Razne stvari V Zrečab. bode tamoSBJe politično in bralno draStvo »Straia* imelo svoj obfini zbcr v BedeSio, dne 18 decembra, pj večernicsb v pro8torih gcspoda Maiije Vidmar. Gospod deSelai poslanec Ferdiaaad Ro3 je prijazBo obljubil, da bo prUel k zborovfiBJu. Kmetje, pridite ga posluiat! Imenoyanje. Za 8taiaegi okrajaega komisarja v Slovenjgradcu je imenovan goap. dr. Rudolf BreSar. S pošte Mčd pcato Ormoi ia S v. Nikola| pri Ormožu, med katerima je dosedaj noail poSto po*ttni sel, bo odsedaj vožaa poitta. * Mariborske novice. V Jožefovi ulici 86 je pripetila 1. t. m. skoro velika nesreča. Poaestniku Jakoba Križaau od Sv. Jakoba v Slov. gor. je aSel konj, ki je v avojem dir-i podrl na tla eaega otroka ia Jeno. Otrok je sarao na obrazu raajon, žeai se Bi nič zgodilo Redar je Se le ustavil voz. — Slikaraki pomočnik Tomž Kovarik iz Moravskega je bil obsojeB od tukisaje sodBije na Stiri leta težke je^e zaradi razžalienja veličanatva in zaradi. tatviae. Ukradel je gospej Berti Weiaa zlato uro. Eo ga je redar gnal r zapor, je Kovarik grdo psoval vlado in nazadaje tndi rabil r»zžaljiv izraz proti cesarju Kraetijski tečaji v Mariboru. S pritrditvijo Stajarskega dežalaega cdbora in privolitvijo c. kr. ministrdtva za bogočastje in nauk se bodo tudi leta 1905 na Stajerski deželni sadje- in viaorejski Soli v Mariboru v meaecih marc in junij vršili kmetijski nčni tačaji za poučevaaje ljudakoSolskih učitdljev v sadie- ia vinoreji, in eicar za 20 udeležeacev. Franeelj Grirstmayer &e živi ia se tezi, da ni nikjer posianec. Na vseh krajih kaadidira, a tudi na vaeh krajih propade. Lstoa je pri deželaozborskih volitvah v BeraSkih krajih iokal svoje sreče, a doLtela g& je ista usoda kakor orehovskega Bračkota. Zdaj pa so ne Fraaceljeve misli obraiie zopet eakrat na aaj uboge SloFeace. Zares, vehkaaeka areča ! F r a u e h I i Girst»mayer je žadnjo Bedeljo aa aekom BemSkem zborovanju alovesuo obljtibjl, da bo Sa ta mesec sklicai spodajestajerske Slovenee na zborovanje v Maribor ter jib poučil o dezelnozborski politiki. Slava Ti, Francelj, da ai tako dobrotijiv, siava Ti, da ai nam tako naklonjeB. Glede politike v deželnem zboru smo bili doaedaj rea v temi, a Ti prosvefijeni France!], boS naaa prižgal Iu5. S.a?a T), Fraacelj, ki na »< prinašaž svetlobo v hudo temo! Obljubili Ti Bicer ue moremo, da bo pri&io vse sloveasko ijudatvo na Tvoj shod, a bodi zagotovljen, da bodo prisli \si *ŠtaierSavi« Saopsarji in pijanci k Tvojemu zborovaoju. In za te, Francelj, si Ti dovolj dobsr in omikao da jira prižigaš tuft! BSudmarkhof v St. Ilju v Slov. gor. so ctvonlt Nemci oziroma nemSkutarji minulo nedeljo. Prislo je veliko »Sudmarkovcev«, celo njsh Stajeraki poglavar Fleiachbacher (po siovenski »rae?,Er«) Ia ta mož je tudi res mesar alovenskega naroda. Oo stoji aa čela druStva, ki hoče naprej odvzeti našemu sloveasšemu kmetu vero ia aarodaost; ko ga dobi na ta aačin v nvoje mreže, boče ga pregB&ti iz njegovega posestva, da naseii tam nemSke kaaete. Pri tej vesaliei fo govorili: Fischereder, »obman« Saatiljake »Siiiuiarke«, ravnatelj poiskuSsvalnice v Mariboru Scbmidt, torej deželai aradaik, ki ae plačuje z groši siovenskih kmetov, potem neki »Sudnoarkovec« Rrsutgaaser, ki je prišei straSit Seatiljske Sloyeace iz Cmareka, in siedajič govornik vseh govornikov — Giratmaieriav Frand iz Maribora, ki govori pri vsaki pri- ia nepriiiki. To je tisti Girstmayer, ki je rekel: »Meae imajo 8loven8ki kmetiejrj ssato tako radi, ker vsakc slovenako babo po slovenski Bagovorira« Seveda je tokrat zabavljai pridno čez Sioveace, ki se aočejo ponemčuriti ksr bez ao<5. Eden govornikov je posebao hvalil nadaSiteija HoltachiE, ki ai je veliko zaalug stekel za novi kuraik »Siidmarkhof«. Pobvaliii ao tadi dr. M^icheaitscha in rajoega Pistorja, ki sta pripomogla, da je uobil Št. Iij aemiko (m)učiln;co. Pr?i je, kakcr kaže Bjegovo irae, sloveBhke krvi, torej je kot nemSki janičar delal proti Ia8tni krvi, kar ae aamo ob sebi obsoja, o drog?m pa BOčemo govoriti, ker je že rajni, rečeiao samo to: »Bog mu vse odpusti, kar je aaSema narodu hudega atoril!« Proti koncu veselice, ko »o ae ti aemSki in nemčuraki goappdje zadoati najeli in napli, sc bih prnpričaai, da bo ta bovi nemftki kurcik prospeval. Gotovo ao mislib', da se bodo med Sloveoci našli taki neumnezi, ki bndo aoHili svoje kraicarje v ta lutrov templ. Mi amo radovedn*, če ae niso ti gospodje uSteli. Kajti potem bo temu »Siirlmarkncfu« alaba predla; Nemcev je premalo, Slovsncev ne bo, pa bo polom! Mi žeiimo, da bi prvi vihar odaesel to ko5o tja gor na Nemsko, kjer ne bi bila nikomar n& potu. Pri nas pa Baravnost žali ia izziva aarodea čut tukajsnieg& alovenskega prebžvalatva- Mi 8e bomo Se bolj te3Bo stisnili v bojne vrale proti izzivaipčim Nemcem in nemčurjem, tako da bouao km^lo poriaili zadajegs naaprotaika iz nasepji lepega kraja. Naprej na delo! Sentiljske noviee. Ves Šsntilj }e bil razburjen. Zgodilo pa se je to-le: V torek, dne 29. novem. se po noči prebudi g. nadačitelj Sadu — ura bije polnoči in pod oknom se čaje aepetanje m čudao 8krtanj6. Zafae bolj pazijivo poalnSati in kmalu «pozna, da so pravi roparji, ki hočejo oropati Soio. Že so potrli sipe in ie je naatavljen drog, da z Djiin polomijo želeane križe v oknih Kaj gtoriti, kako se jih obraniti? Gospcd nadočiteij k sreči ni izgubil zsvesti. Vzame pamokres, odpre na drugi strani tibo okno — in ustreli... To pa je iznenadilo te nepovabijene goste. Vse pustijo in kolikor naglo jih le afisejo zlo5iBske noge, dirjajo proti cerkvi in dalje aaprej. Šola je torej rešeaa ia' se ima za to zahvaliti svojemu aadu^itelju. Orozniki so hitro zaSeli skrbno preiakovati in so tudi kmalu priSii na prari aled. Dogaalo 86 je namre<5, da ata si io »nedoižno Salo« dcTolila dva Sadu-java n^mska priiatclja. Tako «e ijubijo »uemSki« prijatslji! — »JapoBci gcedo!« — tako smo kbcali vnedeljo, pa gotovo ne s tolikim strahom kot Rasi v svojem Port Arturja. Naši »Nemci* 80 namrefi odprli svoj »templ«. Ker pa dobro vedo, da doma ni ljudi Bjihove baže, so od vseh vetro? skupaj zbobnali vse »koraiine Salmarkovce«. In res ao prisli! Gjtovo «e je mnogo govcrilo o boljsi bodoSnosti v Št. Ilfu. Sicer pa fo bili vai mirni; niti alutil ni nihče izmed domaSiaov, da je akupaj tolika mooiica vroče eemSke krvi —. Saj ni bilo tilisati niti enega »hajU, Že celo tako priijubljeBe frankfurtaricu niso fzobasili. So pač gotovo vsi slatili, da so na tujib, slovenskih. tleh — irs ta zarest jih je Uačila kakor m.?ra! Toliko amo videli zuaaj, za kulise pa nismo mcgli polrnkati, ker nas niso povabili. Ib kakcr so priiii z resnitni obrazi, tako so jih tudi odneali ve.B dolgov. Zdaj ai |e obeail beraSko malho na rame ter bera&i okoli pri Nemcih iu nemčurjih, Baj mu pomagajo in naj kaj daraiejo, sicer bo moral nehati izhajati. »Siiimarka« jo dolgo podpirala ta list, toda sledajič je avidela, da mima liat med pcStenim alovenskim ljudatvom bobene veljave, da so njegovi privrženci večiBcraa alabogiaani ijudje, saopsarjj, med kaU>ritni se je aabajal todi morilec MurSec. Zato je svojjo podporo odtegaila in zdaj je priSel »Štajerc« v dolgove. Huda mu prede! Posebno tokrat darujejo za to Snopsarako glasilo nem8ki in Bemčurski trgovci. kateri se mastijo s slovenskim deaarjem. V zahvalo pa mora »Štajerc« lsgati, da ao nemSki trgovci in goatilničarji prijatelji aloveBskega krueta. Tokrat bo torej brikone 8e »Stajerc* reSen pogina. Toda ako ga bodo vedao tako naprej poSiljali zastonj, (ptačati ga itak aihče noče) potera bo kmalo zopei. velika au3a v blagajai io drugikrat ne verjamemo, 5e bodo zopet dobili kaliae, ki bodo plačali dolgove. Nesrefa. V Št. Ilju pri Slovenjgradcu se je pripetila atraSna nelreča. G. Hofer, veleposestaik, trgovec ifl Bajemaik treh občinakib lovov \e a svojimi lovci lovil. Uatrelil j« po lisici, a ker je zvitorepka le Se toliko živela, da ni bilo treba ve5 drugič streljati, obrail je Hofer puško in je hotel iisico 8 kopitcm popolooma usmrtiti. V tein hipn pa se je tprožila 8e BeizstreljeBs cev ia strel je šel ne3re<5niku v trebab. Preneali 80 ga potem lovci na njegov dora, kjer ie če« nekoliko nr po grozaMi smo Sloveaci.« Ako bodo držali vsi to obljubo, potem bo v Mariboru kmalo več narodne zavednosti. Drnžba sv. Cirila in Metoda v IjubIjani vsem svojim podrnžnicam! V ko- ledarju za 1. 1905, ki ga je isdaio vodstvo dražbe av. Cirila ia Metoda, aahaja se tudi »Veataik« druibe za 1. 1903. Ako pregledujemo ta veatnik nekoliko nataačaeje, prepričamo se lahko, da nam je neprijetno ogledalo onib podruznic, ki ao apale tudi v leta 1903. A nekaj teh se je začelo zadaji čas že gibati in oživljati. Smelo trdimo, da bi 86 lahko vae procvitale iu se koncem leta ponaSale z doBtojBimi doneaki. C&stiti domolinbi! Glavaa opora naši dražbi so vaelej bile in morajo tudi t naprej oatati naSe podružaice. To nam bodi naSelo naSega nadaljaega postopanja. Z vaemi močmi bomo odsiej delovali na to, da 8e vzdramijo vse in da ne zaspi niti ena — vaaj po naSi krivdi ne ame zaapati. Ker se 1. 1904 približuje svojemu Konca, ia ker bi 86 radi poaaiali, ko izdamo v prihodnjem letu koledar za leto 1906, z dejstvom, da ni oatal Ba8 klic glas vpijočega v puSčavi, marveč da je našel odmev v vseh aaSih podruiničnih odborih, in v vseh arcih čč. rodoljubkiflj ia rodoljubov, pozivljemo ae do vseh teb z naatopaim nasvetom ter avojo vljodno proSajo: Tam, kjer aaSe podružaice apijo ia niti 8vojih odborov večiaoma ae Baznaniajo v Ljubljaao, tam se žrtvuj poaamezna rodoljubkiaja, posamezen rodoljub ter naberi kako avoto kot prispevek za naSo družbo ter jo poSlji naravnost pod naalovom: »Vodatvo droibe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« Ako dobimo take zaeake s pripomnio, da se apoSiljajo kot prispevek te ali one podrožaice — vaaj do konca letosnjega leta — izkazali jih bomo kot priapevke dotičnih podruznic v prihodBjem koledarju za leto 1906. Tem oaSinom bo obenem oživela dotična podrataica. Ce doaezemo Ba ta način, da se zmafljSa število apečih podružaic, čaatao bo to ne le za naio dražbo sploh, nego tudi za dotičao podrainico; posebej pa 3e za te tako delajoče rodoljnbkiBie in rodoljube. Delavnostjo in neumornim trudom, čč. doraorodkinje in domorodci, naprej ter naprej — in draibi ae bn ačasoma godilo tako dobro, kakor ji to želite vi in mi. — Vodstvo drnžbe 87. Cirila in Metoda v LjubljaBi. Bralno in isobraževalno droštvo nSkala" pri Sv. Petra aiie Maribora izreka bivSemu gospodu kaplanu Aatonu Kocbeku, sedaj provizorju pri Sv. Križu nad Mariborom, naiiskrenejac zabvalo za njegovo pozrtvovalnost in podporo, ter za dar 30 lepib kn|ig in 4 kroae. Bog plati. Zvesa slovenskih posojilnie v Celju je imela dae 1. t. m. svoj občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: g, Miha VoSajak predsednikom, dr. Ivan Dečko podpredsedaikom, odborniki pa: gg. dr. Joa. Seraec, dr. Jos. Vrečko, Fran Lončar, Drag. Hribar, dr. Dan. Majaron, Iv. Valenčič, dr. Drag. Treo, Slavoj Jenko in Valentin Weia.