Letnik VII. V Gorici dnč 1. marca 1899. Številka, '7'.’’* .,FriraOiufti mr izhaja vsaki i., iO.,in BO„ dan v meseca. Cena za celo teto I gl-50 n., za pot teta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah : Nunske ulice in Šolske ulice po 6 nov. I PRIMORSKI LIST tgoučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vso xa vero, dom, cesarja l Uredniro in uprarniStr« mn je v Gorici, Nuna km ulic« it. lo. — Nefra*-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. UpravniStvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi, Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista" Tiska: Hilarijanska tiskarna. Dopolnilne volitve za deželni zbor v Gorici. Z odstopom dež. glayarja grofa Franca Coroninija ostal je sedež zastopnika goričkega mesta v deželnem zboru prazen. V ponedeljek dnč 27. pret. m. je bila dopolnilna volitev. Izvoljen je bil skoraj enoglasno dr. Kamil vit. Egger, odvetnik, katerega dobro poznajo tudi naši Tominci, ker hodi teden za tednom k njim v goste in odnašat krvave groše, katere naši hribovci zapravdajo. Takih volitev je menda malo še videlo solnce. Zato menimo, da ustrežemo našim čitateljem, ako jim podamo nekaj o teh volitvah. Marsikaj se lahko iz njih učimo. Priprava. Prvi glas, ki se je raznesel po mestu je bil, dr. Graziadio Lnzzatto bo kandiilat. Zato prestopi k protestantom ali celb h katolikom. Poskusili so s tem, kako bo odmeval po Gorici ta glas in ali je Gorica že zrela za židovskega kandidata. Žid se je za sedaj umaknil, ker je še opasno. „Unione“, katere duša je dr. Pajer, postavila je za kandidata dr. Kamila Egger-ja. Takoj je vsa laška garda se uklonila želji očka Pajcr-ja in z vsem orožjem šla v boj za 4r-Egger-ja. Pred par dnevi je „Ecco“ objavila protikandidata, katerega je postavila „Uuione catt.-sociale" in sicer župnika podturenskega dr. Karola Baubelo. Zdaj še le je začelo divjanje v vsem izraelskem taboru. „Corriereu, „Sentinella", tržaški „Piccolo“ so namerili vse topove v namišljeno vladno-klerikalno-slovcnsko zvezo. Toliko hrupa je bilo, kakor bi bilo res od te volitve odvisno celega Izraela — življenje. Se ve glavno strašilo bili so „deželni šolski zalog“ in Slovenci. V nedeljo in ponedeljek niso nič manj ko štiri lepake prilepili po voglib, za vsakega kandidata po dya. Sredstvo laški-liberalni kliki je bila laž in obrekovanje, agitacija je bila silua. Prišel nam je v roke tudi sledeči poziv na goriške Nemce: „Deutsche Briider, auf zum "VVahlkampfe ! Stimmet vereint, ftir Dr. Camillo R. v. Egger, den Candidaten der freien Italiener, um im Bunde mit ihnen unsereu gemeinsamen Feinde mit vereinten Kriiften zu bekilmpfen". Zato pa ne vemo, kako označiti otročje-naivuo ravnanje „Unione catt.-sociale", katera je novopečena, brez stranke, brez upliva, brez organizacije brez agitacije, brtz sredstev postavila kandidata in ga potem pustila na ce dilu. Še odbor ni glasoval za svojega kandidata. Radi verujemo, da je vse terorizovano ; vemo, daje „Corriereu grozil, da bodo pazili, ker je volitev ustna, kdo se bo upal voliti proti vladajoči kliki. Zato bi morali pač pomisliti, ali si upajo ali ne postaviti v zasmeh židovstvu »svojo" katoliško idejo. Proti takim silam mora biti tudi vsaj častna protisila. Tako ni stala liberalna Gorica nasproti klerikalno-slovensko-vladni zvezis ampak v resnici stala je nasproti novoustanovljeni nUtiio?ie catt.-sociultu, brez stranke vsa veleitalijanska Gorica, magistral, Židje z vso mogočo nesramnostjo in lažmi in še nemški „Briider“. Vlada je bila z dr. Egger-jem tudi zadovoljna. Kje bo zmaga, to je vedel vsak otrok, a da bo tak poraz, ni nikdo, še ko je bil dovršen, verjel. Slovenci se volitve niso udeležili. Kako neki? Kako bi sc Slovenci mogli ogreti za takega kandidata. Saj je še vsakemu v spominu Podturn. Kaj bi jim tudi koristilo ? Gospoda okoli „Ecco“ so pač zidaji na to, da je vitez Baubela župnik in po drugi strani v slutstvu „patrijota". A bridko so se varali. Kat. duhovnika judje povzdigujejo le, ko služi njih namenom. Podturenskega župnika so kovali v zvezde, ko je proti volji prevzv. rajn. kneza in nadškofa odpravil slov. pridige, a zdaj ga ne rabijo, zdaj je tudi on med „frotta dei nemici", kateri je v zvezi s klerikalci. Slovenci in vlado proti italijanski Gorici. Zdaj go ga isti listi sramotili in smešili. Volitev. Dan volitve je bil dovolj živahen To kaže že dejstvo, da je prišlo čez 500 volilcev. ko so jih v prejšnjih časih komaj 100 pribobnali na volišče. V kočijah so „nobel“ vozili ljudi na volišče, kateri drugače ne „špogajo" vez Agitatorji so letali po mestu; tudi znani Wolf — izpod Kapele je moral „ delati" in „ loviti" glasove. Ostentativno so odobravali in upili, ko je kak duhovnik glasoval za Egger-ja. Kje pa je bila za silo novo-skrpana „Unione catt.-sociale11 ? Vezi so popustile; le 4, reci štirje so se našli, ki so šli v boj in razdrli enoglasnost volitve. Seve jih jo spremljal smeh in krohot požidovljenih slug. Koneo pesmi je bil dr. Egger 502 glasa, dr. Baubela 4 glasove. Večega škandala si pač ne moremo misliti. Po volitvah. Zvečer je bilo mirno po mestu. „Corriere“ sedi na lavorikali in se mogočno hvali; „Piccolo“ slavi velikansko zmago. Na eno moramo le pritrditi „Corrieru“ namreč, ko se mogočno bije prsi, da je „za sedaj" gospo.lar še on v Gorici. Žalostno — resnično. Sicer pa naj pomisli „0or-riere", daje to zmaga brez sovražnika ker je še dobro misleče Italijane ter-rorizoval. G. kandidat je dobil zasluženo brco. Novoustanovljena »Unione catt. sociale" pa plačuje stare grehe. Desetletja jo ta stranka spala in pit stila šariti Žide v Gorici. Ti vse vladajo. In zdaj ko se je upala „Unione catt.-sociale" na dan s svojim kandidatom videla je, da je — sama. Ži-dovstvo je v cvetju, katoliška Gorica pa je spravila za kandidata katoliške stranke 4 cele može. Menda bo to dobra šola! Slovenci pa tesno združimo se! Pokazali so nam očitno, komu smo „gemeinsamer" sovražnik, ali ako stvar zasuknemo, kdo je naš združeni sovražnik. Vse 'talijanstvo, ž njimi caplja nemštvo, katero v večini je cesarski kruh. v ozadju vlada, nad vsemi jahajo Židje — to so naši združeni sovražniki. Zidajmo le na svojo moč zaveznikov nimamo. Vendar se ne strašimo, boj na celi črti, posebno gospodarski boj. Da se nas tako bo-jijo, to je svit zore-zmage. f Sl Kakor v pragozdu ob silnem viharju zašumelo je u slovenski javnosti, ko je sedanji krški škof dr. Mahnič v „Rimstccm Katoliku" pričel dokazovati, da se je tudi v Slovence zajel liberalizem, da nekateri prav pridno presajajo tuji osat na slovenski zelnik. Seveda s zabavljicami in podtikanji proti dr. Mahniču niso skoparili. Pred vsem pa so skušali dokazati, da ni liberalcev med Slovenci, da slednji Slovenec je že po naravi veren katoličan. „Novice" so tedaj naravnost zanikale obstoj liberalizma, versko - načelnostno se razlikujoče stranke pred tedajnimi „ Novicami" niso eksistovale na Slovenskem. Liberalizem, kakor ga je pobijal „Rim. Kat.," je bil po izjavi „Novic" le bavbav, ki straši le na Nemškem in Laškem. Tudi tedanja „Nova Soča* na-gromadila je celo vrsto uvodnih člankov, katere je našpičila proti liberalizmu, ki ga je iztaknil dr. Mahnič. Teh člankov kratka smisel je bila ta: Še pred malo leti nismo nič vedeli o liberalizmu pri nas: složno smo duhovni in posvetni delovali za narod in domovino. Ko so pa nasprotniki zunaj Slovenskega videli, kako lepo se razcvita slovenska oziroma slovanska reč, so začeli Slovane sumničiti panslavizma in razkolniških teženj. To sumničenje je navdihnil Bismarck, za njegovimi glasili so začeli trobiti tudi avstrijski listi. Na Slovenskem pa je bratomorni razpor prišel še le s se-danjm goriškim nadškofom, kateri je tudi pregovoril in podkupil dr.Mahniča, da je staknil na Slovenskem strašilo liberalizma. Dr. Mahnič je privlekel na Slovensko liberalizem za lase — rodil se je v njegovi razgreti domišljiji. Tako in jednako so tedaj listi nastopali ter se trudili dokazati, da liberalizma ni na Slovenskem. Nihče ni hotel biti liberalec, vse se je odevalo s plaščem tudi katoličanstva. Tako pred osmimi leti. In danes ? Sedaj je liberalizem v Slovencih avtoritativno (saj za one, ki še niso bili prepričani,) potrjen. Ni vstal drugi „ kri vi prerok" Mahnič, niti je trebalo novega Missia v to. Sam razboriti glavar narodno - napredne stranke na Kranjskem, gromoviti dr. Ivan Tavčar, toraj dovolj nepristranska priča za maloverne Tomaže, je slovesno izjavil, da je liberalizem v Slovencih. Na volilnem shodu v Krškem je dr. Tavčar, govoreč o kranjski spravi, izjavil: „V postopanju mogoča je skupnost, v načelih nikdar. V teh načelih pa je mej klerikalno stranko in mej napredno stranko tolika razlika, kakor je ona mej ognjem in vodo. Nadalje je izpovedal, da vsikdar bode poni/en in odločen služabnik jedne misli, ki mil preprega dušo in srce. To je, služabnik hoče ostati liberalne misli. Dr. Tavčar je toraj javno izpovedal, da je liberalec. Še več. Potrdil je, kar je dr. Mahnič pred leti dokazoval, da se tudi Slovenci delijo po načelih, da je sicer v postopanju mogoča skupnost (kompromisi), nikdar pa v načelih. Isto resnico, radi katere so toliko vpili proti dr. Mahniču, slovesno pred slovensko javnostjo potrjuje glavar liberalne stranke. Nas to iz srca veseli, da so slednjič postali odkriti ter vrgli raz sebe plašč hinavstva. Veseli nas pa Tavčarjeva izjava tudi, ker bodo oni, ki še dosedaj niso bili preverjeni o slovenskem libeializ— mu, lahko spoznali, da' tudi na slovenskem zelniku raste liberalni osat. Narodno gospodarstvo. 0 varčnosti. Bodi zmeren v pijači I V zadnji številki smo govorili o javnih veselicah oziroma plesih, kateri naše ljudstvo navajajo le zapravljivosti. Zato smo priporočali naši mladini, naj se ogiblje takih veselic, razumnikom pa, naj sosebno javne plese, ki nravno in gmotno vničujejo naše ljudstvo, zatirajo ter za ljudstvo prirejajo nedolžne zabave, ki s zabavnim združujejo tudi koristno. Toda, kdor hoče varčevati, mora nadalje tudi omejiti svoje potrebe ozir jtdi in pijaSt, sos*bno pijače. Nočemo v našem listu govoriti o nezmernem vži-vanju vpijauljivih pijač z nravstvenega in zdravniškega stališča. Ne bodemo naštevali, koliko greha in hudobij izvira iz nezmernosti v pijači. Omenimo gamo, da je nek izkušen mož zapisai te-le besede : Radi pijančevanja je več ljudi obolelo in umrlo, nego jih je meč pokončal v vojski. Govoriti hočemo tu le o pijači Čez potrebo z ozirom na varčnost. Mož, ki se trudi in dela, sme si tudi privoščiti merico vina, saj mu to ne samo ne škoduje, mai več celo koristi. Toda tudi ,v tem mora človek ravnati po svojih razmerah. Nikakor in nikdar pa ne sme v tem prestopiti prave meje, ne sme si pijače privoščevati nad svoja gmotna sredstva, kakor tudi ni prav, da slednji novčič nese krčmarju. Kdor hoče varčevati, ta mora omejiti svoje potrebe ozir pijače. Še ne pomnimo, da bi kdo, in naj je še toliko služil, če je veliko posedal po krčmah, si kaj prihranil. Saj tudi ni mogoč«. Recimo da gre, kdo vsako nedeljo in vsak praznik, pa še enkrat med tednom v gostilno, kjer z.i-pije vselej poprečno 1 krono. To d& na leto najmanj 120 kron. Ce tako dela od 20. do 60. leta, zapravi skupaj blizu 5000 kron, z obrestmi in obrestmi od oluestij vei kot 10 000 kron. Ali ni to že ogromna svota. Kaj pa še le, če kdo preveč pije, če cele dni in cele noči presedi v go-■tilni?! Konec pijančevanja je, da pride pijanec in družina na lieraško palico. Kakor kuga širi se dandanes pijančevanje širom sveta, lu ta nezmernost je ne malo kriva, da si nižji sloji gmotno ne morejo pomagati, da si posamezniki ničesar ne prihranijo. V dokaz koliko zapravijo na samih pijačah, naj služijo nekatere številke, katere smo mogli nabrati. Na Angleškem izdajo na leto nad 700 milijonov za vpi-janljive pijače. Nemci žrtvujejo na leto za samo žganje nad 500 milijonov mark. Koliko pa še le za pivo? Na Irskem so v enem letu izdali 150 milijonov tVankov za vpijanljive pijače. V mali Švici porabijo počrezno na leto nad 150 milijonov frankov za pijače. V Belgiji, ki je prva med žganjepivskimi deželami, pride na vsakega prebivalca (možje, žene, otroci itd.) počrezno 13 litrov žganja na leto. V Berolinu in Parizu pride na vsakih 186 prebivalcev po jedna krčma; v Švici pa celo na vsakih 45 prebivalcev. In kako je v tem oziru na Slovenskem ? Žal, da v tej žalostni vrsti tudi slovensko ljudstvo ni zadnje. Natalijinih podatkov sicer nismo mogli nabrati, a znano je, da kranjska dežela ima na samih dokladah na žganje nad tristo tisoč gld. letnih dohodkov. Pač žalosten dokaz, da glede uporabe vpijauljivih pijač naše ljudstvo ni zadnje. St. 26 A tudi naš goriški Slovenec ni pre-varčen v tem oziru. V dokaz temu smo po ..Kažipotu" za Goriško primerjali število krčem s številom prebivalstva*), ter prišli do naslednjih zaključkov: V županiji Št. Andrež je 1400 prebivalcev in 8 krčem. Na vsacih 175 prebivalcev pride ena krčma. V županiji Bilje je 1300 prebivalcev in 7 krčem. Na vsacih 187 prebivalcev pride ena krčma. V županiji Čepovun je 1335 prebivalcev in 5 krčem. Na vsacih 267 prebivalcev pride ena krčma. Županija Št. Ferjan ima 2598 prebivalcev in 10 krčem. Na vsacih 260 prebivalcev pride ena krčma. Županija Grgar ima 1735 prebivalcev in 12 krčem. Na vsacih 144 prebivalcev pride ena krčma. Županija Kojsko ima 4339 prebivalcev in 25 krčem. Na vsacih 177 prebivalcev pride ena krčma. Županija Miren ima 1709 prebivalcev in 10 krčem. Na vsacih 170 prebivalcev pride ena krčma. Županija Opatjeselo ima 1388 prebivalcev in, 8 krčem. Na vsacih 173 prebivalcev pride ena krčma. Županija Š£. Peter, ima 1346 prebivalcev in 7 krčem. Na vsacih 190 prebivalcev pride ena krčma. Županija Podgora ima 3800 prebivalcev in 21 krčem. Na vsacih 181 prebivalcev pride ena krčma. Županija llenče ima 2444 prebivalcev in 8 krčem. Na vsacih 305 prebivalcev pride ena krčma. Županiji Solkan ima 2870 prebivalcev in 19 krčem (brez 2 na Sv. Gori). Na vsacih 151 prebivalcev pride ena krčma. Županija Sovodnje ima 1450 prebivalcev in 6 krčem. Na vsacih 241 prebivalcev pride ena krčma. Županija Šempas ima 8112 prebivalcev in 10 krčem. Na vsacih 311 prebivalcev pride ena krčma. Županija Vogersko ima 893 prebivalcev in 3 krčme. Na vsacih 271 prebivalcev pride ena krčma. Ali nam te številke ne govore dovolj jasno, da toraj tudi naše ljudstvo le preveč vživa vpijanljive pijače. Ali bi bilo toliko krčem, ko bi ljudje ne dajali zaslužka, ter redili krčmarjev. Žalosten dokaz so nam, kako malo naše ljudstvo še pozna vaičnost. *J"Število prebivalstva smo popravili po cerkvenemrizkaau, ker je v „Kažipotu“ število prenizko, število krSem smo povzeli po „Kaži-potu“. ______________________ Politični pregled. Notranje dežele. Paragraf 14. je pričel svojo vlado Dunajski uradni list je objavil cesarsko naredbo, s katero se dovoljuje število vojaških novincev za tekoče leto v isti LISTEK Zločin in kazen. Bil je star vojaški invalid, ki je v bitki pri Maženti (Magenta) v Italiji zgubil desno roko. Nekoč so ljudje silili vanj, naj jim pove zgodbo o svoji zgubljeni roki. Resno negubanega obraza pričel je stari vojak pripovedovati. Bilo je malo pred bitko pri Maženti ko je s tovariši, med katerimi so bili tudi Židje, dospel do križa, stoječega ob cesti. Koliko ti dam, da tegL Kristusa zbiješ z znamenja, prašni je jeden izmed tovarišev. Obljubili so mu žganja. V resnici je roož imel toliko žalostnega poguma. Iz nožnice jo potegnil svoj meč, zamahnil po kipu križanega ter mu odbil desno roko. Kmalu na to se je vnela bilka pri Maženti — krogla je zločinca zadela v desno ramo, — in v vojni bolnici morali so mu odrezati desno roko. Tudi njegova smrt ni bila sosebuo krščanska, našli so ga mrtvega na ce3ti. Se drugi slučaj. V Š. na srednjem Štajerskem, je ob cesti kip Izveličarja v krvavem potu na Oljski gori, Mimogredočega vinjenega moža obšla je nesrečna misel, kipu Izveličarja odbiti čeljust. In kaj se je zgodilo ? Bogokletnemu zločincu se je napravil rak na ravno istem mestu. Njegova čeljust je do pičice segnjila, in umrl je v najgrozovitejših mukah. Nek švicarski list je pred kratkim poročal: Ob poljski poti, ki je iz vasi vo- višini kakor lansko leto. — V kratkem času nam je pričakovati nove cesarske naredbe tudi s pomočjo paragr. 14., s katero se poviša davek na sladkor, ob jed-nem pa tudi naredbo glede zboljšanja plač državnih služabnikov. Do tega je privedla nemška obstrukcija ! Sedanja vlada sedi gotovo v sedlu. Poročila poročajo, da je stališče vlade danes trdneje, kakor je bilo sploh kedaj. Želje nemških prenapetežiiv se toraj ne bodo še tako kmalu uresničile. Oljkove vejice sprave golob - še ne donese kmalu razburkani Avstriji. Poleg Schonerjevih podrepnikov napovedal je sedaj še grof Sturgkh boj na življenje in smrt sedanji večini in vladi. Grof Stiirgkh najbrže misli se bojevati tako dolgo, dokler ne postane minister. Na to pa še lahko čaka. „Pro6 od Gradca" je geslo spod-nještajerskih^ Slovencev. In to po vsej pravici. Na Štajerskem je poleg 800.000 Nemcev 400.000 Slovencev. In vendar nimajo nikakih pravic. Deželna oblast trosi vse le za Nemce, in če stori kaj na Spodnještajerskem, stori edino le radi ponemčevanja. Zato le proč od Gradca! Mir na Ogerskem je sklenjen. Novi ministerski predsednik se je pora-zumel s vladnimi nasprotniki. Kako in kaj se je določilo, je še tajno, Vsekakor pa je morala vlada mnogo priznati oger-ski opoziciji. Kato'iška ljudska stranka je bila tudi v obstrukciji. V plačilo pa so združeni opozicijoiulci privolili, da ostane v veljavi paragraf, ki kaznuj agitacijo duhovnikov. Tako duhovnik na Ogerskem ob času volitev ne bo smel govoriti v cerkvi niti o najbolj perečih katoliških zadevah, ker ga bode vlada takoj lahko obsodila ladi agitacije. Žalostno ! Novo ogersko ministerstvo je sestavljeno, Koloman Szell bode predsednik in vodil notranje zadeve. Aleksander Plosz je imenovan ministrom za pravosodje in Aleksander Hegedtis ministrom za trgovino. Druga mesta obdrže ministri Banffyjevega kabineta. Vnanje države. Na Francoskem so začeli iztira-vati dopisnike raznih inozemskih listov, ki so posebno v Dreyfusovi zadevi pisali v zadnjem času zelo pristransko. Pognali so čez mejo tudi dopisnika dunajske „N. Fr. Presae" žida dr. Frischauer-ja. Dunajski židovski list se radi tega zelo huduje nad francosko vlado. Ko pa so Prusi brez vzroka iztirali več avstrijsko-poljskih delavcev, je nesramna Židinja odobrovala njihovo početje. Predsednik francozke republike Feliks Faure, mož starosti 58 let, je, kakor znano 16. tebruvarija 1.1. za kapjo umrl. On je bil izučen strojar in se je najprej lotil kupčije; potem pa se je lotil lastništva ladij v Havru, morskem pristanišču ; leta 1881 je bil začel delovati na politiškem polju in je bil izvoljen v dila v bližnje mesto, je stalo znamenje z izrezljanim doprsnim kipom Matere božje. Dijak-gimnazijalec, sin luteranskega pastorja, moral je vsaki dan meino znamenja v mestno šolo. Njegov oče, luteranski župnik, govoril mu je kar naj-zaničljiveje o češčenju Matere božje ter v njegovem srcu podžigal sovraštvo proti katoliškim obredom sploh. Dijakovo srce je plamtelo sovraštva do katoličanov in katoliških obredov. Da bi katoličane jezil in sramotil, spočel je satanski sklep, kipu Matere božje odžagati glavo. V temni noči je izvršil ta satanski sklep. Žagal pa je poševno, ter glavo vrgel v bljižnjo njivo. Nenadoma pa ga je obšel silovit strah vsled storjenega čina. Drugi dan v šoli peklo ga je okoli in ok“li vratu. Ko je prišel domov, morali so takoj poklicati zdravnika. Bolezen je vedno naraščala, in zdravnik rudečega kolobarja okoli vratu ni mogel odpraviti. Mladeniča so poslali v mestno bolnišnico. Toda rudeči kolobar pričel se je gnojiti, zajedal se vedno globočeje v meso. Zgnjilo mu je grlo, gnjile krvne žile. Zdravniška veda ni ga mogla rešiti mladenič izdihnil je v najstrašnejših mukah svojo dušo. Pred smrtjo izpovedal je svoj zločin zdravniku bolnice. Verniki so na istem mestu sezidali krasnu gotsko kapelico. Kip Matere božje brez glave pa more vsakdo še videti. To so pač slučaji, ki niso slučaji. Bog sicer ne plačuje vsako saboto, toda gorje človeku, ki izziva jezo božjo. Dragi bralec, živi po svoji veri, ter jo spoštuj. Nikdar pa ne dopusti zasmehovati katoliške vere in cerkenih naprav, še manj pa jih sam zasmehuj. Bog sicer ne plačuje vsako saboto, a plača enkrat gotovo! francozko poslansko zbornico; od leta 1881 do 1888 je bil tajnik francozkih kolonij (prekmorskih posestev); potem je bil od 4 maja 1894 do januvarija 1895 pomorski minister. Od 15. januvarija 1895 sem je bil predsednik francozke republike. On je malo nad štiri leta predsedoval na Francoskem in je spretuo zastopal velik narod francozki. Kot novi predsednik francozke republike za Faurejem je bil že dne 13 februvarja izvoljen Emile Loubet (r. Emil Lubet). ker ustava sedanje francozke republike določuje, da se more na mesto odstopivšega ali umrlega predsednika v prav kratkem času voliti republiki nov predsednik. Loubet je zdaj že 7 predsednik sedanje francozke republike. Ta mož (Emile Lonbet) je rojen 1. 1838 v malem mestecu Marsanne (r. MarsAn), ter je toraj blizo 61 let star, pa v 25 letih svojega delovanja je bil zaporedoma: občinski svetovalec, občni svetnik, poslanec, senator, minister, predsednik, predsednik državnega sveta, predsednik senata, in sedaj je predsednik francozke republike. Loubet je vsled mnogega čitanja knjig prav izobražen mož, je dobrosrčen, trdnega in kremenitega značaja. On je prav skromen človek. Po podobi j6 male, tršaste postave, nosi kratko brado, ima jasne oči, ter je podoba premožnega posestnika iz dežele ; ter se zdi malce oduren in ker ljubi mir in je nekoliko „sam svoj," mu bo od začetka malo siten novi posel. Že na dan volitve je pokušal grenek nov kelih, ker Francozi so mu pokazali, da ga vsi ne marajo Tudi upravičen pretendent za francozki kraljevi prestol, Filip vojvoda Orleanski, je dan volitve nameraval priti v Pariz, pa to se ni zgodilo, ker ni še prišel, — pa pride vgodni čas. Bolgarija je dobila novo mini*-terstvo. Nastopna izjava razodeva resno voljo ministerstva skrbeti za blagor dežele in prebivalstva. Kako bode novo ministerstvo ob sedanjih razmerah delovalo za blagor prebivalstva, pokažejo dejanja. Na Grškem so volili v poslansko zbornico. VkdajoČa stranka je popolnoma propadla. Najštevilneja bodo v zbornici Vrikupisti. Tako se na Grškem menjavajo med seboj. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. V Kamniku so i-meli sv. misijon, katerega so vodili duhovniki domačega dekanata. — človeške kosti so našli na neki njivi pri Klečah v dolski občini. Kosti so ležale meter globoko pod zemljo. — Ljubljansko gasilno društvov je vpeljalo slovensko poveljevanje. Čas je bil že zadnji, da je tudi ta pega izginila raz ljubljansko lice. Slava vrlim gasilcem! — Streljanje proti toči se je obneslo v metliški in dražiški občini na Belokranjskem. — Pod Litijo so našli v Savi utopljenko Marijo Kimovec s Slivne, župnija Vače. — Mrtvega otroka je v potoku na samoti našel posestnik Št. Natlačen iz Mavč na Vipavskem. Neko sumljvo beračico so zaprli. — Zažgati je hotel dninar Jak. Kopitar kočarju O. Hočevarju v Spod Gaineljih, ker ga ni hotel prenočiti. Zažigalca so izročili sodišču. Na Štajerskem. Za slovenski „Di-jaški dom11 v Celju daroval je 500 gld. g. dr. Jož. Sernec povodom svojega odlikovanja rodoljulno darilo. — Pri volitvah v sevniški okrajni zastop so zmagali Slovenci. — Krščansko socijaino politično društvo „Naprej“ in „Delavsko podporno društvo* v Celju pridno prirejata shode. Vrlima društvoma kličemo: le tako naprej 1 — Od 27 občin kozjanskega okraja je 23 prosilo za slov. vseučilišče in nad-sodišče v Ljubljani. — V Mariboru se je pri neki novi stavbi porušil stavbeni oder ter usmrtil dva zidarja. Na Koroškem. Kmečko zadrugo so osnovali za Siučovas in okolico, ki bode postavila še to leto zadružno skladišče. — V Borovljah se je ustrelil krojaški mojster Beguš. — Vlak je blizu Beljaka povozil hlapca I. Katnika. — Blizo Vrbe sta utonila dva dečka. Udrl se je led, na katerem sta se drsala. — Judeževe groše od ,.Šulfereinu“ in „Siidmarke“ so prejele razne šole in občine ua slovenskem Koroškem. Pač žalos'no! — V Dolih nad Celovcem je 15 letni mladenič po nerodnosti ustrelil lastno sestro. Razkazoval ji je nov samokres, vzel ga pa tako neprevidno v roke, da se je sprožil. Zadel je sestro v prsi. Nesrečni oče je zblaznel. 5f G T I € S. Gorica. f Nadvojvodinja Marija Tmma-k ul ata, mati nadvojvode Frančiška Sal-vatorja, soproga Marije Valerije, je u-mrla. Truplo pobožne rajnke nadvojvo* dinje so položili v cesarsko grobišče v kapucinski cerkvi. Imenovanja. Okrajni glavar tomin-ski visokor. g. Miroslav grof Marenzi je dobil naslov iu značaj namestništvenega svetnika. — Privatni inžener g. Julij Polley je imenovan višim inženerjem za državno stavbeno službo na Primorskem. — Nadkomisar Amadeo Prinzig je imenovan voditeljem tominskega glavarstva. Drugega nič I Kmetski shod. Slov. kat. delavsko društvo priredi drugo nedeljo dn6 5. marc.ija ob 10V, zjutraj shod pri Ka-tariniju na Goriščeku. Razpravljali bodo o kmetski zadružni organizaciji. Kmetje iz Gorice, udeležite se shoda! Vabilo k rednemu občnemu zboru „Krojaške zadruge11, vpisane z omejeno zavezo, dne 9. marca t. I., v prostorih goriške „Čitalnice“, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Govor o važnosti zadrug za gospodarsko osvobojenje našega ljudstva. 3. Volitev «) načelništva b) blagajnika c) nadzor-ništva. 4. Predlogi in nasveti. V Gorici, dne 27. februvarja 1899. NAČELNIŠTVO. NB. Druzega vabila ne bomo razpošiljali. Občni zbor ..Krojaške zadruge" ima biti odločilen /a uspeh tega vele-važnega podjetja. Zatorej upamo, da se tega shoda udeležijo udje v velikem številu. Upamo pa tudi, da pridejo k shodu veljaki sploh, ako našemu ljudstvu dobro hočejo. — Rojaki l Krojaška zadruga je prvi poskus večjega zadružnega podjetja na Goriškem. Ako se nam ta posreči, osnovali boiuo v Gorici iu na deželi še marsikaj; ako se nam pa ta poskus izjalovi, tedaj se bojimo, da občinstvo izgubi zaupanj« v zadružno organizacijo. Zatorej čvrsto ua delo, agitujte in spodbujajte ter pripeljite nam za 9. marca veliko novih udov! Časopis „Der Siiden", glasilo za izobraževalne politične in gospodarske koristi hrvaškega in slovenskega naroda, priporočamo kot najboljši časopis za oglase razne vrste, ker je razširjeu v najboljših in imovitejših krogih mej hrvatskimi Slovenci in tudi drugod. Cena oglasom („inseratom“) je zelo nizka. Časopis se daje na ogled zastonj. Uprav-ništvo je na Dunaju I. Plankengasse 4. Nazivanja pri oblastvih. Dunajski časniki poročajo, da so ministerstva odločila, naj se v službenih dopisih na politična oblastva opuščajo vsa nazivanja pri naslovih, tako n. pr.: Gospodu c. kr. namestniku; -- Gospodu c. kr. okrajnemu glavarju. — Oblika dopisov na avtonomna oblastva ostane prejšnja. Marameo. Doznajemo, da je zloglasni Vincijev „Marameo“ ns policijsko prepovedan. Meglio tardi, che mai! (Bolj« pozno, ko nikoli). Sicer se nam zdi ta prepoved enaka o prepovedih, o katerih govori Manzoni v svojih ..promessi sposi“. katere prepovedi se ne spolnujejo in postanejo smešne same zase, in oblasti, katere jih dajajo / Sicer pa si Slovenci sami pomagajo, kakor z „Lass& pur . . in Lahom se bo koj na „Ma-rameo“ povsod pel krepki : ..Maccaroni, ritoruč pur a Milan, ker v Gorici, poco, poco xe italiau!“ Lov. na slov. otroke. Na vse mogoče načine pritiskajo lahoni na slov. stariše naj dajo otroke v laške šole. Zal, da je bilo med našim ljudstvom mnogo nezavednih, ki so se dali oslepiti in so napolnili laške šole, s svojimi otroci. Pojdite zdaj vsi slov. stariši, ki ste prodali svoje otroke na magistrat in zahtevajte Judeža ve groše. Zadnjič smo zopet slišali, da je izšel na lov znani Vida, šolski sluga .,pod Kapelo". Lotil se je naših posestnikov. Pri dotičnih ni opravil nič. čast jim I V svarilo našim slov. stnrišem povemo le, da že marsikateri oče in mati se je bridko kesal, ko ga je sinček ali hčerka zmerjala s „šklaf“ „šklavau. Namen lahonskih agitatorjev je le, da otroku poitalijančijo. Ne brigajo se za drugo. Zato taki, v šoli zanemarjeni rastejo v uajdiv-jišo fakinažo. Zato se vedno oglasi kak oče in kaka uiati, katera pripelje svojega otroka zopet v slov šole. Zavedni Slovenci pomagajta zaslepljenim s svojim svetom. (iorica v znamenju .Marauieo“. Po g'.i iških ulicah sedaj čujeino samo marameo. Ko bi goriški fakini v gosposkih in negosposkih suknjah vedeli, kako malo to jezi nas Slovence, ne bi tako napenjali svojih pljuč. Sicer pa se ne čudimo, da se jim je tako priljubila beseda „marameo“, saj jih spominja „kara-meja“, s katerim si Italijani tudi po Kranjskem tako radi služijo kruh. Pustimo jim toraj tudi to veselje, ki popolnoma odgovarja njihovi kolturi. Toraj „marameo“. Bolaffljevo vino in Cesciuttijeva soda-voda. rišejo nam : Nedavno sem šel v bližnjo okoliško vas na sprehod. Pred znano krčmo stal je Cesciutti-jev voz, raz katerega so pridno nosili sodovko v krčmo. Malce pogrelo me je. Toda spomnil sem se, da se Bolaffljevo vino in Ce-scuttijeva soda-voda posebno dobro vje-mata. Slovenci, in celo zavedni, ali vam skoraj opravičeno ne tulijo goriški La-honi: „Marameo“. Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Tečaj za orgljavce je v Boeck-mannovi vili. Udeležencev je 22. Jutri, četrtek, bodo peli pri sv. Ignaciju pri zgodni maši slovenske cerkv. pesmi, v petek pa ob 10 uri slovesno latinsko mašo. Predavanja so izborna. Žal da je prekratek čas. Prav veliko Slovencem niso pri zadnji dopolnilni volitvi doposlali legitimacijskih listov. Zakaj ne, ved6 že laški zagrizenci. Vemo, da so pošiljali nekega gospoda, ko je prišel prosit novo legitimacijo, kei je staro izgubil, od magistrata na glavarstvo, od glavarstva na deželno hišo. Drugikrat, ko bodemo rabili glasovnic bomo že drugače poskrbeli, da odvzamemo laškim gospodom strah pred pipami! Poskušen samomor. Pred nekaterimi dnevi si je v Gorici bivajoči 18 letni realec, rodom Dunajčan, sprožil revolver v usta. Ranjem je hudo, toda upati je, da okreva. Kroglja ga je ranila v ustih in mu obtičala v tilniku. Pač žalosten pojav! Razpisano nagrado dvajsetih gld. je dobila gospica Amalija Reichmann, •edina slovenska primorska učiteljica, ka-i tera je vložila spis na prašanje razpisano od društva katoliških slovenskih učiteljic na Primorskem, namreč: „Kako se naj budi avstrijsko domoviuoljubje v primorski mladini ?“ Glasbeno šolo ustanovil je goriški sokol. Dosedaj se je že oglasilo čez 50 učencev in učenk. Deški oddelek je ob ponedeljkih in sredah od 8—9 zvečer, dekliški ob torkih in četrtkih od 5—6 popoldne. Naprej z ustrajnostjo! Novi skladbi. O velikonočnih praznikih bodo peli pri sv. Ignaciju na Travniku, pri maši del. društva mašo „Veni sponsa Christi" op. 137, našega velezaslu-•ženega skladatelja Danila Fajgelj a, katero je poklonil prevzvišenemu kneza in nadškofu. Maša je za mešan zbor. Na Kostanjevici pa mašo za moški ^bor op. 176, poklonjeno preč. g. gvar-dijanu P. Baziliju Dolinarju. Calabresi v Gorici! Naši italia-nissimi so si deli v glavo, da morajo poklicati ljudi iz Italije, da tako lože frpoitalijanijo Gorico. In res srečavamo idaj čudne obraze po mestu, katerim se pozna, da niso iz naših krajev. Če se bodo namnožili ti priseljenci iz Kalabrije v našem mestu, bomo še doživeli, da bo [[Gorica v Kalabriji. Ce bi naši italianis-iimi vedeli, kako so smešni ti njih po-tkusi v Gorici ne bi se dalje trudili s to kolonizacijo. — Od slovenske in hr-|Vat.ske strani bi pa morali skrbno nadzorovati ta naraščaj iz Italije. V Trstu ^r. v Istri je našim ljudem res nevaren. Pozor torej domačini! Važno za obrtnike. Tehnologični obrtni muzej gre na roko (ir. sicer brezplačno) obrtnikom v vseh tehničnih stro-ovuih prašanjih, sosebno pri nakupova-ju strojev in pri snovanju izdelovalnih akupnih zadrug skladišč itd. V letu 897 je obrtni muzej v nad 300 slu-ajih obrtnikom bodi pismeno, bodi ustme-dal pojasnila. Obrtni muzej oddaja tudi stroje za-Irugam malih obrtnikov. Pri oddaji veljajo tasleduja načela: 1. Stroji se odda- jjo le obrtnim združbam vseh vrst, ni-jakor pa ne posameznim obrtnikom. 2). »troji se oddajo brezobrestno za kupno |eno, ki jo zadruga poplača največ v 0 letih V posebnih slučajih more za-Iruga tudi v krajšem času (y 1 ali 2 letih) poplačati svoto. 3). Do popolnega doplačila obvezane svote ostanejo stroji ast c. kr. trgovinskega ministerstva. 4.) Zadruga, ki je dobila stioje, je odgovorna za vse poškodbe strojev, ki ne nastanejo vsled redne uporabe. Dosedaj >o denarna sredstva dovoljevala, da se jt igodilo vsem prošnjam. Tako so od 1. 1892 za okolo 178.000 gld. motorjev, 'strojev, orodja itd. prepustili 85 obrtnim zadrugam, 39 kmetijskim zadrugam, 5 konsorcijem, 1 mestni občini in enemu obrtnemu društvu. Od teh je pripadalo 58 zadrug čevljarstvu, 25 zidarstvu, 10 mizarski obrti. 10 jih pripadalo kovinski stroki, 4 zadruge nožarjev, 2 krojačev, 3 strugarjev, po ena strojarjev, vrvarjev, tiskarjev, tkalcev, mlinarjev, čistilcev perila itd. Koliko pa je bilo podpiranih zadrug na Primorskem ? — O. — Ker slovenski obrtniki nobene še nimajo. »Hranilnica in posojilnica v Št. Petru, registr. zadruga z neomejeno zavezo" bo imela svoj redni občni zbor nedeljo 12 marcija ob 3 */» v prostorih bralnice „Slovenske Zveze". Na dnevnem redu je : 1. pozdrav načelnika ; 2. poročilo računskega pregledovalca ; 3. poročilo blagajnika in potrjenje računa za leto 1898; 4. izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika ; 5. razni nasveti. „Hranilnica in posojilnica v Biljah, registrov, zadruga z neomenjeno zavezo" imela bo dne 12. marcija 1899. ob 3. uri popoldne redni občni zbor v šolskih prostorih s sledečim dnevnim redom : 1, Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za 1. 1898. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Razni nasveti. — V Biljah 24. februarija 1899. Načelstvu. Kanalske drobne novice. Nekateri malopridni otroci okoli l, da je mrtvec 23 letni Anton Travisan iz Trsta, katerega so pogrešali že nekoliko mesecev. Drania-cigarete so nevarne. Zadnji čas so že večkrat poročali, da se je tu ali tam kadilcu pod nosom razletela nažgana drama. Zato je finančna oblast pobrala vse drama po tobakarnah v Trstu in Gorici. Določili so, da so bile te drama izdelane v ljubljanski tovarni. Jajce v jajci. Iz Lipice nam poročajo. da je tam te dni zuesla neka kokoš nenavadno veliko j »jce. To jajce je imelo beljak kakor navadno, a mesto rumenjaka je bilo na sredi drugo jajce v naravni velikosti z beljakom in rumenjakom. Li-piški živinozdravnik je poslal lupini obeh jajc v preiskavo na Dunaj. „Ed,u Za Našo stražo so darovali iz Primorja. Ustanovniki: dr. Henrik Tuma 30 Kr., Andrija Mikiša, župnik v Lanišču 10 Kr., Redni udje: Flego Jožef odv. kand. v Buzetu, Flego Frauč., posestnik in trg. v Počkaju, Kalac Anton župnik-dekan v Buzetu, Brozovič Alojzij, kapelau Črnici, Erzetič Edvard, župnik v Draguču, Bašič Jožef, nadučitelj v Buzetu, Ružička Ivan, kapelan v Roču vsak po 1 Kr. Deveti izkaz doneskov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje občine: Iležiše nad Litijo V' gld., Št. Peter na Krasu 30 gld., Š tu rij e pri Vipavi 20 gld., Dobrniče pri Trebnjem 15 gld , Škofja Loka 50 gld., Koroška Bela 20 gld., Mengeš 25 gld., Srednja vas v Bohinju 20 gld., Knežak na Pivki 20 gld., Št. Jernej na Dolenjskem 30 gld , Dornberg h Prvačino 15 gld., Sodražica 20 gld.. in Žaga pri Bolcu 20 gld. „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Duuaju“ darovali so poslednjič sledeči p. n. gospodje : Prem. knez in škof lavatinski dr. Mili. Napotnik (ustanovnik in društveni častni član) kakor vsako leto tudi letos 20 kron; vsč. g. Anton pl. Sušič, c. i. k. polkovnik v c. v Celji 30 kron; sl. po- sojilnica v Ormužu 30 kr. Anton pl. Glo-bočnik-Sorodolski c. k. vladni svetnik v p. na Dunaju 20 kron ; sl. hranilnica v Vipavi 20 kron ; g. Drag. Luteršek, c, k. voj. uradnik v Zloczoidu (v Galiciji) 23 kron ; g. N. Polak v Tržiču, 20 kron; g. dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, c. k. sekc. svetnik v finančnem minister-stvn na Dunaju 12 kron. Po deset kron so darovali gospodje: Alojzij Kremžar mag. svetnik na Dunaju, dr.Klem. J . . ,, dvorni in sodni svetnik na Dunaju, Anton c. Knaelc, uradnik drž. železnice v Beljaku (zbirko) dr. Alojzij Homan, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, dr. Fr. Jurtela dež. posl. in odvetnik v Ptuju, dr. J. Povšič c. k. sod. tajnik prid. c. k. najv. sod. na Dunaju, Jos. Stritar c. k. prof. na Dunaju, Jak. Bratkovič c. k. prof. na Dunaju, dr. Ivan Rudolf, odvetnik i. t. d. v Konjicah, Ivan Murnik c. k. svetnik i. t. d. v Ljubljani, Franc Tomšič nadinžener v Blatni na Češkem, Anton Svetina c. k. notar v Pliberku. Dalje so darovali: V. č. g. Ivau Plevanec župnik v Soteski 6 kron; Stefan Klun posestnik in gostilničar v Ljubljani 6 kr; Božidar Stiftar carskoruski prof. v Kalugi 5 kron ; Fr. Svetič odgojitelj na Dunaju 4 kron. Po dve kroni so darovali: N. c. g. Leop. Vozlič kaplan v Radgoni, Karol Pleško, c. kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani, Egidij Tuše c. k poštar v Ljubnem, I. Mladič, c. k. sod. pristav v Po-stojui, v. č. g. Erzar, župnik v Selcah pri Škofjiloki, Franc Berlec v Novem mestu, dr. Andrej Kuhar, not. kand. v Ljubljani. Vsem blagim darovalcem bodi najiskrenejša hvala! Ker je to društvo v tekočem šolskem letu podpiralo že 64 revnih dijakov na dunajskih visokih šolah ter je ta namen v 4 mesecih razdelilo 1293 kron in ker je letos beda slov• dijakov na Dunaju posebno velika, prosi odbor vse slov. rodoljube najiskrenejše, da bla-govole pošiljati darov za to prepotrebno društvo v. č. g. Frani. Jančar-ju, pap. čast, komorniku na Dunaju J. Singer-straže 7. Spodnještajersko učiteljstvo priredi shod dne 9. marca ob 11 uri v Celju. Na shodu, na kateri so povabljeni tudi državni in deželni poslanci, bode razgovor o učiteljskih težnjah. Slovenci v Italiji. Znani gosp. I. Trinko, profesor v Vidmu, je v .Slov. pregledu1' objavil zanimivo črtico o ital-skih Slovencih. Vse ozemlje, koder prebivajo Slovenci, je gorato. Najvišja gora je Kanin (2621 m), dalje so Žleb, Sart, Pusti Gozd, Kila, Muzec, Lavora, Matajur, s katerega je najlepši razgled po Furlaniji. Zemlja je precej rodovitna, povsod je dovolj sadnega drevja; tudi vinska trta rodi razven v Reziji. V upravnem oziru spadajo Slovenci k videmski ali furlanski provinciji, ki se deli v 17 okrajev, mej katerimi je šentpeterski čisto slovensk. Slovenskih občin je 12, a uradovanje je čisto laško. Po štetju 1. 1895 štejejo italski Slovenci okolu 40.778 duš. H katoliški veri je prestopilo v Anatoliji 45 armenskih in 19 nestorijan-skili vasij s 100.000 prebivalsi. Turška vlada pa noče pripoznati tega prestopa. Zdravilo proti influenci, kašlju, prehlajenju itd. Nek nemški list piše: Proti tem boleznim je najjednostavneje in velevspešno zdravilo jabolčni čaj. Na kosce narezana jabolka je deti v posodo, v katero se potem nalije gorke vode. Na to je pristaviti posodo na vroče in ko je za nekaj časa postala voda vroča, se čaj odcedi in izpije. Na jabolka se lahko še nekolikokrat nalije vode, dokler jim ni izcrpljena moč. To sredstvo je posebno dobro za otroke, ki lahko pijejo čaj o vsakem času dneva. Bolniki, ki so zboleli za mrzlico, lahko zavživajo takov čaj po dvakrat na uro. Predsednik Faure in framasoni. V francoski zbornici je poslanec Dejeante grdo napadel generalnega tajnika Le Galla, ki je bil poklical na željo Fauro-vo katoliškega duhovnika.,,Keliks Faure,“ dejal je, je bil framason, in jaz se močno čudim, da so k njemu poklicali duhovnika, ne da bi ga prašali za dovoljenje. To početje se mi zdi zelo bizterno..“ Fau-rov tajnik Le Gali je dal sedaj v časnike sledečo izjavo: „Jaz izjavljam na svojo čast, da se je predsednik republiki med 7 */» i« 8 uro, ko je bil še pri polni zavesti in je še lahko in razločno govoril, dva različna pota obrnil na-me ter me prosil, naj pokličem duhovnika. Le Gali.“ Faure se je torej zares hotel spraviti z Bogom. Drzno prevarjen duhovnik. To se je dogodilo v lačni Italiji v mestu Neapolju. Minoli teden predstavila se je jokaje neka „gospa“ duhovniku, ter ga prosila, naj bi oznanil v cerkvi, da je ondi zgubila mošnjico, v kateri je bilo P K 1 M O K S K I LIST 100 lir v papirju. Blagi dukovnik je ženski zagotovil, da bode gorko priporočal, da dotični, ki je našel mošnjico, prinese isto k njemu na dom. Drugi dan se prikaže duhovniku starček ter mu izroči mošnjico z bankovcem 100 lir, naglašu-joč, da ga je našel njegov vnuk v cerkvi. Tretjega dne se je zopet predstavila ista gospa, da vidi, ako se je našel zgubljeni denar. Duhovnik jej je izročil denar in pospa še mu je zahvalila ter ga prosila, naj si obdrži za trud od tega bankovca znesek za štiri sveče in naj jih prižge na čast božjo, ostalo pa naj jej vrne. In tako je tudi storil. Ali kako je bil presenečen, ko zapazi za nekaj ur kasneje, da je bankovec ponarejen in da je bil nesramno prevarjen! uimmmiiiiinminnmnnmummiimiiiiiinniiiinimmminnntuia Anton Kuštrin v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka, Spovedni listki in priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja : Lucca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste. — Moko številko o/ 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in KRIŽEV POT na prodaj. Velikost 69X59 cm. Slike na pločevino slikane so dobro ohranjene. Okvirji so iz orehovega lesa. Podrobnejša pojasnila daje kura-cijski urad na Trnovem pri Gorici. Štev. 118 1—3 op. Razglas. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra M začne v ponedeljek, dne 13. marce 1898. in se bo nadaljevala naslednje Četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavnice in 2 njo združene hranilnice. V Gorici, dne 8. februvarija 1899. druge vrste, namreč po 7« kila in od l funta. Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. -- Postrežba točna. RZJdDC Zmešane lasi kupuje po najvišjih cenah, in plača bolj ko vsaka druga firma podobe za 1. sv. obhajilo dobo se pri G. LIKARJU v Gorici: listki črni z izbranim napisom eden tisoč 1 gld. 50 kr.; listki rdeči z izbranim napisom eden tisoč 2 gld.; podobe male s slov. molitvijo, napisom in podpisom 2 do 5 kr. kom., podobe srednje s napisom in podpisom 6 do 12 kr. kom., podobe velike s napisom in podpisom po 20 kr. kom. Antou Obidič, čevljar v Semeniški ulici št. 4 v Gorici, priporoča so za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Priporoča daljo tudi svojo. Filip U>eil velika trgovina z lasmi v Spodnjem Krnlovcu (Unter Kralovvitz) na Češkem. P. n. čitatelje te nnonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce zmešanih las. X onx: Vrtna ulica 8 GORICA priporoča Via Giardino 8 (Anton (gon klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedil. Postrežba in cene jako soliJiie. S!H5S5B5S5aSB5a5aEa535asa5SZEDlSfi55BSB5aS5 Vozniki i Gorici in i dežele, pozor! Sedlar Valentin Ferjančič naznanja, da ima svojo 5edlar5l