St. 24. V Gorici, v Letvrtek 11. junija 1874.f Tecaj IV. Posamczne stcvilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternollijii in So harjn; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 1T9" in „Via dclla caserma 60" Narocnina in dopisi naj so bjago voljno pogiljajo pod naslovom;. , Ured-nij&tvo oairoma upvavnijstvo v ¦.Pater-nollijevi tiskarui v Gorici. — Kokopisi seiie vracajo: dopiHi naj seblagovoijno~ fvankujejo. — Delalcem in drugbn ne-promoznim se naro&unn zniSSa, uko se oglase pri urednijgtvii. Glasilo slovenskega politiCnega druStva joriSkega za brambo narodnih pravic. Konfesijonalne postave. (Kouec.) II Postava dne 7. maja 1874*, s katero se uredujejo doneski v verski zaklad za potivbe kat. bogoenstja. Z dovolitvijo obeli hiS drZavnega zbora ukazujem: §, 1. Da sd bo Jo pokrivule potrebe za katoliSko bogoeastje, zlasti da so poboljsajo redni dobodki du« hoYstva v duSttem pastirstvu, imajo imetntki cerkvenib. prebend in redovmh tcrkvemh dmStev vverski zaklad dujati Joloene spodaj reei«ne doueske. §. 2. Ta uouesek se ima odmirjavati na podlagi tiste vreduosti ctl-ga preuiozeuja prebende alt cerkve-nega druitva, na podlagi katere be odmerja ekmahmtna davfi&iun, Ustatiove se imajo v raeun jemati, no pa vrednosti bibliotek, znanstvtituh iu umetnostih shirk. Vsted tega se dvh pre.nozVnja ali dohodki, ki uijso predmet ekvtvalonine dnvscine, no jetnljejo v poStev, kedar se oJtncrjajo doneski v verski z.iklad. Le ena izjetna je gledu takih delov premozenja, kateri nijso ekvivalentu podvrzi'ni le zarad ho ne koneaue deset-Iftue pose&ti; od takik delov ptemozenja so mora ta* kuj tirjbti donesek v verski zaklad, §. 3. Zunanjim eerkvo:ii;n prebendam in uruitvom. so ima oJmerjavutt doncsek v verski zaklad pQ vred-t.osti uphove nepretuakljiue v tukajstiib dc2eluh leifcece. |. 4. Osk?bnij§tvo bogo^astja bo po zashganji dko-*ov iu % oziroin na krajue razmere odloeilo tisti zne-\ katori jo potreben za stauu primerno vzdrzevatije tovskib osobf ia ima prost biti doneskov v verski ?aklad- Pr» re.lqvtiih druStvib, katenb §tatutni uamen jo skrbeti za uboge bolnike, so tudi prosti tjo veiskemu zakludu tiste de-zele, v katori so so odtnenli. Ta postava obvelja 1. jaouvarija X875. in od toga due se ustavi, karso imet-niki cerkvenib prebend in redovna drustva dozdaj do-naSali v ta zaklad. Prva odniera bo veljala do 3$. decemhra 1880. Iz vseb teh pastav so vtdi, da ima zdaj v va/.nih zonanjih zadevab katoliSke cerkvc na§a drzava tehtno tudi odlocljivo besedo in moe, se ve da v imenu kuto- HSkib drzavljanov in narodov. Prav za prav bi morali te pravice imeti katoli§ko cerkveno ob6ino "same. Kakor voiijo svobodiii dr^avljani svoje ^upane in poslanoe, tn se udelofcujeju javiuh opvavil; tako bi morali eerkvenih zunanjih opravil bo udele&avati tudi eerkvone obeine kot udje te cerkve, zlasti pri imenovanji ?,npnikov, §kofov in pri oskrbovanji cerkvenega premozenjf<. Po turn bi bila svoboda tudi v eerkvi, ut ^ivenjo v eerkvi bi g >tovo zivahneje postalo. To pa nij nie uovega, kor je tako bilo v prvih stolotjih kristjanstvn. NeJvom'jivo je imela po z^odo-yini kristjanska obcina tistdi easov pravice: svoje ude izkljueevati in jih zopet sprejemati, volitev duhovnikov (presbiter) p^trjevati ali odbijatt, toiti zusliSanav vsaki va?.neji z-idevi, in si nvohodao voltti svojf*ga &kofa (o-ptskopus, kav ividzorntk v grSkem pomenja.) To zadnjo pravico so pa ni^e probi koneu 3, sto-Utja domuci dubovni in hlixnji skofl podkopavali, */i-deti j<», da je bila prvotna rerkev demnkratidno oslio* vana, Ua se jo pa to vjemalo z duliotn apostolnov, dokaz nam je prvi koncdij, ki so skliealt apostidui v Jeruzalemu, in zbraui nijso bili sanu oni, ampak vsa kristjainka obcina se je ud«le?.ila. To je brati v zgo-dovitti apostelnov v 15. poglavji, in sklep zadenja; Mi apostelni, star«§ine in bratje fcelimo blagra bratom iz paganstva, ki so v Antioluji, Biriji in Ctliciji. Dobro se je zdelo nam enuluSiiim zbranira, da smo ino/e iz-volili iu k Vain poslali itd. V poznejsib stoletjib so obeine vse vaBue pravico zgubile, skufi in posebuo papezi so vse si prisvojili, in se budo bojevali s krolji in zlasti s rimsko nemskiini cesarji, ki so na drugi strani hoMi polastiti se pravic, katere so imeli prvotne eerkvene obeine, zlasti pra/ice itnettovati skofe, in v teh bojih je zmagala zdaj ta, zdaj druga stranka. V nov.h ea^ih pa, bolje ko se siri svoboda v dr-jfcavi, ia bolje ko zacenja vsak drzavljan vee veljati; nuravno iu 'dosledno j. o duhovSci-no, tudi v eerkvi to je pri zunanjih cerkvenib o- LISTEK. (Poley nemskega isvirnika*) (Konec.) Dolgo sedtin in citani zopet in zopet te vrst ce. Gdo ne ve v kako rajsko sladkost in^razkosje spiavijo prve besede ljubezni mlado ne?zkus'jno sree'? In se celo ta dan, ko sem bila uz- tako razburjena, se me popolnoma polasti ta vtis. Topila som se v tem cutu, da sem toliko moxu tnoje lastne vroce ljubezni (kate-rega sama tako vroce ljnbtfti.) Zakaj ga tu nij bilo, da bi rau na prsi pala, da bi rau povedala, kako ga ljubim, kako se mojega obnasanja kes-sm, da bocem odslej biti razumua in se spodobuo vesti, kakor se zabteva od ueveste. Razumna — spodobna si ponavljam v m^slih. Gde pa cut ostane, ki me je danes tako r.tjsko pretresal ? Se enkrat ga bocem obcutitu se enkrat bi rada <3ttala tazkrita cutila iz njegovega plaraenecega pogleda -po tem pa bocem radostno vse otrocje odioztti in zi-veti samo njemu in najincj sreci. Saj je vendar solnce sijalo na mojo bodocnost, nobena skrb, noben dvom je nij kald. in Leon bo to bodocnost z manoj delil; tedaj pac zamore to kratko ped casa v bojazni m strahu prebiti. Roze., ne moja lastna usta nm imajo torej p>ve-dati, da ga ljubim ? Ne bi torej imela videti, kako se inu o6i svetijo, ljubezni ga zagotovij:jje. Kolikrat sem si ta prizor naslikala ia sedaj bi pa vse drugace hdol Nc, tQ n« s?fte biti, on naj le pride; jaz ga hocem sama slisiti, kako gorece me 2eli, zahteva. Po tem se hocem svoje &ive dui te ure spotuinjati, in no samo srecna bi botela biti, nego botela bi tudi osroeVvati. Take misli si me napadale. Ne razkladam vain j b tako na ttmko, ker bi se rada oprostila, no, arnpak pukazati bocem, koliko izgovorov clovek najde in kako j;h olepsuj", kadar hoce svoje zelje opraviciti. Poloziia sem belo rozo ni okno. Dolgo ne morem zaspati, in kt» me spanec vendar prcmaga, spala sem «lo belega thw. Spom njam se, da sem v spanju enkrat ostraSeu.t kvilku planila,' zdelo se mi je, kakor da bi se ko"j pod mojim oknom plaSil in po tem blis-konia zdirjal. Nijsem so popolnoma zbudda; stoprv ko sem cez nekaj ur ustaia, in se spomnim, kaj se je vceraj dogodilo, slutim, da je bil Leon, ki J3 mimo jezdil. Danes stm bila manje gotova, ko vct-raj ; kajti uprasam se zaporedoma, sem l» prav storila, da sem belo rozo na okno polozda. Nic ve6 se ne spominjaje tega, kar me je vceraj k oni grozovitosti napeljalo in samo ljnbezen na mislib, vzamem prodno grem fc star-sem belo nrlo proc in polozim rndeca tija. Takoj ko mi je btlo mogoce, se zGpet v sobo povrnem iu se vsedem k oknu za zastor, v strahu Cakaje. kedaj Leon mimo prijezdi. Dopoludne mine — nij ga! Rude6 a roza je nze zacsla veneti. Bila bi materi vse povedala, pi bala sera se, da me bo ozmirjala, pa tudi sraraavala sem se svojega poSenjanja — od minute do minute spoznavam bolje svojo brezsrenost, svojo pregresno lehkomislje-uost. Kako sem se le tako vesti mogla! Obljubdasem, nikoii ve6 se ne igrati s 6\iH kacega cloveka. Radost, ?.alost mojih bli^njib mi boste odslej sveti, nikoii vec jih nocem v lastno zadostitev rabiti, Kako lehko gredc pac cloveku, v strahu in bojazni od groze napolty'euega srea obljube; toda nijseui vec popraviti mogla, kar sem zakrivda. Meat je odslej ostal le kes in pokora. Bilo y. proti veferu — moja razburjenost, moja muka je do najvise stopinje prikipela ~ ko zapazim da se na cestt zbirajo posamezne trope ljudij, katere se nekaj zivo razguvarjajo. Gotovo je kaj zalostnega. To sent brala na osupnjenih obrazib. Majhno dekbeo sosedova heerko, katcro sem plesti ucila in ie b«ts pri meui bda, doli posljem, da bi izvedeli, kaj so je do-goddo. Bila s rn v<^sela, da sem se na trenotke svo-jim lastnim mislitu odtegaila. Brez nape prileti otrok nazaj. :„Lajtenant It:idova mej durimi tako hitro zavpije, da je bil glas bol vesel, kozalosten 6uti, ttlajtenaut Radov, sejezunaj v gozdu . pri R. ustrelil. Ljutije pravijo, da se jo moralo to §e zjutraj z,;o-iiti, ker j« uie cisto mrzel !* Bolecine ne inorem imenovati, kar sem pri tej novici obfiutila - to bi bilo premalo; bilo je kakor udaree, ki me zadene, kakor ko bi se bili vsi mojt obcutki raztrgali in vines pa se mi je zilelo, kakor da bi ne-prenehoma upil glas: „To si ti storila — to si ti zagresiia !u Uze cez malo ur padem v budo vrocnico, katera mi za dolgo casa vso zavedaost pobere. In tako sem lefcala, po polncm v nesvesti. In ko sein slednjic ozdravila, ostalo mi je vendar bol no sree in bolna dusa; svet mi je bil odslej pu§cobeu in prazen. V m«ui je bilo vse, kar napravlja veselje, zaupnost, na-dejo in ljubezen, vse je bilo ukoucani). Danes je ba§ petdeset'let — tako dolgo uze prenasani svojo krivdo, Prvi das po onih zalostnih dogodkih sem pre^ivela v razdvojnnsti in ofiitanji, katere smi si delala, iu katere mi nijso izlaj§ali, ako tudi so vsi trdili, da Leona nij aaato moja lehkomiSljenost k onemu strasnemu 6iuu „So5a" izhaja vsak četvrtek in vetja pošto prejem mu ali v Gmti tu dom p oiiljana: Vse leto ...... f. 4.50 Pol leta . . . : . ,V*2.30"-Cetvrt leta .... .„ 1.2»" Pri oznanilih in ravno tako pri „po slanicah" se plačuje za navadno tristojmo vrsto: 8 kr., če se tiska 1 krat 1 ,, „ „ „ 2 krat 6 „ „ „ „ S krat Za veče črke po prontorn in pri znanilih vsak pot 0 kr, za kolek * pravilih. Papez in skofi nasprotujejo na vse knplje in povsod, in to je eden najvaznejsih uzrokov, da so dan-danea nastali novi Midi prepiri mej njinri na em strani, in na drugi so vlade pa razni katoliSki narodi, katere zastopajo poslanci v drzavnik zborih. V Aystriji so zmagale te nove postave saj v tern, da je drzava pridobila vazne pravice glede zunaojih cerkvenih opraviL K*r jib je pa pridobila po poslan-cih, nanaia se ta pridobitva na oarode^ssme. Ako se bodo botele katoliSke obcine oziroma vladikovine bolje blizati obeinam v prvib stotetjih kristjanstva, pridobijo gotovo dotidoe pravice, ce bodo potrebe na to kazate. Ne vemo zakaj in kako bi mogli papez, Skofi in vlada nasprqtovati, ce se jim pripozna dostojm in potrebni upliv pri doticoib jvolitvah in drugih za-devah. ... Sedanjim posiavam so klerikalci naj iOlje naspro-tovali zarad tega, ker se nij papez kot glavar katuhske cerkve poprasal, in jih nij potrdd, ter so to rainistrora y drzavnem zboru tudi o&tali. Toda mmistri so od-govorili, da nijso samo ^oaii, ainpak da so tudi poprejsni miuistri papeza vabili, naj sodeluje pri teh postavah; ali on je vetlno odgovarjal: Non possumus, to je; Ne morem. Oni so tedaj storili, kar klerikalci zahtevajo, in so to storili, akopram so nekateri trdili, da nij tega treba, ker bi Avstrija s urn priznula, da je v postavodojaoji odvisna od druge zunanje moci, od pa-peza v ftimu. Tak je bil polozaj, in ndje drzavnega zbora v obeh bisah, po ogromni ve&ni katolicani, pa mioistri in ce-sav prepricani, da imajo pravico do tega, in da drz. zadeve to zahtevajo,, so sklenili, da si bodo sami poma-gali pa pregovom, qui suojureutitur, nemmem laedtt, kedor dela po svoji pravici, ne 2ali drugega. j DopisL , V Gorici LO. junija. Letos smemo reci, da pogre-samo sponilad, kajti sezabinkosti snoiraeli neprijetno mrzlo vreme, po biukostib pa je zafiela nestrpljiva vro-oina do 24, 25* v sobab. Da je zbog teg.i v socijal-nem zivenji zacela saison morte je prav naravno; a tudi v politiki je poznati saison morte, posebno pa tu na Goridkem: casmkarska poleuaika je skoro popolno-ma nehala v slovenskem in italijaoskem taboru; le 3a political kvaks, kvaks, le ga, ie ga renske babe se razlega po farovskih in semeuiskik ltstih, razkrivaje aveta velikaaske novosti, kakor ono o bukoviski ope-karnici in togotoo spominjaje se listnic v Soci, s ka-terirai so hudobni liberalci ubogi renski ba'oi celo pri-tisuili „le cachet de sot*. Ce hoce kedo izvedeti kajpomenijo te besede. naj prccita nekatere dusevne produkte renske babe, pa bo uganil njili zapopadek, ce tudi francoski ne zna. Pa puatimo komicao prikazen, saj vsak ve, da zabe ragljajo, dokler s palico po vo;li ne udaris, po tern umolknejo; ce pa jih zopet pustis oekaj casa, pa zopet zacoo svoj kvaks, le ga, le ga. Na zdaj pa naj kedo rece, da ne poznamo svojib ljndij in da uijsino podali napeljala, da njegovaprirojenaturoboost, njegovi tamno I tu^ni bazori o zivenju bi mu bili tudi pripomogli, da I bi si bil ob uri obupnosti zivenje koacal, katero je I kljubu eni bolecini vendar Se tako polao in bogato pred njim lezalo. Z ieti sem se malo pomirila. Ucila sem se potrp- ( nosti in udanosti. Postala sem tiha in vdaoa. Ljubezen I do starsey mije pae najvec mouidala, da semse bod- [ lazaouo javuost, katera le se more mirpodeliti, ako je clovek bogato ljubezea in zivenje zanorceval. Po sre6i nijsem vec koprnela, Lila sem zadovoljna, ako so bili .drugi srecni, ako sem sreco napraviti mogla. Dosta krat ob-sceia Leonovo gomilo — nikoli, da ne bi ru-decih roz lija kaj ne poloziia. I Morete si misliti, kako bolestno mi je bas danes, j ko sem v dahu se enkrat ono strasao uro prezivela^ I kako bolest ini je torej naredila ona bela roza. Ljubi I bog naj mi da, da si bom kmalu od dolgpga boja spo- j 6ila, iu nikakor§na zmota ali lebkomisljeuost naj se [ tako ostro ne kaznuje I Ostanite zdravi, sladko dete! I konca svojo pripcvest in poda §e eukrat mtademu dy-kletu roko „in odpustite mi mo jo razkac;enost. Bodite srecni in tudi sami osrecujte!" Po tern pa gospa pogleda se enkrat milo gomilo in na rudece roze ter zapusti pocasi pokopali§6e. Janes nis slovenstrih Jclasikov sievila." «..".'¦ 1 Ker ie odgoje svrha in konec popolua izobraze- I i nost cloveka na dusi in tele3a ; ker posebno najnovej§a r moderna pedagogika to povdarja: - je naravno, da i mora ona tudi za telesno zdravje skrboti. - V solah 1 se to izpolnjuje, od kar se je telovadba kot ucni pred- t met ˇvela. It Pestalozzi nam je k temu pot pokazal, koje dejal, s da talesne vaje ne hasuijo samo telesu, ampak, da te- I lOYaJiba kar je flusevnega in nravnega k gibanju in g -----!---————ssESSs-*sasss-sa—aSsea-sH-—S=-S-fi=asas= l I izvrstno fotografijo reuSke babe v neki listnici. Kaj se - I vam zdi, dragi prijatelji, kako se opravicevajo nasina-, I sprotniki? Kmalo citas: nij vse tako (morda je nianj-3 I kalo pesti) samo nekaj je res; drnzega ne morejo reci, I po tern pogrevajo nekoliko fraz, ki so se naucili prav , I v tistih. Ii8tnieau pSocett, ki sa jih obdtnstvn pokazale i I v svitu neznacajnosti in tako dadec je pris'o z vestjo . nekaterih, da so prepricani, ka jim ne gre vera, ce i sodnija ne potrjuje ojih izjav, o katerih pa pameten clo-i j vek Vflftdar misli, kakor hoLe. , I Eadar pa hocejo ti gospodje posebno mogocni biti, : I vesele se slabega materijalnega stanja liberalnib listov, , I kakor da bi sami plavali v vebkt obilnosti. Ko bi i I biia. Seitzova tiskarna s kinezkem zidom obzidana, po - I tern bi mi molcali, tako pa moramo zaznamovati to I lastno hvalo bedasti klerikalni humbug. Prav dobro • I tudi verao za kurende in kolekte, ki se dobrega uspe- i I ha nijso imele; pa vse to nas ne briga in se veseli bi i bili, da bi gospodje mogli solske vohune prav dobro ¦ I placati iu da bi se jtm, deravno na neslavni nacm, i I vendar pa prav hitro nosrecllo, odpraviti pitngermanske professorje ias nase gimnazije. Helfe was belten karm! i I Ker smo uze ravuo pri tej reci, u»j omentm», dt , I se zdaj na gimnaziji dHCiplinarno preiskuje, kateri so I tisti profesorji, ki so ucib brezbo/ansUo, kakor je Golos v ueki ytevilki dejal. Sbsi se, da je skotijstvo I pritozilo se in da so nekateri nemski profesorji, po I lastmh uceucih ovajeni, da so kaj tacega storili. Dijaki I viSih sol so Golosu poslali pislauico, v kateii opore- I kiijo, kar je ta 6asopis trdii, pa Golos nij hotel spre- . I jeti kmtke poslaoice zagovirjy^ se, dt en dijak nij hotel podpisati, drugi se boje pred koncem solskega j leta pravico govoriti. I Taka je vsa ta umazana, vohunska afera, ki na eni strani demoralizaje, na drugi pa ucencu in stvari I sami skoduje. Iz kratka, tako borno blago prodajajo I nasi klerikalci svojim vermin. Ne da se tedaj i njimi I resno polemizirati in ce se jih kedaj omenja' je to m> I goce chto samo v Saljivi obltki. I Vendar pa se nam zdi potrebno, da z dr. Tonkli- I jem eno resno spregovorimo. On nas je sicer po druzih I prosil, da bi ga pri mini pustili, 6e§, da nijma nic j vec pri Glasu ltd. Nijsmo tako trdega srca, da ne bi I usliiah proSenj tudi naiih sovraznikov, saj je znano, I da liberalci rajsi odpuste, nego klerikalci. Pa molcati j vendar ne motemo na to, kar je on izrekel javno o I Sofianih pri zadnjem obfinem zboru Gorice. Dr. Tonkli I je» govored o Soeaoib, izrekel, ka obzaluje, da so se I pri direktnib volitvah zdruzili z neko tretjo stranko j bolje iz 03obnega, neopravicenega sovra^tva do katidi-I data Gorice, kakor iz notranjega prepri4anja. | Delikatesa uij bila men-la nikoli Tonklijeva rec, J zatcrej pa mora vsakdo opaziti, da se vsa njegovapo-J litika vrsti okolo njegove osobe; prav to je tista nje-I gova iastnost, ki, naj se nahaja kderkoli, izkljufiuje, I odbija in ne vabi zaopanja. Mi Socani smu menda I (5estokrat g. dr. Tonkliju pokazali, da mu najmanjse I reci ne zaupamo in ne moremo zaopati, in zakaj to? I ne da bi mislili, da zarad njegove osobe, katera se nam prav dopada in ima nekaj posebno importantnega na sebi, ampak cisto le zarad njegovih lastnostij. Ka- I dejanju pripelje. On pravi, da si morajo nasi otroci zopet prisvojiti telo, katero so imeli otroci uaiih pra- dedov ; hrepenenje do telovadbe mora se zopet oZiviti: telovadi naj se douaa, v solah, pri delu in na polji po izgledu pastirjev na planiuah pri ujihovih igrah. Ljud- I stvo mora spozuati, da telo potrebuja telovadbe. Ve- I selje do telovadbe pa se ne da vzbuditi, ako clo/ek \ uze v svoji mladosti se nij kaj tacega ucil. J Fichte priporoca v svojth govonh BReden an die die deutsche Nation" telovadbo opiraje se na Pesta- Ioz/iija, koji pravi, da si morata telo iu dusa eden dru- gemu pomagati po pregovoru: „V zdravem telesi zdrava dusa prebiva". Na to je delal tudi F. L. Jahn(l778 - I 1852) izreksi, da je telovadba narodno odgojilno sred- I stvo. Telovadba se da povsodi vpeljati, koder le clo* I vek prebiva; saj se je ona tako rekoc udomacda pri j nas. .,,. J Eiselen in M^ssmann sta sirila Jahnovo uemsko | telovadbo z besedoin dejasjim : Drog (Reck) in koza*) I (Barren) st^ bili glavni reci. Koj po tem pa je Jahn-I ova sola propala, ker je misli la se sistem.iticno preis-kavo vsake baze na drogu io kozi izpeljavnih vaj te-lovadno nmetnost do svrhe pripeljati. — Tej ptistra-I nosti se je v okom pri§lo se svedsko telovadbo, koji je Pehr Heurik Ling (1776-1839) ustaoovitelj. Ta moz y svojih spisih navaja, da moca telovadba cveternabiti j in sicer da moramo si dioveka subjektivno, objektivno, aktivno in pasivno misliti. Po takem ae razvrsti telovadba tudi v stiri dele in sicer: 1. v pedagogtcuo telovadbo. 2. zdravilno telovadbo. 3. branilno telovadbo I ia 4. eateticno telovadbo. Ling je tedaj hotel orga-ni6no-harmoni6no izobrazenost cloveskega organizma in i3kal je vse telovadne umet nosti, vse vaje na drogu, in kozi zavreci hotec le tako telovadbo vpeljati, koja bi bila za mladiuo odgojilna. - Ko se je pa po tej poti j prevec zanemarjala telovadba na kozi in drogu je ua-stala neka reakcija proti avedski telovadbi, koji je bil j . *) Beseda „koza" je res nefcaj cudna, ipakse nahaja v slov. f gimnastigni iterminologji* pis. - ; -* - ... ^ tere slabe ¦ lastnosti pa so Socani zapr.zili na njem ? Pi'eveliko destilakomnort, ker v Soci je hotel biti vedno le prvi in ker so mu to nij posrecilo, osnoval si je drugo drustvo, ter je Soco, kot predsednik, zapu- stil v najvaznejsem casu in tuko dru§tvo izpostavil ne- I varnosti. §e veL druzih lastuo^tij, ki ga ravno ne I priporocajo, so Socani zapazili na njem *, vse te last- I nosti smo v nasem listu oboinstvu naznauili in jih no- [ cemo ponavljati, ker nas kaj tacega po nikakem ne J veseli, temved nas iali, da smo moral! tako ostro po- I stopati proti Tonkliju, pa vse to smo storili iz gole^a J prepricanja, uikakor pa iz osobaega sovrastva. Ce I smo se tedaj zediniii s tretjo stranko in proti nasim I principom volilt urainika, smo to storili, ker tudi kan~ I didatura dr. Tonklija je bila proti nasim principom in | ker smo imeli voliti mej dvema zlema, volili smo rajsi j postenega uradnik t, kot advokata, kateremu naj manj- I st'ga ne zaupamo. Vse drugo, kar je dr. Tonkli v svojom govoru o- meoil, je hvalevrodno in ne moremo grajati. Tudi mi smo za to, da se ob« slovenski stranki sporazumeti v YAznih slufajih in skupno postopati, ce proti nevarnost od zunaj. Mi liberalci smo uze dokazali, da nam gre la za rec; mi v fttalnfri prav z veseljem delamo zdru- zeni z ^ospodo, ki uij naSo stranko in se prav dobro razumemo. za kar »e imamo posebno taktnosti g. pred- sednika zahvaliti. Kaj tacega pa bi pod Torikiijevim predsedniAtvom ne bilo mogoce. Naj dr. Tonkli pokaze, I da je res rodoljuben in da so zna zatajiti, po tem se zna se marsikaj popraviti in to bo pokazal, ce ne bo i od svojo osobe zmerom vse odvisno utoril, kajti letezko I bi mogol kak y.imhiym Socan z njitn paktovati. To je j menda danes tako naravno in jasno, da »e treba nij besede izgubiti in stom menimo, da smo zadostno raz- jasnili nafie stali.sce nasproti dr. Tonkliju in njegovemu drustvu. „Xj homo je prinesel v zadnji Stevilki velikansk naSrt zadevajoc nove naredbe za mesto; on namrefi na-svetuje: nov ratrodvor, nov vodotok, ki bi vodil bogati studenec Mrziek onkraj Solkana v Gorico, (to je menda najboljSa voda, kar jo premore Gori§ka, ker je fiiota in ima po leti in po zimi stalno temperaturo 7°) eno javno kopelj, en javni kanal za pranje, ve6 kanalov za nepo-trebne tekofiine, nov tlak po eelem mestu po vzgledu milanoikega, nove stavbe za Sole, novo bolniSnjco in reformo sedaoje mesnrniee, pokritev potoka Korenja in mnogo novih ma^in in stanovanje za gasilno sirazo. Ta pravi so najbolje potrebna dela; po tem pa nasvetuje Se druga dela, ki so* pa bolje za 'ofopfonje, kakor mnogi predori ttlic in ustvarjenje novibulic zeno besede reguliranje mesta. Za potrebna dela „Isonzo* preliminira 613.000 gl( za lepSalna dela pa 57.000 torej skupaj 670.000 gold., gotovo velika svota za malo Gorico. Naj pa si bode kakor hofie, „lsonzoK ima prav; ee hoce mesto res na-predovati in postati zdravilni kraj, mora tudi kaj potro-siti in posebno mora skrbeti za zdravje mestjanov. Za-torej pa dajte nam dosti dobre vode, kopelj, odstranite mirodvor iz mesta. Dasiravno pa so vsa ta upra§anja nujna, se jim menda vendar Pajerjeva stranka ustavlfa na celu Da Bois-Roymond, dokaz»lsi, da Lingova rae-toda telovadbo le kot miiifioo t«lovadbo (Euskelgym-nastik) sodi, mtj tem ko bi ona cutuiska telovadba (Nervengymn:i»tik) morula biti. Zi Lingov sistem se je potegoval vodja centralne telovadne ucilnice Roth-stein v Berolinu z bosedoin dejanjem in sicer so slede-cimi knjigami: 1. Telovadne proste vaje. 2 Telovadba: a) sib.'em b) pedagogicna telovadba, c) eststicua telovadba. Proti Lingoveinu si^tetuu in za netnsko telovadbo po Jahnu, Ei.elnu in Sp'essu je p-ilemikoval beroliitski telovadai svet, Du Bois-Reym>ud, toisto je sa posebuo storil Klass v svojih knjigah „Neue JV.hrbttcher fur die Turnkun^t-* in v knjigi „H-3ra!«b.ldung von Turnlehrern aus dem Lebrstiude". Devetnujsto stoletje tirja telovadbo v vseb solah oi prvega razreda ljudske sole**) do univerze. Izmej nasprotnikov svedsko telovadbe je bilSpie« (1810 -18oS) prvi, koji je teiuvadbo s pedagogicnega 8tahsca predelal. O i se drzi strogo cloveskega orgri-nizma ter zacenja z lehkimi, prostimi vajami (Freiii-bungen) oziraje se na starost in spol. Na celu nje* govega pri.^ilevanja je geslo: „Neogibljivo vpeljanje telovadbe v sole kot i/.obrazevalno sredstvo za telo in duso". K prGstim vajam priporocuje on tudi telovadbe z drogi i drugim orodjem. Ako je le mogoce naj na vsaki soli vsak razred vsak dan vsaj eno uro telovadi pod vednim uciteljevim vodstvom. Sola pridobi s tem tudi v igri resen pomsn, brez da bi se s tem preko-racile meje solske discipline; nasprotno se disciplina v soli se bolje tikorenini, ker ucenci vse vajti izvxsujejo po uciteljevem ukazi — tedaj p> — vojasko. **> Na Pri morskem inenira je nulo sol. da bi imele od-tnenjeu poseben kraj za telovadnfe vaje. Na slov. Stajerji imajo vefinuredne narodne sole poseben prostor zato odmenjen, a vendar se malo se dela za telovadbo; zaiadi tega je tadi dezelni aolski svet olurajnira ia krajnim sols, svetom odposlal poziv, da naj se po mogocosti na to dela, da se napravijo tako imenovani „Tarn-platze", da bode mladina tudi v telesni moci napvedovala, ' LIS* ' I M-Mf. "ill ri^rMiiLJL.—'¦ ""'," "~V .: "'" in tukaj gotovo le iz osobnih obzirov in prav tezko bo moglo to stareSinstvo dovrSiti svojo vazno nalogo. Meseea avgusta in septembra bodo imeli brambovci vaje in ker jili bode cez 900, municipij.,,pa nijraa za-dosti poslopij, bodo morali letos brambbvce po hiSah ukyartirovati, kakor na dezeli. No, mestni ocetje! V Trstu 9. jun. [Izv. dop.] Nikedar nij lahonsjko zatiranje brez koristi, bolje ko nas triasro Slovence §6ujejo in zatirajo, boljV se okrepLujen><> in ozivljamo, kajti pregovor pravi „kliu s klinom-1 in to se tudi | uresnicuje. V trzaSki okolici je navada, ker oko- | lica k procesiji v mesto gre, da so po raznili farah po tem procesije eno ali drugo nedeljo ; tako! so bile preteklo nedeljo procesije v Skedenji, Barkoli in na Proseku. Navada je, cU se okolica z zastavami okintfa, pa zalibog v Barkoli, k, vr.sile so sa pri odrasceuih v npalestrah" in .gitnnazijali*. Vaj« so se vrsile tako, da se je vedno ozsr jemalo „od labkega do tezjega-. Decki so bili loceni v 2 ali 3 oddelke in le pri vtlikih svecanostih so se zedinili. Najprvo so se vadili kroglo metati (Ballspiel), v plananju pak so se uze zgod;«j urili. Na to so sledile prve vaje z rokami in nogami, skakanjem(Hiipfen) na vedno istem mestu; plezanje pa vrvi it J. Na to so tekali, borili se in vec taksh vaj izvrs-.vali. V telovadni Soli so gledali na to, da so decki lepo spodobao stall. Zjutraj po vajah so zajtrekovali, proti veceru so npa-lestro" zopet obiskali, pn kateri priliki so decki star-sem tndi pokazali svoj muzikaiicni napredek. Bas tako kakor se pesnik v mladosti in starosti se pesnikovanjem bavi, tako naj clovck tudi v mladosti in starosti veselje do telovadb? itna — ter telovadi. To se je godilo v Atenah in tamkej se je tirjalo od uioza, da mu je bil obraz od solnca opecen in da mu nij bila koza taka, kakorsno imajo nase njezne bledo-licne gospodiCiue, koje se le v bladni sendici izrejajo. Clovok je moral biti kakor Nemec pravi r,abgehartetu in tako naj bode tudi pn nas. Tedaj tudi z telovadbo delojmo slozno na podlagi istinite svobode, kulturnega napredka in na slavo na-predujoSega slovanstva. v V Mozirji na slov. Stirskem dne 31. maja. Antou Leban, uditelj. raznovesfcne melodije godbe, ki pred vsako gostilno I Bvira. Nij hih yolja danes obsirno o tej stvari poro&iti, priliraniti si hocem natandneje porocilo v tem zmislu J za pribodijje, ako mi slavno urednijstvo prostorcek podati blago'-ji. Naiuehil sem se toda dastitim bral-cem nakaj hazega objuviti, kar je na sploU prijetnem Donaji vendar cudno, - da strasanska. Du-iajfianje so sploh prav nesrecni. kajti prena- I sati in obcutiti morajo bremena vsakovrstnih zla: dra-ginja, ki uze tako dolgy dasa traj.i, se noce posloviti,*] da, ona veduo bolje raste in nam je pravi ^monstrum I innaturale" postala, — zdaj se kaka, ako ne domaea I vsaj tuja btdezeo prikrade mijj prebivalee, ter mnogo I zrfcev nabere, — in v iiiijnuvtfj.sih ^asib se po velikan- I skem mestu neka epidemija §iri, kar je mej mestjani najvaznise vsakdanje pogov^orjenje, namre6 samomori in j roparski union. Muderni samomori se zgode vecideij iz ljubezni; - ako je nekdaj Regnlas raji v smrtvSel, I prtduo bi obljubo prelouitl, in ako je Sokrat raji bokal I po!e» strupa izpil, ko da bi prnvico tajil, nam dejanje I tfth moz opravicuje poStenost in lepi znacaj prvega in I resnu inozko prepricanje zadnjega; upraSam toraj: I kde bi pa mi glavno opravicenjo deuaSnjib sumomorov I iskali ? Ne pretece skoro tedna, da bise ne sli§alo o stra- I fianskih pocetjib; ta ffdemonK vedjoo buje razsaja, uraort I vsake baze se mnoze in krvolocna dejanja so tukaj na duevnem redu; — dunajsko ljudstvo se bi toraj v tej I zalostui eri prav labko npradalo: zamoru li drzava naj- I bolje zatiimivo in najpoirebmSo nalogo izpolnovatt — I vse za blagor drzuv|janov — ali jej je dana nioc, v okom pi'iti roparskim umorom, ki poitenemu Duitaj-canu jezovo kozo napravijo, tembolje, ker se ta ueclo-I vesica fakta tako jasno dogode, iiamrec po dnevu, a I ne po noci? Hudodelnike, tatove in roparje smo vedno imeli; I kronika vseh cascv nam mnogo poroda o teli neelove-I Bkih, toda v dovetn ijstem stoletji, vstoietji napredka in I izobrazevanj'i, kazejo ti div;i atentati, da je nekaj I Ijudstva na tisti mzki stopinji civi!i/,aoije, katero bi ne I tukaj, rtinpak kde drugod iskali. Dvo cunji, pest polna I desetic, vse to zadostuje, da posestnik teh skoro incu-vili stvarij zalostni objekt nenravnega umuia postane. V kratkent casu smo tukaj na Duuajt sedein ro-parskth uniorov do/iveli, in nij ciiula, ako vsak bilni gospodar, naj si bode so tuko srceu in pogumen, skrb-no svoja vrata zapre, pi'oduo se ule^e; — ko se moi zjutra od soproge poslovi in na delo biti, zeuko vmno opominja, naj ved..o kljufi dvakrut obrne, ko vrata zapre in naj vednoskozjl vrituo inajlino okuice pogleda, kedo ti ka, preduo mu odpre. Te in enuko skoro smesue | nauke pod-ija sicer prav srcen moz svoji aopro^i, kar# je pa v denaStijem Lasu v resnici resna stvar. i Omeui sem uzo, da se enaki umori o belem dnevu prigode, ko je vse na nogab, in vendar se hudodelnik tako tilio prikrade, da ga mbfie no zavoha. BinkoStui ponedeljek se je v tukajsnem predmestji zjat^a ob pol deseti uri stra^anski umor zgodil. Gospod in, gospo-diaja se ta dan precej zjutra v Stacuno, ki je precej daled od staoovanja bila, podasta in hoceta ediuega otroka sestletuega fanti^ka pri vestni mladi deklici, ki je pri tej druzinici sluzila, doma pustiti, rekoc, da danes zaradi velicega praznika popred Stacuno zaprejo, kakor druge prasnike in da kmaiu domov pridejo. Fanticek toda nij hotel danes doma ostati, ampak z starSi iti; nic nij pomagalo danes tolaienje skrbiivga oeeta in nbefianje, da mu to ali uue igrado prinese, ako do.na ostaue, vse zastouj in solzice nedol^nega otroka so starsem srce omehcde in vzeli so fanticka ui pridno deklo sabuj. Nekaj pred deveto uro pa poslje gospodinja deklico iz stacane domov, ter jej naroca, kaj naj za kosilo napravi. Domov dospevsa vrata dekhca zapro ter jaine kuhati; le malo casa prete6e, in deklico tako naglo smrt dojde, da uij ne zmiti mogla. Prikradel so je namrec nekedo v stanovauje mej tem, ko je druziuioa bila iz§la, pubere za kakih 200 gold, desetic in dvajsetio in mahne veckrat po deklici z se-kiro — ta je navadno orozje teh kreatur — in izgioe, in videl ga nij nikedo so3edov. Do poludne je zrtev v krvi lezala in bila sta gospodar in gospodinja prva, ki sta domov do?pevsa strasaask umor zapazili. Mtslimo si pa pri vsej zalosti nepopisljivo veselje starsev, da so otroka saboj vzeli, poljubovali so ianti6ka, kakor dabi ga bili izgubili in zdaj zopet naslil Se tisti ponoludne se je ta umor po celera mestu razglasil; 500 gold, je razpisanih za tistega, ki uinorilca ulovi ter ga sodoiji izroci; toda zastonj, sa danes ga policija zbog vsega truda nijma. Ljudstvo komaj pri6akuje, da umor ilea dobe ter niisli, ali bolje receno ono upa, da bode vendar enkrat takemu zlofiinstvu tudi prava zasluzeua kazen prisojena. Teden pred binkostnimi prazniki so porotni sod-niki trudapolno nalogo imeli. Zala, mlada deklica je na kriminalnem stolu sedela, obdolzena iu tudi kriva spozuana umora v tukajfinem predmestji, obsodili so jo porotni ki k smrti na vislicel Komaj so vrli mozaki to seozacijonaino obsodbo izustili, uJe se jim drugi gori omenjeni posel ponuja, ki jim bode gotovotudi tezaven. Za casa, ko so omikani Atenfiani v enakem zmislu svoje sodnike volili, nij gotbvo nihee na tezaven in ne-prenohljivi posel mislil, in pefiali se tudi aijso nepre-stano z obsojenjem budodelnikov, a daudanes je tupri nas drogace; porotnik mora vse druge posle opustiti in od jutra do-pozne no6i sedetiV budodeljstva poslu-sati in obsojevati! Bog daj, da bi se casi spremenili m nas ta huda bolezen zapustila ter vse ljudstvo dunajsko v veselji in miru iivelo! ^Glasovec" bi gotovo si mslil in rekel: prayda, taka je iu bo na Dunaji, ker ljudstvo vere nijma in z ,pefianjem'yere* no bodo nikedar srecni. : Toda poskusil bom prihodcjiC neke tehtue uzroke tega zalostnega stanja objaviti, ki1 nikakbr v peSanji vere ne tice. ______' j, R. Politicni pregled. Mej Poljaki in Kusini so zaCeta pospedovanja; nwinsko „Siovoa in .poljska sGa«eta narodova* povdarjata porazumenje moj obema slovenskima na» rodnostiraa, kar bi bilo jako zeleti v interessu slo-vanske solidaruosti. Mi monimo, da so bili Poljaki dozdaj glavna oviva skupaega postopanja Slovaiiov; 6e so oni enkrat spamtijo, pojde gotovo boljSo, uogo (lozdaj. Tudi na Goskem so probli&ujejo sfcuri in mladi iu listi obeb strank pomirljivo pifiojo; izmej naroda pa se 6njojo glasi, da bi so domafie strnnke ue prepirale, doklor tra,ja boj zm obstoj naroda in da bi se M strauki porazumeli vsaj za l)li^ujo volitve. Vso kaxo wa to, da so bo najbrie dosygla edinost mej starimi in mladimi so prod volifcvami. i Mi to iskreno zelimo, ker bo ta vzgled morda tudi na nas Slovence dobro uplival, Ce le stari no bodo zopet pretrmoglavi. Juftno-tirolski poslanec baroji Prato, o katerem smo zadnjiC govorili, je bil pri-moran po svojih volilcih vsled preklica svojega giasovanja /-it konfesijonalne postave odpovedati m poslanstvu, kar je storil v posobnem pisimi na zu-pana trientskoga, v katorom mej drugim spozuava, da kittoliski duhoven nij v posestvu pol no svobode kot poslanec Ali nij to nauk za nas Slovence, da duhoven mora postopati tudi proti nasi in interos-som, Ce mu rimska kurija zapove*. l?o torn, pa naj §e trdijo nafii fanaticni kaplani, da so oni prvi bra-nitelji narod nosti na3e. Da so, dokler Rim hoee, I pa to Him uk^e, da ne, pa ne 6mejo vec* biti in kedo dandanes ne ve\ da vse niti pravnarske, poll-tike se stekajo v Rinm. Ju/no-tirolski poslanci so se zanakli na iwtavoverce, da jim dovole* odcepljenje Jugo-Tirola od nem§kega Tirola; a ustavoverci so jih le nekoliko fiasa za nos vodili; zdaj pa ustavo-Verne novine odlocno 'piSejo proti tej odtrgatvi. Narodna opozicija naj bi se vendar iz takih vzgle-dov kaj nancila; pa .kaj, kose jej je vrli vse neu-godnosti §e rimska coklja na vra.t obesila, Avstrijski ^koft so baje sklenili odlocno upirati se konfesijo-nalnim postavam; bomo videli do kam bo set ta npor; sicer je pa premisliti, da bi si znali Skodo-vati s prereliko trdovratnostjo, ker narodi se dan-danes ne dajo vec" navduSati zaversko vojno. Enako si skoduje uze zdaj dnbovstvo na Slovenskim s pve-velikim fanatizmom in si bo cedalje bolje Skodovalo. Na Dunaji bo 15. t. m. konferenca zarad kolere, pri katevi bodo zastopane vse evropske oblasti iuse bo obravjiavalo, kako je delati proti razsirjenju to hude bolezni. V Bruselji bo v kratkem na uasvet Unsije kon-gres evropskih' velevlastij, ki bo obravnaval novo ljudsko pravo v slucajib vojne, to je, kako se more z ranjenci in vjetniki ravnati, kako streljivo se more rabiti itd. Da je Rusija v tako hunianitetni zadevi prevzela inieijativo, kaze, da Rusi vendar nijso taki medvedje. kakor jib slikajo ustavoverci. Rnmunski in srbski listi pisejo po zudnjem pobodu kneza MUaua v Bukaresti mnogo o svezi obeb narodov in zugajo Turku naravnost s vojsko, ce se bo prevec" po gospodarsko obnasal. Enez Milan pa je, ko je priSel iz popotyanja v Carigrad izrekel javno, da edini rezultat njegovega potovan,ja je zveza in prijateljstTo.z Rumunsko. Na Prancoskem je sklenii levi centrum -fran-coske zbornice (mirni republikanoi) program, kate-rega glavna nafiela, so proklamiranje repnblike kot stalno formo vlade za Francosko, ali pa razpust -zbornice; ta program so odobrili uze vsi repnbli-kanci in ima najveCe, simpatije po cell dezeii. Mej poslanci cirkulira predlog, naj se zbojfuica via^usti, podpisanih je uze 225 poslancev za to. Na Italijanskem je zmerom nenavadno dol^a ministerska kriza. Papez je boleben. Razne vesti. f ReSnjega tele«a dan ) je biia tudi V Gorici pO tavadni segi processija. Udelezilo se je mnogo ljud-s«,va u mesta ia okolice. Veiicastno je vse bilo m vse v najtepseni redu, toda tiste pobozuosti, ki nase prosto Ijudstvo o tacih priloznostih kinca, vendar nij bilo za-paziti. Processije v niestu spominjajo na vse kaj dru-•z.ega preje, uego na bogu dopadljivo dejanje. Tudi pri U\\ processiji nij bilo goriskega zupaua; da nas magi-*irat nij poslal niti uajnianjega zastopa, za so pa nasi klerikalci strasno razkaeem; zadnji Eco del L. nij pri-•iieBcI nic raauje nego tri dopise o tem. Goriska katoiiska mladioa (gioveatd cattolicaj, o kttturi se je govorilo, da se bt.de v obilnem, §tevila tega obhoda udelezila, poslala je menda 8 m»&; glava tej katuliSki roladmi je tbeolog K. Baubela jun. — Se nekaj ne raoremo zainoluati, ne zanuh tega, da bi skatidal provocirali, ampak za to, ker, ako bi se bila stvar na naSi strani pnpetila, bi kleriksilni Itsti no6 in dati nud uami upili, eea, da tako malo bozje obrede spoStnj -nio. Stvar je ta le: Ko so duhovniki pri irutjeui altarju evangelije Litali, zapali si v Kaltela cerkveni sluzabnik, kije iati dan kriz no si I, prav iniino in hladnokrvno cigareto in jo jo tako dolgo pa-Ail, doklei' nij bd prisiljen oil okolostojecih jo zavrecT Ako bi bil naa kedo to storil, BGlas* in „Eco* kaj bi po tern pisala in kam bi nas denuncirala, zdaj pa nij-mata besede, akopram so to tudi vaju Ijodje videli? (»t»«iMiur.) ;*). t. m. je oddalo mlado dekle Skat-Ijo dobro zabito na tukajsnji posti; adressirana je bila na predstojnico zonskega saraostana v Gradcu.r Nazna-njeno j.» bilo, da se notri nabaja juzno sadje. Skatljica ie ronwla v Gradec, a ker nij bil naslov nafcaujeen, ~ v Gradcu je vee zenskih samostanov -- vrnila se je v Gorico. Tukaj je pa to blago Luden duh od sebe od-dnjalo, postni uradnik uknze toraj to strezaju odpreti, in glej, mrtvo komaj rojeno dete je bilo zavito v platno in pupirje nIUustrirte Zeitung". Komissija je prisla takoj na mesto, in spoznala, da je bilo dete sicer zivo rojeno, tdla prezgodaj. Kedo je odposiljateljica, se ne more se izvodeti; uradnik Svj dobro sporainja obraza, loda pozna je ne, spoznal bi deklino ko bi jo vide!, ker ima jako markantcn obraz. — To je uze najno-vejiu izmijdba! (W poiicileljuk) pd ll06i nastal je prepir roej ne-knkovim I'oclgrivcem in Basdanom] in jo koncal s tem, da je diugi prvega smrtno rani), a vendar nij §e umrl. Russian je bil takoj drugi dan policiji izroien. (*» Hvefi *ori) so v nedeljo blagoslovili nove zvonove, vlite pri Samassi v Ljabljani. Ljodstva je bilo precej, a samo iz okolice; franciskan Evstali irael je za to priliko jako primerea govor. (Vb0j.) Iz savinske doline na Stajerskem nam pise prijatalj : Dne 4. t. m. v veeer sta sedela A. in B. v Gornjeui gradu v krcmi pri kozarckn vina. Ko sta ga dosta imela dejal je A.: „Sedaj idem pa se k dekletom11. B. ga zavrne: ^Kaj bodes ti k dekletom hodi!, idi b tvoji, koja je uze — noseca.* Razkacen na to odgovori A.: „Ti moras se danes crkniti." — B. odrine posiovdsi se iz krcme, kqj za njim jo je mahnil tudi njegoy tovarus A. Drugi dm so nasli A. na cesti mrtvega. Ljubosumnost je uze dosti zrte\r sprjivila v hladai grob. Sodba bode pred porofcniki. (iz .nozirjn) nam pise gospod L.: PDne 6. t. m. po polji sprehajaje se viditu kmeta, koji je debla mla-dega drevesca z kredo mazal. PraSam ga, zakaj? „V neki knjigi za kmetijstvo sem citals, pravi on „da na deblo z kredo namazano ne gredo mrdesi, koji drevesu skodujejo.14 Ker je sktisnjh sola niodrosfci, sem to po-sku§al in priznavam, da v istini kreda je dobro sred-stvo za to, da se mrcesi ne npajo po deblu. Primorski kmetje posnemjijte Stajerca! (V So&tanjn) na slov. Stirskem so rodoljubi tudi osi.ovali posojHuico. Vremeje ondi krasno, gorko; 24° gorkote imajo. (i^.oioj* iXi«t> goriskiii eitalnifiarjev v postonj-sko jamo je bil postal iialijansko-slovenski, vendar pa so se vsi gospodje in gospe, ki so ga udelezili, tako dobro imeli, da se zbog tega namerava osnovati posebno druztvo za izlete. Izvrstni sprejem od strani drustva Sloge v Ajdovscini, dobra postrezba v Vipavi, izvrstna postrezba v Razdrtem, to vse je gospodo tako nav-du§ilo, da so nas vsi enoglasno naprosiii, da se zahvali--mo v imenu vseli drustvu Slogi v AjdovSeini, visokorodne-rcu g. grok Lanthieriju v Vipavi, ker je dovolii ogled njegove prekrasne grajggine, g. Hinkotn Kal&*5-n na Razdrtem in razdrzkim vrlim lantonu . r«»^ «*«or..jce«rt! Da bi na§G i]mUyo sevalo tudi svilorejo, je nstanorilo s podporo e kr kmetijskega ministerstva nektere svilorejske postaie' ktere imajo nalog: r } * 1. preiskovati 3vilodno seme; 2..podiicevati svilorejce o praktienem izrejevanji 3. odgojevati svilopreike v vzgled dragim - 4. izvrsevati razne poskuSnje. ' . ,___Voditelji postaj morajo z dobrim svetom sluziti Lastnik: \1KTUK DOLENE& svilorejcem, kakor tudi ve6krat ogledovati izreje svilo-prejk v doticnem okrajn. Do sedaj so sledece svilorejske postaje nstanovljene: 1. v GradiSki, — 2. v Mariana, — 8. v Strasoldu. — 3. Korminu, — 5. v Vermeljanu, i\ v Rifenberkn, -— vo-ditelj je gosp. Ivan Furlani, 7. v Komnu — Toditelj je gosp. Alojzi Strekelj Svilorejske postaje nadzomjc e. kr^ svilorejsko posku§evalisfe v Gorici, ktero prav polivalno o uspeliu teh prstaj poroea. Ker so vsega zanpanja vredne, pri-poroeamojih vsem svilorejcem dezele. 0. kr. kmetijsko drustvo — v Gorici 20. maja 1874. (Zaiivain.) Zahvala in priporocilo. Pred 14. dne-vih sem se peljal v Gorieo in mi je konj tako hodo zbolelt da sem se balr da mi pogine. — Poklicem ^i-vinozdravnika gosp. T%rIotat ki sfannje ~pTT~l4Si~T Gorici, in mi konja v enem dnevu popolnoma oacdrayi, za kar mu zaslnzeno hvalo oLitno izrekani, in g& vsiui zivinorejcera v potrebi iz lastnega prepricanja priporo-cam. — Y Skrbini 6. junija 1874. Jamej Pipan. (i«eN<»vr»rijo Kiropt*) bode njen najenmik 13. t. m. v soboto slovesno odprl. (* ujnn firolnj*!) Prosimo gg. narofinike, ki so §e kaj dolzni do konee t. m„ da nam neroudoma posljejo narofinino, da ne bo treba lista vstavljati.—Mi smo v zadregah za plafianje tiskarne in rodoljubov doznost je, da nam poSljejo, kar so dolzni in nam tako pomagajo iz zadreg. _m^mmmmmmmm Upravnij&tvo. Kmetijske in frg-ovske v«sti. Pod tem naslovom objavlja Sofia M. IS. 30. aprU la t. 1. med drugim tudi razpis daril za dobro ure-jena gnoji36a. Ta noviea me je zelo razvesebja. Da je umetno narejeno gnoji§fie velike vrednostt, to je meni skusuja pokazala. All, zalibog, pri nas no. Kra-su za to glavno sredstvo dobrega pridelka tako me-lo skrbimo, da je v resnici zalostno. Priznavam tudi radovoljno, da je pri nas tako umetna gnojis&i zele tezko narediti, ali pa se zelb veAimi stroski, kakor v drugib krajib, ker pri n:is so tla redka in ne tlr2ij<> vode, oe nijso bodisi z ilom ali pa z cimentom dobro zadelana. Da se kmet v veri utrdr, to je glnvnu rec, cli se podu«3uje v narodnih pravicah in se politiiko izobra-zuje, to je hvale vredno, ali vse to mu se ne zadostuje, ako nij v tivojem poslu, v kmutijstvu, popolnoma znaj-deu. Poduk o teh zanj tako vaznih stvareh je po in»>' jem mnenji na ljudskih gtavarjih, s katerinoi kmet v osobui dotiki stoji; taki sot obcinska zastopstva p(td vodstom zupanov, Ijudski ucitelji in du§ui pastirji. Ti trije organs bi raogli vzajemno v prld kmetijstva de-Iati, uciti, ukazati, priporocati in raziagati nauke o kmetijstvu. Pa pustimo to. Rekel sem zgoraj, da je meni moje gnojisce poka-zalo veliko dobroto. Credit sem je na podiagi kmetijske kemije (Matije Vertovca.) Ta knjiga bi se mo-rali nahajati v vsaki koel. Ako je moje gnojisce po-stavno napravljeno, naj se zvedenci prepr.eajo, to nij meni soditi, ali po skusnji vein, da bo t«ko gnojisee vsakemu zelo koristilo. Objavim tedaj moje gnojisce iz blagega namena, v pravo povzdigo poljedelstva na Kra-si. Povabljam iia ogled vse tiste gospodarje, kisi ze-lijo dobro gnojis6e z malimi stroski doma napraviti. Srcno rad sem pripravljen, vsakemu ¦¦ pokazati in tta-pravo natajnko razloziti. V Tupelcah na Krasu b. §t. 17. Joief Rudel Vreme je postalo jako vro&e, dezja nze primanj-kuje. Ea Furlanskem kaze koruza in djpngo r/Jto tako lep?.,1, da lepse ne more, vina pa bo malo, ker so trte pognale dosti roziekov, pa malo grozdov.—Kavalirji so i sli skoro povsod na furlanskem izvrstno, nekateri po- j sestniki so pridelali do 40 cent. galete.—V nasih go-rah in v goriski oklici pa gredo kavalirji prav slabo, | v 6etrtem spanji skoro vse uomrje, tega je bil kriv men-da spomladanski hud mraz]—Vino na Vipavskem dobro kaze, tudi v Brdib ga bo he precej, na Krasu po ma-lem; a zita obeSajo v goreh in povsod najboljso zetev. —Bog jo daj, saj je pri nas letos taka reva, da si Ijodje uze ne vetlo kako pomagati in da je zacela ta-tvina s|riti se. , Koruza je preteSena d*i»a tedna zopefc poskocila pa 1 cell gold, pri starju (3 polonike), ker je v Trstu pri-manjkavalo robe; zdaj pa so zitniee zopet vse napolnje-ne in koruza zopet pada,, predno bo dolgo, kupovali jo bonio' po f. 2.30 do 40 polonik, danes pa velja v Gorici od f. 2.80—do f. 2.72 pot Galeta, dasiravno je nij prav dosti, nijma vendar nobenega kupa; za pgenicnieo placujejo denes v Gorici od 80, 90 soldov do 1 gold., za japansko pa 50, 60, do 70 soldov.—Ta neprimerno nizka ceua je zbog kri-ze, ker namreft denara nij in svila zaostaja, fabriko imajo se dosti stare robe, tedaj prav malo poprasujejo po novi. Yendar pa se nijso v Gorico he prikazali Ita-Hjani, kateri bi delali na§im! domaclnom konknreneo in kmalo /?eno zviiali. — Pa uze pridejo in gotovo mora ^rasti p§eni6nica do 1 gold. 50 funt.—Tistim/veciin po-sestnikom, ki imajo vefie parfcide kokonov doma, sveta-jemo, naj se ne prenaglijo, naj gale|o doma zamore in naj za prodajo fiakajo se 1 mesec, pa jo bodo gotovo v koris]t prodal), ^______ Poslanica.*) V Seli, 8. junija 1874. Neki dopisnik iz Ornic, se pritoLaje'v 22. .'it. BSjce", zakaj oe bi s* selski in crn ski paSniki dali razdeliti po sisteaii vrtovinsk.h; nadalje to'^:, da je bila sirlska obciua zivoljo razdelitvo uze1 zjedinjenja, da je pa pri staresinstvenili scjah do take j'azdrazbe pris'.a, tla se b'gu smili, slednjifi oporozuje velikoposestnik-;*, naj posestva razdrobijo in razprodajo i. t. d. — Glede na razJelitev vertovmskih pasnikov nocemo tii preiskovati, ali so razmere mej onimi in selskimi enake. Ro-ciin»r da so euake, kaj sledi potem uze iz tega*? A nij mbgoee, da se je ravuo ,ri ovi razdelitvi vecini obcinarjev krrvicrr god la? A a«* n jso uze veckrat posta-Te izkovale, katme so bite slab', ktere so s»sedti in ljud-itvu splob krivico delaieV Bi m»gli mi it take portave zavoijo teg«, ker so nekat^rim vgefine in ker sa za soscdno Silo veljavn^, naravnost sprejeti tudi za nas ne giede na to, ali so pravicae ali krivifine? Ne bi bil-» It botjSe, ko bi mi sami mg sebg stvar ua vsd strani pretuhtali in si barm postavo po najboljsi vesti in veduostt skovali V Eoko na srce, gost>od dopisnik; upra§am Vas, ali je red praviciio, ako je kulo 10 ktafc toliko odlk'4ui-Uri groft»m pii zemljsski odvezi placati moral kot Vi, ko bi zdaj ravoo toliko pasnika dobtl, kot Vi? Pivo-brnimo stvar, Ak» bi bili Vi 10 krat toliko piadali kot jaz, bi se danes ie za tako ra/.delitev potezali ? Bi so Vara zdelo pravicno, ajfo bi bill Vi pn vsakih irenjskib stro§kib 10 krat bolj obluieui JiQfc ja/., pri doliodkib, kteri so sicer redki k>t buie vraae, bi pa jaz toliko prjjfl kot Vi? StroSke, skrbi, deli ia trud bi Vi privoScili pt'.mo?,nej^emu po3estniku, pridelke pa bi nioial on z revezi bratovsko delji. Ko bi Vi bill po najklu&bi kak rokodelec ia bi imeli enega pornaga-? ca, k;ij bi Vi rekli, ko bi oa zabteval, da n>orate Va^ zasluzek i njim bratovsko delitiV Bi-li to gtorili? Bi Ynm bila ^nistava, ktera bi to velevala, po volji? Ne bi bila to presamogoltqa nacela? Ko bi so Va^ por«a-ga(; poUrm zarad tega z Varni razprlf kedo bi bil po-turn nizprtije kriv ? Nake Ijudstvo je tako, da raj§i ve6 vzarne kot manje, naj je njegovo ali rje, Ne bi bilo bope je poduSiti, da ne sme veft vzeti, kakor mu gre po postavi in vesti, kotjezvertoyinskiin} vzgledj v dyomlji-vib naf<»iili podpirati in zdrzovati V Gospod dopisnik, nafie Ijudstvo in Vi sto uze dospoli se vec ko do srednje pameti, a nevo^ljivost in presamogoltna nafcela zalibog nadvlodujejo in sicer v ten* sjucaji bolje pri revnih kot bogfttih poscstnikib. Vi pripoznaste to saiaj V VaSom dopisn. Greli narediti p grdo, v spoznanom. ostati ii) drnge k ravno tistemu grehu zapeljavati, jo se gr8e, naj gr.se pa zarad svojega greha se nad drugimi spodti-kati. Poducite rajsi Ijudstvo, naj naredi nacrt postave po svoji naj boIjSi vesti, naj se m pusti nadyladatj oij prcsamogoltijiii krivib naeel i. t. d., in dezelni zbor bo gotovo razdelitev pasuikov potrdit. Pomagauo bo potem Vnm in meni, JSn posestnilc, *) UrednSjstvo nij odgovorno ne za obliko, ne za zadr2»j. Podpisam* je prevzel starojsnano gostilnico V S0LKANU, kar si. obciastvu naznanja 7* dostavkom, da bo skrbel m dobra jedila in posebno dobra domaca vina. Tudi ima uekoliko lidrio na-pravljanih sob m tujce. Priporoca se tedaj, da ga Hdi Slovenci pra? ranogo obiskujejo, ker rad bo prav dobro in dober kup postregel cestjte goste. V Solkanu 1. jtmija 1874. JO^EP EISEN2JAPF mp. ~\i* ^ ¦•«L>< S4esa»«sii I'odraziiica i>ne ul^nc % /<»T«irovahie l»;iuke 1 Ml JSLOVENIJA" ii} v Trstu isCe marljive zastopnike za kraje, t$$$ kder se nijma zastopov. , I Tudi polovalni z»§lo|iniki | z dobrimi referencami se koj v sluzbo f sprcjuiejo. 9 ( Izdavatelj in za urednpyo odgovoren; AbOJZlJ VALEKT1XCIC. — Tiskar: PATERNOLLI v teici.