladami sku9a gospcdariti, ampak nemSka večina je imela gluha uSesa Le Mlovenski odborniki ao ae zavzeli z& nas. Izrekamo |itn za to uajlepSo zahvalo ter jib proaimo, naj && v bodofte DraBijo kmetsko ataliSče proti meS&mom in graSčakom. — Vefi volslcev. Politični shod na Vukovskem. Z ozirom n% poročtio o shodu na Vukovakem v St. 48. VaSega lista, Vaa proaira, da blagovolite isto porofiilo v toliko popraviti, v koiikor cdgovarja resaici. Ni rea, da bi bil \tz v avojem govorčku risal obupno staliače (?!) tukajSaih Sloveacev. Rekel sem nasprotno, da če nasi ijudje tndi v bodoče tako zavedai in anačajni ostanejo, kot pri zadaji dei. volitvi, ib 6e bode na8a mladina tudi zaaaprej tako 276sto branila na8e svetiBje, se nam ni bati za bodofinost. Naše narodao atališ5e v Št. Ilja aicer ni na)bol]3e, a obupno pa nikakor ni, to smo pokazali, da je 400 vohlcev volilo Thalerja, a le okoli 30 Štigerja. Toliko reaaici na ljubo, da se ne bi mislilo, da ta obupavamo. Slovenaki Port Artur je naS, pa tudi ostane ua8! — Fr. Žebot. Surovost. PosebtBik Aiojssij Ajdič v Dobrovcah pri Skokah \e Baanauil orožaistvu čn& 26. m. m., da je poaeataiški ain AntoB Paher ajegovega psa obeail v gozdu z vrvjo na drevo ter tako dolgo bil s patico po Bjem, da jb bil vea krvav. Nemci odhajjajo ... Koakur« je napovedal trgc vec AIojzjj P a p s t v Št. Leoartu v Siov. gor. — Ia Celja je od«*-l trgovec z železnino Rajmuad G i g 1 e r .. Zima aaataja v zavedaih alovenskih krajih in zato gredo! Kapela pri Radencih. Naša občinaka volitev, pri kateri so pogoreli »Štsierčevi« bratci, je p o t r j e b a Glavarstvo ni naSlo nobenih »faliag«, katerih so videli »Šfajerčiianci« V86 polno. Čestitamo k dolgemu noau! Narodnemu cdbtru pa čast iu aiava! Razveljavljene volitve Občiaiske volitve v Ribtarovcib pri K a p e 1 i ao razveljavijeae. To je za župaaa Kajdischa hnd tobak in za orehovakega Bratachka tudi. Za oba zaaja nove volitve poatati oaodepolne. BSt&jerc" — propada. NamSuraki »Štajerc« lma baje 4800 kr>.B dolgov. Zdaj ai |e obeail beraSko malho na rame ter bera&i okoli pri Nemcih iu nemčurjih, Baj mu pomagajo in naj kaj daraiejo, sicer bo moral nehati izhajati. »Siiimarka« jo dolgo podpirala ta list, toda sledajič je avidela, da mima liat med pcStenim alovenskim ljudatvom bobene veljave, da so njegovi privrženci večiBcraa alabogiaani ijudje, saopsarjj, med kaU>ritni se je aabajal todi morilec MurSec. Zato je svojjo podporo odtegaila in zdaj je priSel »Štajerc« v dolgove. Huda mu prede! Posebno tokrat darujejo za to Snopsarako glasilo nem8ki in Bemčurski trgovci. kateri se mastijo s slovenskim deaarjem. V zahvalo pa mora »Štajerc« lsgati, da ao nemSki trgovci in goatilničarji prijatelji aloveBskega krueta. Tokrat bo torej brikone 8e »Stajerc* reSen pogina. Toda ako ga bodo vedao tako naprej poSiljali zastonj, (ptačati ga itak aihče noče) potera bo kmalo zopei. velika au3a v blagajai io drugikrat ne verjamemo, 5e bodo zopet dobili kaliae, ki bodo plačali dolgove. Nesrefa. V Št. Ilju pri Slovenjgradcu se je pripetila atraSna nelreča. G. Hofer, veleposestaik, trgovec ifl Bajemaik treh občinakib lovov \e a svojimi lovci lovil. Uatrelil j« po lisici, a ker je zvitorepka le Se toliko živela, da ni bilo treba ve5 drugič streljati, obrail je Hofer puško in je hotel iisico 8 kopitcm popolooma usmrtiti. V tein hipn pa se je tprožila 8e BeizstreljeBs cev ia strel je šel ne3re<5niku v trebab. Preneali 80 ga potem lovci na njegov dora, kjer ie če« nekoliko nr po groza<h muksh »mrl. Umrl je dae 27. m. m. gospod Karol J o b, Sols*i vodja v S e 1 a h pri Slovenj. Gradca, v 23 letu. — V Spodajssm Dravogradu je umrl slovenski le?Bi Irgovee Aaton Smaričnik. — Urnria ie dae 4 t. ir.., na sv. Barbare dan, kakcr si je vedno želela, v 81. letu svoie atarosti UrSala Merc, roj. pri Sv. Barbari v Halozah na Štajerpkem, pri siau, g, župaiku Jak. Merc-u v Š&ccii&nu pri Turjaku na Kraajaketn. Priporoča se v molitev vsem 66. gg. dubovcikom, ki so jo poznali in pa vsem drogim znancam. N. vm.p.! — V Rngateu je uasrla goai a Beti K r u ž i 5, roj BezenSek. Grozaa nesreča se je pripetila minolo nedeljo popoldne v HraSeBskem vrhu. Star;3i so zaprii troje otrok v hiSo in odšli. Otroci si zakurijo v poHtelji, ki je začela tleti. Ko se stariSi vraejo, najdejo ottoke mrtve. Dia in alarj jih je zaduSil. Graščino Viderdris pri Sv. Miklavžu poleg Slor. Gradca je od Maksa Rothauer v Celovcu kupil g. Jskcb Peraat v Dravogr&du za svoto 70.000 K. Oiličai narodajak in obče spoStovaai veletrzec je s to premembo poseatva postal patrcn cerkve 8?. Miklavžn. Slovenska ljndska šola y Celju. Zadeva starb sloveaske Sole v Cdu je atorila veodar enkrat po dolgotrajoem aavlefika precejSea kcrak naprej. Dežeini šnlski avet je končao odobril stavbis^e v KaroLaioih ulicah v Celju, katero je okrajni sci^ki svet že kupil pred Stinmt !eti za biiza 23 000 gld., katen denar je p* ležai tolika 6»s« o j aep< trebnem brezobr«3stea in mrtb^. Upamo, da se bode ta Solska zadeva kmalu popolnoma reSila, da ne bode na siotins sloveaskih deklic moralo 8e vedno ostati brez pouka in aedeti doma za zapf.^kom. raesto da bi bodile v Solo. Sedemdesetletnico je dne 29 m. m. obhajal vrl naroden trgovec v Laikem trga g Aadrej E 1 s b a b e r. Pasji kontomac je cdrejea za ves Vraaski okraj; ker se je pntepel v občino Št. Jarij ob Taboru atekel pea. Nemška hiša v Brežicah. Tudi brežižki Nemci (večinoma nemčuri') so ai pcstavili si'ojo hišo. Hoteli ao kliubovati Slovencem, ki so ai postaviii Nar< dai dcm. Beračili so po celi Avstriji ia Nemčiji za prispevke ia vendar irosjo Sebajs ychk pr;maaikljaj. Ta hiSa bo ugnjiače aeroSkutarije v brežiSkera okraju, zBamenje, da se pusti krotek Slovenec 8e vedno izzieati ^d privandranega Nemca, da 3e slovenuka samozavoat api, da je ie vedno podlaga tujčevi peti, ker ae 8e sam r.e apoStaje, ker bodi v Bemžke goatilne ia trgcvine ter na tn na&in podpira svojega BaihajSega nasprotaika. Torej več narodne aamozavesti! Kaj pravi poiten Nemec o nŠtajercu"? V Hamburgo ie bila minoli meaec velika Bismarkova slavaost, pri kateri je govoril o Hpodajestajerskih razmerfh aemski prde8or Poicer. Pri tem je ostro aapadal nemčnrje, to je slovenake odpadaike, katere je imenoval oatudae karikature (seme). Ali ni imel proleaor prav? Ali niso to v reanici Senie (maskere), ker si dbnejo na avoje alovensko lice larvo aemčuratva. Liat pa, katerega izdajajo ti aaSi aemčurji, »Štajerca«, je imeaoval »nearamen izvriek«, in da dela aramoto celi Nemčiji. blovenaki kmetje, pokažite tiatim, ki Se verujejo v »Štajerca«, te vraie in jim povejte, kako miali o tem liatu priaten Nemec. Ali bi naj potem poSten aloveuski kmet temn liatu še veroval? Ne! »Naaramen izvržek« ga je imenov^l Nemec, to je in oatane. 1% državnega zbora. V aeji dne 6 t. mes. je govoržl izmed Jugoslovaaov hrvataki poalanec B i a a k i n i. Zahteval je, aaj se odatrani dalmatiaaki cesaraki namestnik Hsndel, ker je razlalil Hrvate z znanim izrekom, da Dalmatinci ae drfe častne besede. Dokler bodo nemški uradoiki med nami, ne bo pravega miru, sato moramo Jugoslovani zabtevati, da ae med nami nastavljajo le domaSi uradaiki. — Vlada postopa proti Čehom zelo cdarno, rsled iega ci upati, da bi ae začelo v državnem zboru redno delovanje. Hada zima. Od mnogo atrani prihajajo poročila o budi zimi. Posebao huda zima je v Švici. V višje ležečih doliaab kaze toplomer 25 stopini pod aičlo. NajatarejSi ljudje ne pomnijo takega mraza. Zdaj je 8e le komaj začetek zime, kaj bo 8e meaeca prosinca in svaCaaa! Ruski general Grippenberg, poveljnik druge maodžarske armsde. je minolo soboto dospel v Harbin ia je takoj odpotoval na bojiače, kamor je brzkone ze v pondeljek dospel Geaeral K a u 1 b a r 8, poveljnik tretje mandžurske armade, je Ba potu v Mandžoriio. Poveljnik prve armade je general L i b e v i 6, o katerem smo ze poročaii, da je doapel na bojiSfe. Crnomorsko rusko brodovje. Ruaija ima tudi v Crnem raorju veliko brodovje, a to ne srae zapustiti tega morja. Razlog pa je ta: V rusko-turški vojski, ki je trajala od 1. 1853—56, je bila premagana Rusija, ker so Turčiji pomagale vse evropake driave. Vsled tega se je pri aklepaaju miru določilo, da skozi morsko ozino, ob kateri leii Carigrad in ki veže Crno morje in Sredozemako morje, ne sme nobena bojaa ladja — torej tadi ruska ne ia na ta aačin je rusko brodovje zaprto in omeieno na Črno morje. Sedaj ae Sirijo vedao bolj in bolj ve3ti, da bo tudi čraomorako brodovje Slo v Vzhodno Azijo. Rnsija bo baje dobila dovoljenje, da sraejo ujene bojne ladje akozi to omenieno ožiao, ki se imeBuje ob Čraem morju Bosporua ob Sredozemskem morju Dardanele. Ruaki list »Novoje Vremja« porofia, da odpiujejo te dni 8e v Vzhodno Azijo oklopaice »Nikolaj I«, »Alekaander II.«, »Generaladmiral Aprakain«, »Admiral USakov« in »Admiral Senjavin« ter več križark. V času, ko bo plulo to brodovje okoli Evrope, se mora reSiti dardanelako vpraSaaje, da ae ˇ Sredozemskem mcrju temu brodovju Se pridruii del črnomorskega brodovja. Navedene oklopnice 8e !e komaj 10—16 let vozijo. CcrlLTCH« «4rarL V cerkvi oo. frančiškanov v Mariboru 8o dne 7. dec. blagoslovili Njih ekselenca prem. knezoakof aovi glavni altar. Raspisana je zupnija Sv. Krii pri Maribora do 27. t. m. ia Vuzeoica do 10. jan. 1905. Pri Sv. Lovrencu na Dray. poljn 86 je obhajala od dne 4. do 8. decembra jubilejBa pobožnost v Sast Brezmadežai pod vodatvom domačib duSaih paatirjev. V Zibiki smo obhajali od 20. do 23. novembra aloveaao tridnevnico v <5ast in slavo Brezmadezne. Vodila sta to pobožaoat fiastita oSeta kapucina: P. Herman ia P. Jeronim iz Celja. Izvanredne pridige so ljudi privabile, da ae }e vse trlo. Bog plati! Drusty«Hfi p«ro*lla. Miklavžev veier v Mariboru je privabil zadfljo aedeljo veliko množico aloveaskega občinstva v Narodni dom. Po Saljivem Baatopu »Japonska himna«, katera je Jela obilo smeha, vprizorila se je »zabja kaatata.« Vsled barnega odobraTanja zapela se je 3e kot namedek pesem »V narayi.< Na to je nastopil Miklavz, ki je imel velikanski kup darov pred seboj. Dva angelja sta atala ob Bjegovi strani. Jeden je držal njegovo Skolovsko palico, drogi pa zlato knjigo, v kateri so zapisana imena dobrih otrok. Miklavz je lepo aagovoril vse otroke ter jih vzpodbujeval k zveatemu spolnovanja narodnih dolžnosti. H koacu govora so mu morali vai trikrat slovesno obljubiti: >Mi smo Sloveaci.« Ako bodo držali vsi to obljubo, potem bo v Mariboru kmalo več narodne zavednosti. Drnžba sv. Cirila in Metoda v IjubIjani vsem svojim podrnžnicam! V ko- ledarju za 1. 1905, ki ga je isdaio vodstvo dražbe av. Cirila ia Metoda, aahaja se tudi »Veataik« druibe za 1. 1903. Ako pregledujemo ta veatnik nekoliko nataačaeje, prepričamo se lahko, da nam je neprijetno ogledalo onib podruznic, ki ao apale tudi v leta 1903. A nekaj teh se je začelo zadaji čas že gibati in oživljati. Smelo trdimo, da bi 86 lahko vae procvitale iu se koncem leta ponaSale z doBtojBimi doneaki. C&stiti domolinbi! Glavaa opora naši dražbi so vaelej bile in morajo tudi t naprej oatati naSe podružaice. To nam bodi naSelo naSega nadaljaega postopanja. Z vaemi močmi bomo odsiej delovali na to, da 8e vzdramijo vse in da ne zaspi niti ena — vaaj po naSi krivdi ne ame zaapati. Ker se 1. 1904 približuje svojemu Konca, ia ker bi 86 radi poaaiali, ko izdamo v prihodnjem letu koledar za leto 1906, z dejstvom, da ni oatal Ba8 klic glas vpijočega v puSčavi, marveč da je našel odmev v vseh aaSih podruiničnih odborih, in v vseh arcih čč. rodoljubkiflj ia rodoljubov, pozivljemo ae do vseh teb z naatopaim nasvetom ter avojo vljodno proSajo: Tam, kjer aaSe podružaice apijo ia niti 8vojih odborov večiaoma ae Baznaniajo v Ljubljaao, tam se žrtvuj poaamezna rodoljubkiaja, posamezen rodoljub ter naberi kako avoto kot prispevek za naSo družbo ter jo poSlji naravnost pod naalovom: »Vodatvo droibe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« Ako dobimo take zaeake s pripomnio, da se apoSiljajo kot prispevek te ali one podrožaice — vaaj do konca letosnjega leta — izkazali jih bomo kot priapevke dotičnih podruznic v prihodBjem koledarju za leto 1906. Tem oaSinom bo obenem oživela dotična podrataica. Ce doaezemo Ba ta način, da se zmafljSa število apečih podružaic, čaatao bo to ne le za naio dražbo sploh, nego tudi za dotičao podrainico; posebej pa 3e za te tako delajoče rodoljnbkiBie in rodoljube. Delavnostjo in neumornim trudom, čč. doraorodkinje in domorodci, naprej ter naprej — in draibi ae bn ačasoma godilo tako dobro, kakor ji to želite vi in mi. — Vodstvo drnžbe 87. Cirila in Metoda v LjubljaBi. Bralno in isobraževalno droštvo nSkala" pri Sv. Petra aiie Maribora izreka bivSemu gospodu kaplanu Aatonu Kocbeku, sedaj provizorju pri Sv. Križu nad Mariborom, naiiskrenejac zabvalo za njegovo pozrtvovalnost in podporo, ter za dar 30 lepib kn|ig in 4 kroae. Bog plati. Zvesa slovenskih posojilnie v Celju je imela dae 1. t. m. svoj občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: g, Miha VoSajak predsednikom, dr. Ivan Dečko podpredsedaikom, odborniki pa: gg. dr. Joa. Seraec, dr. Jos. Vrečko, Fran Lončar, Drag. Hribar, dr. Dan. Majaron, Iv. Valenčič, dr. Drag. Treo, Slavoj Jenko in Valentin Weia.