Ynaših rokah je usoda Jugoslavije Učitelji! Bodite zvesii sami sebi in svoji preteklosti, v vaših rokah je bila usoda naroda, v vaših rokah je usoda Jugoslavije. ¦ ¦ ¦¦¦ * " * (Iz govora min. prosvete g. Čiriča.) Vodno bolj se dviga med našim stanom zavest, da je učitelj med nalrodom najvažnejši činitelj, da je od njegovega dela zaVisen kulturni napredek naroda. Učitcljstvo se zaveda, da je stan, ki ima služiti le dvema, to je šoli in neposredno narodu. — Od dile do dne se bolj umika od posredovaleev,; ki so sc zaradi lastnega samoljubja vrivali med nairod in učiteljstvo, da so ši prilaščali uspehe učiteljevega dela in se z njimi ponašalli. Po polna osamosvojitev učiteljskega stanu postaja vedno nujnejša in v zadn|em času tudi vidnejša. S ponosom smo zaičeli kazati na uspehe svojega dela. Naši glasovi, v početku slabi, 60 postajali od dine do dne krepkejši. In polagoma so začeli spoznavati tudi oni, ki so si znali spretno prilaščati uspehe ueiteljskega dela, da bo treba opustiti misel, na še nadaljnje izkoriščanje učiteljskih uspehov v egoistične in koristoljubne namene. Delo. ki ga opravlja učiteljstvo je njegovo dek), in tudi uspehi tega dela pripadajo in morajo biti priznani učitcljskemu stanu. V poslednjem času smo imeli priliko slišati več priznanj. Ta priznanja ne smatramo kot laskanje našemu stanu in našemu delu, marveč le kot dolgo pogrešano priznavanje resnice o uspehih, ki smo jih s svojim delom dosegli. Zavedamo se svojih nalog, svojega težkega in odigovornega dela>, a zavedamo se tudi svojih uspehov, in ta naša zavest je dobila potrdilo tudi iz najmerodajnejšega mesta. Minister prosvete nam je prizna'1, da je bila doslej v naših rokah usoda našega naro da, a sedaj je v naših rokah usoda Jugoslavije. Nadvse veliko in pomembno prrznamje, ki 'bomo s ponosom kazali nanj! Ne zato, ker nam grc za priznanje. za čast in laskanje, marveč zaradi tega, ker se zavedamo svojih dolžnosti, ki nam jih to priznanje nalaga in uvidevamo, da nam tudi na merodajnih mestih priznavajo sposobnosti, da bomo rnogli kot vertii delavci pravilno in uspešno rešiti tako velevažno nalogo. Učiteljstvo je rešilo že mnoge težke naloge. V njegovih rokah je bila usoda naroda in danes lahko s ponosom pokažemo na to, da smo izvedli narod iz velikih težav in ga dovedli na višek. Visoka kultuirna stopnja., ki k> ie narod dosegel je uspeh učiteljevega dela. Šola postavlja temelje kultumega razvoja naroda, in te temelje ie učiteljstvo samo *x>stavilo tako da je bilo mogoče graditi nanje močno zgradbo. In ravno na te temelje je gradilo in polaigalo kamen na kamen tako dolgo, da je zgradilo ponosno zgradbo narodove kuJture. Toda sebični in slavohlepni esoisti, ki so se na vešč način urivali med učiteljski stan in med narod. so želi prizna^ nje. želi-so slavo, a učitelj je bil in je moral os1:ati hlapec. Doba zadnjih let ie povsem dru^ačna. Učitelistvo si lasti izključno pravioo do priznatija za uspehe lastnega dela in izvojevalo bo .popolno priznanie za svoje delo in 'tudi za svoje uspehe. Kdor obiektivno akda mora priznati velik -pomen učiteliskega dela. mora pa prizinati tudi velike zaslugc in uspehe učiteljstva za kulturni, gospodarski in nacionalni napredek naroda. In plod takega objektivnega gledania je v&liko priznanie. da ie bila v naših rokah usoda naroda in da ie sedaj v naših rokah usoda Jugoslavije. Pred takimi priznanji si ne bodo mogli več zastirati oči nitj najbolj zakrknjeni koristolovci, ki so poznali učiteljevo delo le takrat, ko jim je služilo za dosego njihovih eaoističnih namenov. Učiteljsika or,ganizacija vzgaja svoje članstvo k samozavesti, vzgaia ga k organiziranemudelu. ki na.j vodi učitelistvo do uspehov, katerih sadove bo uživalo učiteljstvo samo. Dancs lahko že s ponosom kažemo na svoje delo kažemo na uspehe teea delat, ker smo se že precei osamosvoiili, toda učitcljski stan mora zahtevati popolno osamosvojitev svojega dela. da bo na podlagi tega stavil svoje zahteve. Priznanja so nam zelo dobrodošla, ponosni smo nanje: posebno na faka>. da io v naših roka'h usoda naše kulture. usoda Jugoslaviie. Toda tem priznanjem stoji nasproti dejstvo. da uči>frelistvo, ki je tudi po teh priznanjih najvažnejši stan v državi še danes niraa urejenega discipliniskega postopka in to je, kar nas boli, kar najbolj ovira naše uspešno delo. Čutimo se dovolj sposobne za to poslanstvo, kajti pokazali smo že s svojim delom, da zmoremo reševa'ti velike in tudi ¦težke naloge. Toda za popolne uspehe, za res najpravilne.jšo rešitev svojega poslaTistva bomo mogli dati garancijo šele tedaj, ko bo ščitil učiteljstvo pravičen disciplinski postopek ored samovoljo podcželskih mogotcev. Do- segli smo že doslej vidne in tudi lepe uspehe pri svojem delu, a poudariti moramo, da bi bili uspehi našega dela še veliko večji in pomembnejši, ako bi nas ščitil disciplinski postopek, kakršen je predviden v uradniskem zakonu za ostalo državno uradništvo. Trdno verujemo. da bomo tak postopek tudi dobili, kajti tako važnemu stanu v državi, kot je učiteljski, je talk po&topek nujno potreben. Kdor se ni, ¦ ,na tako visokem mc- stu 6trašil povedati resnice o našem delu, o velikem pomenu n-ašega stanu, se ne bo strašil dati nam t-o, kar najbolj pogrešamo, urediti nain disciplinski postopek in s tem izpolniti obljubo, dano istočasno s tako velikim priznanjem. Učiteljstvo se zaveda svojega poslanstva tned narodom, zaveda ae velikih svojih dolžnosti, zavedati se hoče tudi tegai, da je v njegovih rokah usoda Jugoslavije. —ž.