Izhaja vsaki Jetrtek ob S. url popoldne. Rokopisi se ne vra-fajo. Nelrankovana pisnn se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa ia celo leto A krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo Je cena listu 6 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna'1 v Oorici, ulica Vet-turini št. 9.
M
slovensko
:S
za vero
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semenlška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Rlva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
xviii. letnik.
V Gorici, 28. julija 1910.
30. žtevllka.
V suhi dobi.
Kost, ki jo glodajo v sedanji suhi dobi časopisi, je mej drugim tudi italijanska fakulteta pa slovenska obstrukcija v državnem zboru. Italijanski poslanci delajo vse mogoče, da bi prikrili irredentovske demonstracije svojih rojakov ter tako pridobili vlado in Nentce za svojo fakulteto.
Objavili so ob zaključku zasedanja svoj komunike, v katerem izražajo upanje, da jim vlada in Nemci v prihodnjem zasedanju prav gotovo dovole fakulteto. Nedavno je poslanec Bugatt o poživljal v rimski „Tribuni" italijansko dijaštvo, naj ne kompromitira z nepremišljenimi demonstracijami in protesti dela avstrijske vlade in državnega zbora za italijansko vseučilišče. Pravi, da je vse odvisno od tega, dase v vsakem oziru ohrani dobrohotnost avstrijske vlade. V nedeljo dne 24. t. m. je priredil monsignor dr. Faidutti velik manifestacijski shod v Ogleju, na katerem se je proslavljala 80 letnica cesarjeva in 400 letnica, odkar je oglejska pokrajina združena s habsburško vladarsko hišo. K temu manifestacijskeinu shodu pa niso vabili le v italijanskem jeziku, ampak tudi v nemškem. Po Gradežu in drugilt krajih v Furlaniji so bili prilepljeni nemški lepaki, s katerimi so hoteli privabiti v'Oglej nemške poslance in vladne može, mudeče se sedaj na letoviščih v Gradežu in drugod. Glavni namen je bil, prepričati vlado in Nemce: o avstrijskem domoljublju Furlanov in Italijanov. Dalje 1 Časopisi prinašajo vest, da obišče meseca avgusta italijanski zunanji minister našega cesarja v Išlu. Tudi ta obisk je baje naročen iz
Avstrije v svrlio, da dobe Italijani svojo fakulteto. Značilno je tudi, da je list „V a t e r I a n d" nedavno poživljal vlado, naj skrbi za pomnožitev vladne večine v državnem zboru s tem, da pridobi Še Čehe.
Vsa ta dejstva dokazujejo, da se italijanski poslanci mej počitnicami živahno gibljejo, da bi za prihodnje zasedanje državnega zbora vse dobro pripravili. Poslancem je sedaj na tem, da popolnoma pridobe vlado in Nemce. Na vse mogoče načine dokazujejo, da je italijansko in furlansko ljudstvo dobro avstrijsko, in da je v irredentizem sili le okolnost, ker mu ni do sedaj avstrijska vlada še ničesar dala. Pravijo: Daj le Italijanom, kar žele, pa neha irredentizem!
Slovenski poslanci morajo biti sedaj najbolj oprezni. Brez zaveznikov ne bodo zmagali. Kakor si Italijani iščejo zaveznikov in se vsestransko pripravljajo na jesensko zasedanje, prav tako morajo delati tudi slovenski poslanci. Položaj je važen in resen. Tu ne gre za italijansko fakulteto, ampak za enakopravnost slovenskega in hrvaškega naroda z drugimi v Avstriji. Mi privoščimo Italijanom, kar jim tiče, a nočemo, da bi hodili z Nemci po grobu enakopravnosti, ko sami iščejo enakopravnosti. Enakopravnost naj bo za vse I Ako podležejo v tem vprašanju Jugoslovani, podleže pravica. Za Slovence bi bil to udarec in hudo zapostavljenje, ki bi je morda dolgo občutili. Prepričani smo, da bodo vsled važnosti te zadeve naši poslanci za prihodnje zasedanje vse dobro uredili. V boj za zmago enakopravnosti vseh avstrijskih narodovi Na noge, Slovani, sluge narodov I
K vprašanju uravnave kolonskih razmer v Goriško-Gradiščanski.
Ministersko predsedstvo je razposlalo ta le komunikč:
Sledeč mnogim vspodbudam in razpravam v jednem parlamentariških odsekov, je v letu 1907 tedanji minister za poljedelstvo poslal dvornega svetnika profesorja dra. Schullern-a na Goriško-Gradiščansko, da tam prouči delne najemninske pogodbe, ki se jih na kratko označa kakor kolonske pogodbe. V spremstvu nekega funkcijonarja okrajnega glavarstva je ta učenjak prepotoval ozemlje, ki prihaja tozadevno v poštev, ter nabiral potrebne poizvedbe o resničnih razmerah. Da si pridobi nepristransko sodbo, je povsodi prihajal, ne da bi bil poprej napovedal svoj prihod. Zadobil si je informacij iz vseh interesiranih krogov in vrhu tega vedno povdarjal, da njegova naloga je le ta, da nabira poročila, ne da bi se iz tega smelo izvajati kakoršna sibodi pričakovanja. O vspehih svojih poizvedb je dvorni svetnik pl. Schullern podal obsežno tiskano poročilo, proti katerega vsebini — kolikor znano — ni bilo oporekanj.
Ker je iz teh poizvedb izhajalo, da je kolonsko razmerje tekom časa tu pa tam zadobilo forme, ki ne utegnejo povspeševati deželne kulture, in da se v gotovih slučajih dogajajo tudi zlorabe, so v ministerstvu za poljedelstvo izdelali zakon, ki stremi za tem, da se ob kolikor le možni svobodi za sklepanje pogodb odpravijo oni zli učinki in nepriličnosti.
Zato se tudi ne nanaša na najemninske pogodbe v obče, ampak le na
delne najemninske pogodbe. Načrt je bil podrobno proučen skupno s 6 državnimi poslanci dežele, večkrat spremenjen, a potem predložen v ministerijelno posvetovanje. Kakor referentski načrt je bil končno predmetom razprave 'posebnega odbora, sestavljenega v Gorici. Kolikor znano, obstoje razun tega tudi pri deželnem odboru izdelani načrti, kar pač dokazuje, da se od mnogih strani priznava potreba reforme toliko formalne, kolikor materijalne strani ko-lonstva. —
V	maju t. I. pa je dvorni svetnik pl. Schullern na prošnjo »Svobodne zveze za državno znanstveno nadaljno izobraževanje" pred svojim odhodom v Primorje na dunajskem vseučilišču predaval o kolonstvu in podal kratek posnetek iz poročila o svojem potovanju ter je opozarjal toliko na razveseljive, kolikor na žalostne pojave. Gotove slučaje škodljivega izrabljanja te institucije je omenjal kakor le skrajno izjemne slučaje. Predavatelj pa je tudi naglašal, da v mnogočem kažejo razmere še pa-trijarhaličen značaj, ali pa se nahajajo v razveseljivem prehodnem procesu. — Sicer pa se je dvorni svetnik pl. Scliul-iern omejal na to, da je naglašal tista določila kolonskih pogodb, ki so — ako se sploh nahajajo v pogodbah in jih posestniki porabljajo — po njegovem mnenju škodljiva in zato tudi nedopustna — torej tista določila, proti katerim se omenjeni zakonski načrt obrača v prvi vrsti.
\
Potem pa so brez njegove vednosti prišla v razne liste poročila o njegovem predavanju, ki pa seveda — ker so bila na kratko stisnjena in so naglašala le, kar je bilo novega in interesantnega — niso mogla podati jasne slike, ali pa so v mnogih slučajih
Naš ABC.
Priredil A. P.
(Dalje).
TIsek. — Za telesno zdravje je dobra dijeta (zmernost v jedi in pijači) odločilnega pomena. Kdor je zdoma zdrav ter ima redno hrano in živi tudi drugače po pameti, ostane zdrav. Njemu pa, čigar vsakdanja hrana je nezadostna in slaba, se hitro zruši zdravje; nikaka zdravila ne bodo pomagala.
Toisto velja za duševno zdravje gledč vsakdanje hrane; ta je za današnji izobraženi svet povečjem — časopis. Kar nudi časopis, skoro samo od tega živi duša večine naših izobražencev
Kaj naj nudi nam časopis? Ogledalo dajaj nam o tem, kar se godi po svetu. Ogledalo iz stekla odsvita brez razločka to, kar je pred njim. Ne tako duševno ogledalo
—	časopis! Časopis mora izbirati, mora izločiti iz širokega morja dogodkov prav malo, in sicer kar je za čitatelja spomembno
(važno). Časopis mora, kar piše, v pravi zvezi, s pravim ozadjem označiti, da more čitatelj soditi; mora celo po razmerah čita-telju pomagati do sodbe. Kajti kdor je po poklicu urednik kakega časopisa bo gotovo bolje znal presojati, kar pišejo časopisi, nego kdor se le v prostem času peča s časopisi.
Zato mora biti časopis, ki bčdi nam katoličanom vsakdanja hrana, katolišk in urednik — katoličan. Kajti le katoličan bo presojal tok rečij na katoliški podlagi; le katoličan bo konečno označeval dogodke po katoliškem svetovnem naziranju; le katoličan, le katoliški list bo znal iz ogromnih svetovnih dogodkov izbrati za nas katoličane primerne stvari.
L. pl. H a m m e r s t e i n, S. J.
»Nedeljski in prazniški pogovori".
IV. izd., st. 306.
Dajte mi dobro časopisje in jaz prenovim obličje zemlje I Prijatelji Boga in Njegovi sovražniki so postali časnikarji; pero je znak njihovih velikanskih bojev; tiskani popir je bojni prapor njihovih čet, tiskarna bojno polje njihovih manevrov (bojnih vaj);
vsaka črta je bojni nastop, vsaka črka vojak. Zato spada v dnevno povelje katoliškega shoda predvsem tudi Bataillon št. 1: t i s e k ! —
Nič ne bomo na boljem, dokler ne postanejo nekatere resnice v sedanjem javnem življenju za nas — zakon. V zakonik, ki naj ima žepno obliko in ga imejmo pri sebi, spadajo predvsem 3 zapovedi o tisku:
1. ne imej tujega časopisa,
2. imej katoliške liste,
3. podpiraj in širi katoliški tisek. — Mož-katoličan — prijatelj katoliškega tiska; mož-katoličan — apostol kat. tiska. Ta je moj program.
Župnik M d d e r v govoru na kat. shodu v Olten-u.
Mnog (čitatelj brezbarvnih listov) se tolaži: »Nenravnih ali kar veri sovražnih časopisov ne berem, niti čisto liberalnega prav za prav nimam; imam le brezbarven, ne-pristransk list". Ali je dandanes tisek še nepristransk ? Jako dvomim. Kajti dandanes so duhovi tako ločeni, da moraš z barvo
na dan. In če mi kdo pravi, da je nepristransk, pa razumem to kot da je brez mišljenja — in to velja pač tudi o tisku. Ven torej iz krščanske hiše s tško preprano robo ! Za strahopetce naj je dobra, a ne za značajne možč, ne za jeklene katoliške možč....
Seveda hujši (od biezbarvnih) so pravcati liberalni listi. Tudi ti nočejo napadati Cerkve — Bog všri! Le »klerikalizem", ta cerkveni izrodek, hočejo pobijati! Da pa v resnici pod imenom »klerikalstvo" pobijajo tudi bistvo Cerkve, tega le norci ne vidijo.... In zdaj prašam: kdo sme kot katoličan dan na dan take liste imeti v svoji hiši
—	v svetišču svoje družine? — Pa koj se izgovarjaš: »Že sam vem, kaj naj mislim o teh rečeh".— Moj poklon, prijatelj I Potem si pa v veri i.i čednosti bolj utrjen nego je bil sv. Franc Šaleški, ki je smatral za veliko milost božjo, da mu ni / škodovalo čitanje brezverskih spisov, katere je moral brati, da jih je mogel pobijati. — »Pa mi ne škoduje!" No, to pa bolje veš nego Cerkev, ki tdko čtivo svojim otrokom prepoveduje na podlagi 2000-letne iz-
vsebovala direktno krivo razumljenih podatkov.
Posledica temu Je bila, da se je udeleženih posestniških krogov polastilo veliko razburjenje, ki se je po-ojstrilo še s tem, da so od drugih strani to stvar od čisto stvarne jej podlage potisnili v politično strugo ter jo tako odtegnili Čisto stvarnemu razpravljanju. S tem pa je prišlo zopet razburjenje tudi med kolone, in so menda sledila navskrižja.
V	interesu stvari treba to najbolj obžalovati — in to tem bolj, ker se s tem približuje nevarnost, da bi reformna akcija začela zastajati na veliko škodo deželne kulture, vseh prizadetih krogov, vileposestnikov in kolonov. To reformno akcijo si je niinisterstvo za poljedelstvo s svojimi uradniki mislilo in jo vodilo izključno v tem smislu. Najbolj! dokaz za to je okolnost, da so tozadevni zakonski načrt v svrho posvetovanja priobčili vsem možnim faktorjem, ter da je bil tudi nedavno temu kakor neobvezen referentov načrt podan goriškemu odboru na razpravo. Temu odboru so pa sicer gotovo predloženi tudi drugi načrti. Hudo razburjenje, ki se je pojavilo v seji veleposestnikov v Gorici dne 10. t. m., se daje pojasniti z napačnimi domnevanji, ki naj jih pa ta le izvajanja popravijo. Kar se ima zgoditi, naj se zgodi kolikor le možno v sporazum-ijenju vseh prizadetih krogov in na korist obeh interesiranih skupin, ne pa jedne same!
Politični pregled.
Cesarjev 80. rojstni dan.
Dne 18. avgusta t. 1. bode naš cesar obhajal svoj 80. rojstni dan. Obhajal ga bode v Ischl-u v krogu skoro cele cesarske družine. Ta dan bode v kapeli cesarske vile tiha sv. maša, katere se udeleži cesar in člani cesarske družine. Popoludne istega dne bo družinski obed, pri katerem bode prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand v imenu cesarske družine imel nagovor na cesarja.
Na Dunaju pa se bode ta dan obdržala velika vojaška parada na Schmelz.
Cesarjeva osemdesetletnica.
V	Berolinu se govori, da name ravajo cesarju ob njegovi osemdesetletnici čestitati skupno nemški zvezni vladarji. Dvorni dunajski uradi tega ne verujejo, ker niso za to še dobili nika-kih ukazov. Gotovo je le, da obiščeta vladarja nemški cesar in belgijski kralj.
Cesar noče slavnosti.
Cesarjev telesni adjutant je dejal, da je cesar odločno izjavil, da ob pri-
kušnjel... *Pa berem Za in Proti 1“
—	To prvič največkrat ne bo res. Koliko je pa ljudi, ki poleg liberalnega imajo še ka-tolišk list I Pa recimo, da ga imajo. Toda prašam : Zakaj beremo ? Odgovor: Naša duša je lačna spoznaja in resnice. To lakoto hočeš utešiti in — čitaš Za in Proti, resnico in zmoto? A stvar je še hujša. Vpliva takih pogubnih spisov večkrat ne paralizira (ne zenači) zdrava hrana. Dalje puščaš list vsepovsod, in — otroci jih či-tajo; nedolžne, resnice lačne otroške duše vsesavajo pogubo, in često gleda to mrzlim srcem — lastni oče. Katoliška mati, tu po-sezi vmes ti; kat. mati, varuj svoje otroke, odstrani strup iz svoje hiše!
P. Avg dr. G a le n O. S. B. na nekem zborovanju 1905.
. . . Iz učinkov spoznaj moč slabega tiska: zmedenost pojmov, breznačel-nost, laži-modrost, podivjanost, sprevračanje vsega prava, odpad od Boga, nravna pro-palost, poganstvo.
A pl. Doss. „Misli in svčti".
XIV. izd., st. 235.
(Dalje pride.)
liki osemdesetletnice pod nobenim pogojem ne trpi nobenih slavnosti. Vse naj se porabi v dobrodelne namene.
Notranji politični položaj.
Na videz bi se zdelo človeku,'da v naši notranji politiki sedaj vse spi in da so naši gospodje ministri, posebno pa ministerski predsednik baron Bie-nerth za nekaj tednov vrgli vso politiko pod klop, udavši se popolnoma poletnemu počitku in razvedrilom po raznih letoviščih. Ali temu ni tako, kajti razni pojavi kažejo, da se politična juha še-Ie zdaj pridno kuha in je vse delo na to naperjeno, da bi prišla pri jesenskem državnozborskem zasedanju ta juha pripravljena, seveda po želji in okusu barona Bienertha in njegovih zaveznikov, Nemcev, že gotova na državnozborsko mizo. Glavno težišče naše notranje politike leži še vedno v rešitvi češko-nemškega spora in prav ta spor bi radi prijatelji sedanjega vladnega sistema poravnali za kulisami in so tudi v ta namen že najeli češke veleposestnike, konservativne in ustavoverne, ki se sedaj tudi Že v resnici v razniK večjih in manjših sestankih s teni Vprašanjem 'navijo in se na vse pretege trudijo, da bi našli kako podlago, na kateri bi se zamogla zopet pričeti pogajanja med nemškimi in češkimi strankami.
Pri vsem tem pa gre Bienerlhovlm podajačem v prvi vrsti za to, da bi zanesli med Slovane razdor ter da bi uničili „S!ovansko Enoto" s tem, da bi ločili popolnoma Čehe od Jugoslovanov. Za takega podajača baronu Bienerthu se ponuja tudi vzor naših liberalcev, češki profesor Masaryk, ki je priobčil te dni v češkem listu „Naša Doba" članek, v katerem prav kakor bi bil najet od barona Bienertha, neusmiljeno udriha po jugoslovanski obstrukciji, po dr. Šušteršiču in po onih čeških poslancih, ki so stali nam Slovencem ter sploh Jugoslovanom ob strani, ko smo bllj obstrukcijonistiški boj proti nasilstvii Bienerthove vlade. Ta vzor Slovan, za kakoršnega ga imajo naši liberalci, se je v svojem članku tako spozabil, da je imenoval nas Jugoslovane „tujce“.
Previdnosti in treznosti čeških politikov pa uže danes toliko zaupamo, da ne bodo šli nikdar sedanji vladi iti njenim pomagačem na limanice ter da ne bodo za kako malenkostno koncesijo, ki bi pa ne imela nikakega trajnegd pomena, zapustili v sedanjem boju nas Jugoslovanov, katere bodo v svojih prihodnjih težkih bojih z Nemci gotovo jako potrebovali.
Sploh jim toliko zaupamo, da so prišli do popolnega prepričanja, da bode možno napraviti v Avstriji konec nemškemu nasilstvu le tedaj, ko bodemo Slovani proti Nemcem složno nastopali ter stali ob ramenu drug poleg drugega po geslu: Jeden za vse — vsi za enega I
Trgovinski minister dr. Welssklrchner o položaju krščansko-sooljonalne stranke.
V	nekem razgovoru, ki ga je imel trg. minister Weisskirchner z nekim urednikom „Reichsposte“, je minister izjavil, da so vse nade na razdor v krščansko-socijalni stranki neutemeljene.
Ako bi pa taka nevarnost nastala, stori on vse, da jo odstrani. On da bo vedno nastopal za edinost in velikost stranke. Kar se tiče njegove osebe, da je že izjavil javno in slovesno, da je pripravljen spolniti politično oporoko dr. Luegerja kakor hitro mu bo to možno.
Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand
se udeleži letos pomorskih vaj naše vojne mornarice. Povabljen je pa tudi k velikim nemškim vojaškim vajam.
Ogrski državni zbor.
V	pondeljkovi seji jej ogrski drž. zbor končal adresno debato. Adresni
načrt adresnega odseka je bil vspfejet z veliko večino, vsled česar je odpadlo glasovanje o drugih adresnih načrtih.
Poslanska zbornica je v torek rešila indemnitetno predlogo tudi v specijeini debati in je pričela razpravo o rekrutni predlogi. —
Včeraj je ogrska poslanska zbornica sprejela zakonski načrt o vojaškem koniingentu.
Aehrentbal za poznanjske Poljake?
Iz Berolina poročajo nekemu dunajskemu listu, da je Aehrenthal posredoval pri pruski vladi, da ne bi začela izvajati razlastitvenega zakona prot; poznajskim Poljakom, ker bi sicer avstrijski Poljaki delali težkoče — tro-zvezi. Vsled tega posredovanja da pruska vlada ne začne izvajati zakorla o razlastitvi.
Bos.-deželni zbor proti tnjoem.
„Reichspost“ poroča 12 Sarajeva, da se med deželnimi poslanci opaža vedno večje nasprotstv^ proti tujini uradnikom. — Zahteva brisanje subvencij za desetorico šol v nemških kolonijah, oziroma da se te šole preosnujejo v srbsko - hrvatske. Jezuvitski gimnazij v Travniku dobiva od vlade 80.000 kron podpore, a poslanci hočejo to svoto znižati na 16.000 K, dočim hočejo podporo za dve frančiškanski gimnaziji zvišati od
9.000	na 42.000 K. Stavljen je bil tudi predlog, da se bo smelo v Bosni in Hercegovini nameščati le domačine.
Pogajanja za sklop trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko In Srbijo dovršena.
Med avstro-ogrskimi in srbskimi delegati Je bilo v soboto doseženo popolno sporazuntljenje in sedaj je le še urediti sestavo pogodbe. Nova trgovinska pogodba temelji na isti podlagi, kakor ona iz leta 1908 in je le njen obseg ožji. Na svršetku se je minister za unanje stvari dr. Milovanovič, ki odpotuje v Marijine vari, poslovil od avstrijskih delegatov. Pogodba bo bržkone podpisana sredi tega tedna.
Boji na turško-črnogorski meji.
Vsak dan se vrše spopadi med Črnogorci in turškimi vojaki na črnogorski turški meji. Pri boju v petek sta bila na turški strani ustreljena dva turška vojaka in trije lahko ranjeni.
Atentat na bivšega španskega mlnl-sterskega predsednika Maora.
V	noči od petka na soboto ob 11. uri in pol je z brzovlakom dospel v Barcelono iz Madrida bivši ministerski predsednik Maura, ki se je s parnikom „Mi-ramare" podal v Palmo na otoku Ma-lorca. Na kolodvoru so ga pričakovali načelniki oblastnij. Ko je Maura stopil z voza in objel nekega prijatelja, je neki skromno oblečen mladenič trikrat ustrelil nanj z Brownigovlm revolverjem. Maura je bil ranjen na roki in na nogi, njegov prijatelj pa na nogi. Rane so lahke. Antentator, neki Emanuel Posa Roca, je bil aretiran Inv avtomobilu odveden na generalni kapitanat. Mauroso odnesli na parnik „Miramare", kjer so mu nudili prvo pomoč.
OJačenJe ruske vojske na zahodu.
Vsled sklenjene pogodbe z Japonsko bo Rusija zmanjšala svoje posadke v vzhodni Aziji. Pomnožila pa bo ruske garnizije ob nemški in avstrijski meji. Čete se bodo premestile 1. aprila 1911.
Kronanje angleškega kralja.
Po Londonu se je v četrtek na slavnostni način proglasilo, da se bode vršilo kronanje angleškega kralja Jurija V. in njegove soproge meseca junija prihodnjega leta.
Darovi.
Jubilejni darovi za „S I o vensko s i rotišče".
Frančišek Pelkin, trgovec 1 K, Ivan Leban, Podgora 34 vin, v nabiralnikih: v velikem semenišču 84 v, vgo-stiini Mihe Hvalič I K 30 v, v gostilni
Jožefe Fon pri mitnici 1 K 40 v, T. Batič v Gorici 1 K, Bogomil Nemec, župnik 1 K.
Domače in razne vesli.
Novo sv. mašo je v torek pel v Gorici č. g Anton Pisk; v sredo 27. julija je pel novo sv. mašo pri čč. šolskih sestrah pri soškem mostu č. g. Miroslav Glavič; dne 30. julija č. g. Pavel Z a v a d lat na Bledu; v nedeljo 31. julija bodo peli novo sv. mašo in sicer: Č. g. Vincenc Š t a n t a v Mirnu, č. g. Frančišek Močnik v Cerknem, č. o. Vaierijan S a r tor i J, kapucin v Gorici in č. o. Zofron Kozlevčar, frančiškan v Zatičini; v Drežnici bode pel novo sv. mašo č. g. Anton Rutar.
—	Vsem čč. gg. novomašnikom, ki stoje na pragu resnega dela v dušni blagor človeštva, kličemo: Bog blagoslovi Vaše delo I Vaša setev naj obrodi obilen sad I
»Soča" z veseljetn pozdhtvlja ustanovitev rlove hitlade iiberhlnd struje na Kranjskem, ki je naperjena v prvi vrsti proti dr. Tavčarju. »Slov. Narodu" in vsem starim liberalnim kranjskimi politikom. Kaj poreče starina dr. Tavčar? Ne verujemo, da utakne mirno v žep ta pozdrav goriške »Soče". Pravijo, da je A. GabršČekov brat celo v odboru mlade liberalne stranke, ki hoče zadrgniti vrat politikom Tavčarjevega kalibra. Starina Tavčarje uže parkrat vzfojil nad mladitii v »Slov. Narodu", posebno nad predsednikom mladlnov Žerjavom. Obeta se nevihta v kranjski liberalni stranki. — Sicer pa so vsi skupaj za nič, mladi in stari liberalci. Pri polnem koritu bi se najraje vsi skupaj futrali na račun naroda I
Laž Ima kratke noge. Hej, to je bilo krika in vika te dni v liberalnih listih proti katoliški organizaciji, proti voditeljem katoliških strank, proti kato-tiškim listom, duhovnikom itd. Kaj se je zgodilo? Čujtel V Vrbju pri Žalcu na Štajerskem se je vnel predmlnulo nedeljo med mladeniči pretep, v katerent Je bil z rezilom ranjen neki Cokan, hud liberalec, ki je prebil uže več let v j etnišnicah. Ranil ga je mladenič Peško. Cokan je umrl par dni pozneje. Sedaj so bili liberalci na konju. Obmetavali so okoli sebe z noži in ubijalci, s katerimi razpolaga klerikalna stranka, Češ, napadovalec Cokana je klerikalec, tako vzgajajo klerikalci mladino, krvo* prolitje v Vrbjd vpije po maščevanju nad klerikalno stranko, duhovniki so krivi umora v Vrbju, to je sad njih vzgoje, klerikalnih naukov itd. Goriška „Soča" je posvetila celo uvodni č lati e k temu „umoru" in zlila vanj najbolj duhteče hujskarije vpletši v umazani članek Kristusa in njegove nauke. Izprijeni člankar nima nikdar Kristusd na jeziku kakor le takrat, ko se gre, da udari po naši duhovščini, ki Širi in učiKristusove nauke. Liberalna krokarija je imela spet kost, ob katero je glodala nekaj dni in se zgražala nad »klerikalnim umorom".
A Čujte, kaj je bilo na tem »klerikalnem umoru" resnice! Pri raztele-šenju mrliča je našla sodnijska komisija, da Cokan ni umrl vsled dobljene rane v pretepu, ki je bila neznatna, ampak da je umrl Cokan naravno smrti vsled srčne omotice, provzročeno vsled uže dolgo trajajočega izcedka na prsnici. — Celjski liberalni »Narodni Dnevnik", ki je prvi zagnal v svet raco o klerikalnem umoru, je moral priobčiti te dni uradni popravek celjskega državnega pravdništva, ki zanika umor ir. pravi, da je Cokan umrl naravne smrti.
Vse liberalno hujskanje o »klerikalnem umoru" se je razpršilo v dim.
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu Listu" št. 30. z dne 28. julija 1910.
Razočarani stoje liberalci in z odprtimi listini zijajo v lastno blamažo. Spet so skušali našmirati slovensko javnost s klerikalnim umorom, a jih je „fratalo". Radovedni smo, ali pove „Soča", da je Cokan umrl naravne smrti. Najbrže da ne, kakor je njena navada v takih slučajih. Obrekuj, kradi čast, jemlji dobro ime, psuj, hujskaj in draži, to je njen ideal. Da bi kaj popravila, ji še na misel ne pride. Taki so liberalni listi.
Liberalci so s »klerikalnim umorom" pri kraju. Za eno blamažo so debelejši I Laž ima kratke nogel
Socialni demokratje Goriške so priredili minulo nedeljo izlet v Irst. Priredili so poseben vlak. Z tepaki so vabili na ta izlet, ki pa se ni obnesel kakor so pričakovali. Z Goriškega menda jih ni prišlo v Trst niti 400. Večina izletnikov z Goriškega je bila seveda Slovencev, ki so bili laškim socialistom Is za štafažo, kakor navadno. Pravijo, da so laški socialni demokratje kričali po tržaških ulicah „abbasso i sciavi I" Lepo sicer to ni, a vsekako značilno za internacionalizem socialnih demokratov, katerega povdarjajo ob vsaki priliki, da slepijo s tem slovensko delavstvo.
Iz socljalnodemokr&tskega tabora. Kakor poroča „Fachzeitung", glasilo socialno-demokraških usnjarskih delavcev, 14. julija t. 1., se je v osrednjem odboru so.cialno-demokraške strokovne zveze usnjarskih delavcev sklenilo 25. junija 1. 1910, da se vloži proti načelniku krajevne skupine Dunaj XX. sod-nijska ovadba, ako v teku določenega roka štirih tednov ne poravna vsote, ki manjkajo v društveni blagajni. In po tem naj stranka, v kateri je na stotine defravdantov, sodi druge in uči nravnosti. Marsikomu, tudi zaslepljenemu slovenskemu socialnemu demokratu, se bodo odprle oči ter bo videl, koga redi s svojimi težko prisluženimi vinarji.
Iredentstvo pred celovškim porotnim sodiščem. — V septembru t. 1. se bo moral pred celovškim porotnim sodiščem zagovarjati blagajnik delavske bolniške blagajne, Bruno Ferluga radi hudodelstva veleizdaje in motenja javnega redu in miru. Ferluga je bil nazadnje en mesec v preiskovalnem zaporu pri celovškem deželnem sodišču ter so ga po končani preiskavi spustili na prosto'proti kavciji 10.000 kron. Poprej je bil že v Trstu pol leta v preiskovalnem zaporu z večinii drugimi mladimi, ki so jih pa od tedaj večinoma že Izpustili, dokler ga niso poslali v Celovec. Kakor znano, je bil že lansko leto meseca decembra v Celovcu proces zaradi .ired.entstva.
Imenik udov in namestnikov cenilnih komisiji, za osebno dohodnino s sedežem v Gorici za leta 1910 in 1911. — Predsednik: Dorčič dr. Franc, c. k. finančni tajnik, Gorica. Namestnik: Petener dr. Artur, c. k. finančni koncipist, Gorica.
A.	Cenilna komisija za osebno dohodnino cenilnega okraja Gorica-mesto. 1. Udje: a) Izvoljeni: Bader dr. Ivan, zdravnik, Gorica, Braunizer pl. Edvard, trg. z man. blagom, Gorica, Marzini Fran, posestnik in obrtnik, Gorica, Paternolli Josip, obrtnik in trgovec, Gorica, Pinaucig dr. Peter, odvetnik, Gorica, Soller Aleksander, posestnik, Gorica, b) Imenovani: Bresnig Ivan, c. k. davčni upravitelj, Gorica, Pečenko Anton, pos. ii trgovec z vinom, Gorica, Petener dr. Artur, c. k. finančni koncipist, Gorica, Prinzig Ivan, posestnik in kovač, Gorica, Resberg Ivan-Ferdinand, komisijonar, Gorica, Venuti Josip, posestnik in trgovec, Gorica. 2. Namestniki: a) Izvoljeni: Bo-laffio David, posestnik, Gorica, Favetti Peter, obrtnik, Gorica, Franz Artur, zasebnik, Gorica, Mosettig Feliks, trgovec, Gorica, Mulitsch Josip, obrtnik, Gorica, Sticsa Edvard, trgovec z železjem, Gorica, b) Imenovani : Budau Herman, c. k. davčni oficijal, Gorica, Buzzi Ivan, mizarski mojster, Gorica, Kopač Jernej, obrtnik, Gorica, Pasio-letto dr. Marij, c. k. notar, Gorica, Saunig
Ivan, c. k. davčni upravitelj, Gorica, Steiner Ignacij, trgovec, Gorica.
B.	Cenilna komisija za osebno dohodnino cenilnega okraja Gorica-dežela. 1. Udje: a) Izvoljeni: Bolaffio Jakob, pos. in trgovec z vinom, Ajdovščina, Budin Ivan, posestnik, Dornberg, Lenassi Odon, posestnik in lastnik žage, Solkan, Lokar Artur, c. k. notar, Ajdovščina, Saunig Ivan, posestnik, Bilje, Urbančič Alojzij, nadučitelj, Miren, b) Imenovani : Bresnig Ivan, c. k. davčni upravitelj, Gorica, Cejan, Avgust, c. k. davčni oficijal, Mali Lošinj, Kofol Valentin, mizarski mojster, Kanal, Lokar Anton, kupčevalec z usnjem, Ajdovščina, Petener dr. Artur, c k. finančni koncipist, Gorica, Skolaris Anton pok. Franca, posestnik, Vipolže. 2. N a-mestniki: a) Izvoljeni:	Bratina Fran
krčmar, Ajdovščina, Fogar Alojzij, pos., trg. z vinom in 1. mesnice, Pevina, Lutni£.n Andrej, posestnik in župan, Štandrež. Orel Josip, nadučitelj, Prvačina, Pauletič Josip, velep. in lastnik opekarne, Miren, Rubbia Josip, posestnik, Vogersko. b) Imenovani: Baudaž Jos p, trgovec z meš. blagom, Gorenjavas, Furlani Fran, c. k. poštni nadk. v p. in župan, Prvačina, Lenardič Ivan, posestnik, Krasno, Saunig Fran, c. k. davčni upravitelj, Gorica, Zega Mihael, posestnik, Kanal.
V	Gradeža je sedaj polno tujcev, največ Nemcev in Čehov. Čehi imajo tu svoje gostilne in v njih svoje koncerte. Slovence bo zanimalo vedeti, da imamo v Gradežu tudi dva slovenska hišna posestnika, namreč: Karol Pollak, poleg duhovskega zavetišča „Pio Sov-vegno" in pa Katarina M azzuchini Calle Tunisi št. 363 Tu dobe Slovenci lahko prenočišča, ako se pravočasno oglasijo.
Toča se je vsula v nekaterih občinah v goriški okolici v nedeljo zjutraj, ki pa ni napravila škode, ker je prišla z dežjem in ne debela. — Iz Flumičela se poroča, da je tamkaj toča minuli teden pobila poljske pridelke. Škoda je velika.
Z Vipavskega nam poročajo, da je tudi tam bila spet toča minolo nedeljo zjutraj ob 4. uri. Prišla je s kraške strani preko Prvačine in pobila hudo v občinah Gradišče, Prvačina, Osek, Šempas, Črniče, Sv. Križ, Sv. Tomaž, Loka-vec itd. Vzela je polovico vinskega pridelka. Posestnik iz Šempasa nam je povedal, da uže mnogo, mnogo let ni toča f rizadjalatako škodo 'imenovanim občinam kakor minulo nedeljo. Trgatev bo-ničeva. Kar ni vzela peronospora, je toča potolkla.
Grozna nevihta s točo,silnim nalivom in gromenjenv je razsajala v nedeljo zjutraj ob 2. uri tudi na Bovškem.
Na gorah je padel novi sneg. Vode so silno narasle. Temperatura se je občutno znižala. Tudi burja je strašansko razsajala.
Slaba letina v Istri. — Poroča se, da je v zadnjih tednih uničila toča skoro vso žetev v Istri. Stiska je zelo velika, a bo še večja, ko bo že itak revnemu prebivalstvu pošla še lanska zaloga. Vladna pomoč je nujno potrebna.
Novi stokronski bankovci. — Avstro ogrska banka bo izdala z 22. avgustom t. I. nove stokronske bankovce z datumom 2. januvarja 1910. Stare 100-kronske bankovce od 2. januvarja 1902 se more zamenjati do 31. avgusta leta 1912 pri avstro ogrski banki. Novi bankovci so 16.3 cm dolgi in 10.8 široki.
Spremembe pri dostavljanju brzojavk. S 1. septembrom se uvede v predpisih glede dostavljanja brzojavk cela vrsta sprememb. Najvažnejša sprememba za zasebnike je ta, da za navadne brzojavke ne bo treba dajati potrdila o prejemu. Samo za posebne in državne brzojavke, nadalje brzojavke s plačanim odgovorom, potem za brzojavke, za katere je treba naslovljencu plačati pot-nino, ši ostane potrdilo o prejemu.
Pameten odlok. — Kranjski deželni odbor je izdal oster odlok proti
plesom, ki nalaga občinam, da ne smejo dovoljevati po gostilnah plesov, da se s tem omeji pijančevanje, pretepi itd. Tudi za Goriško bi bil tak odlok zelo na mestu.
Pozor I Zavarovalnice povišujejo Zavarovalnino. — Razne zavarovalnice proti požaru obračajo v zadnjem času posebno pozornost slovenskemu ozemlju,
— a poleg dela, ki obstoji večinoma v tem, da psujejo domačo zavarovalnico, da love posestnike na razne načine v skrbno nastavljene mreže, si hočejo pomagati tudi s tem, da povišujejo zavarovalnino in pošiljajo zavarovancem nove police z zvišeno ceno. — Posestnik, kateri si ne ogleda svoje police, jo sprejme in vjet je za novo dobo! — Prva skrb posestnika bodi toraj, da se pouči iz nove police o ceni, in ako zapazi povišanje zavarovalnine naj „takoj“ vrne polico, — kajti nikdo ne more siliti zavarovanca, da bi plačal večji znesek kakor se je pogodil, taka polica je neveljavna. — Osobito »Slavija" je krenila na to pot — torej pozor!
Letina v Dalmaciji slabo obeča. Vinograde jestrašno opustošila peronospora in je cena vinu zelo poskočila. Višenj je bilo še precej, a cena nizka. Oljke so slabo obrodile.
Teoretičen In praktičen pouk v streljanju na srednjih šolah v Avstriji.
— Oficijozni list »Bohemia" piše, da se že s prihodnjim šolskim letom uvede na naših srednjih šolah teoretični in praktični pouk v streljanju. Ta pouk ne bode obvezen in se ga bodo udeležili na gimnazijah sedmo- in osmošolci, na realkah pa učenci VI. in VII. razreda.
Priprave kakor puške in streljivo preskrbi uprava domobranskih pešpolkov. Podučevali bodo častniki.
Hišne preiskave na Dunaju. — V društvenih prostorih srbskih akadetnič-nih društev »Zora" in »Srbadja" so se vršile minole dni preiskave. Pravijo, da so te preiskave v zvezi z napadom na generala Varešanina, kateri je bil, kakor je znano, napaden, ko se je vračal od otvoritve bosenskega deželnega zbora. Napadalec je bil namreč mladi Srb, ki je bil baje v tesni zvezi s člani gore omenjenih akademičnih društev.
Zelje v ljubljanski okolici. — V ljubljanski okolici bodo pridelali letos prav mnogo zelja. Kupčija s tem predmetom obeta biti zelo živahna. Znano je namreč, da se izvaža vse polno ljubljanskega zelja v razne kraje, celo v Egipt.
Strašno neurje na Ogerskem. —
V	soboto ponoči je razsajal v komitatu Arva na Ogrskem strašen vihar z močnim nalivom. Mesto Also Kubin je bilo skoraj celo pod vodo. Na nekaterih mestih je bila voda 1 m visoka. Voda je izrula drevesa, tudi mrtvo človeško truplo so našli. Polje je popolnoma opu-stošeno. —
Oiklon v Lombardiji. — Iz Milana se poroča o grozni nevihti, ki je razsajala v petek po Lombardiji. 50 mrtvih in na stotine ranjenih se je konštali-ralo Mnogo hiš je podrtih. Tovarne so težko poškodovane. Vozove je kar neslo s ceste.
V	mestu Mazzate je bila taka toča, da je ponekod dosegla višino 1 m. Škoda je velikanska. Mnogo družin je brez strehe in hrane.
Železnica na Triglav. Inženir Planinski in docent dr. Steiner v Pragi sta idelala načrt gorske železnice na vrh Triglava. Po tem načrtu bi vozila iz Bohinjske Bistrice na Velo Polje železnica z avtomobilnim omnibusom. Za gonilno moč 40 konjskih sil bi se rabil bencin. Iz Velega- Polja na vrh Triglava bi se došio z električno vzpenjačo. Električni tok bi 'proizvajala naprava v Ve-lem Polju. Ustanovila se bo delniška družba, ki bo izvedla ta načrt.
Nevihte in žitni oderuhi. — Dobro kažoča letina je provzročila, da so na bor-
zah znatno padale žitne cene. Žetev je pred durmi ali pa se je že začela, m nizke cene žitu so prišle špekulantom prav v ugodnem času. Mnogo žita je še v rokah špekulantov, ki so ga marsikje že pokupili do zadnje bilke. Sedaj poizkušajo seveda špekulanti že počasi povišati cene. Ko bo pa žetev končana, bo oderuški pritisk v polnem tiru in cene se bodo zvišavale. Nevihte in rja pomagajo špekulantom, da utemeljujejo umetno zvišanje cenam žita. Pred kratkim je bila v Budimpešti nevihta. Komaj se je čul grom v borznih prostorih, že so zvišali cene za 16 do 20 vinarjev. Z nevihto pa je bilo tudi konec nadaijnemu zvišavanju. Res lep vzgled žitnih oderuhov v malem. Kaj briga špekulanta producent in konsument. Prvemu drago prodati, to je njemu edina skrb in tudi najmanjša nevihta mu pride prav, da doseže svoje namene.
Sneg in vihar s točo so imeli v noči od sobote na nedeljo na Gor. Štajerskem.
Povodenj v Galiciji. Vsled neprestanega deževja je zelo narasla Vtsla ter je poplavila že nekatere nižje ležeče kraje. Tudi iz drugih krajev Galicije prihajajo poročila o povodnjih.
Nova uredba v avstrijski vojski.
Poroča se z Dunaja, da namerava vojna uprava uvesti za poizkus dodeljitve častnikov pehote h konjeništvu, topničarjem in pijonirjein ter narobe. Namen tej novi odredbi je, da častniki spoznajo tudi notranjo službo vojaštva raznih vrst orožja.
Jugoslovanska razstava v Parizu.
Jugoslovanski umetniki, ki žive v Parizu, prirede leta 1912 v Grand Palais na Elizejskih poljih jugoslovansko umetniško razstavo.
Eulturni boj na Španskem. Madridski „EI Liberal" poroča, da zapro na Španskem 1. septembra 240 samostanov na povelje liberalne španske vlade. —
Mestne novice.
Občni zbor slov. »Alojzljevišča"
bode v četrtek, 4. avgusta t. I. ob 2‘/2 popoludne v učilnici zavoda ulica Ponte Isonzo 7 s sledečim dnevnim redom: I. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo voditelja o uspehih gojencev v li. semestru 1909-10; 3. Poročilo blagajnika;
4.	Slučajnosti. Vsi udje so naprošeni, da se udeleže občnega zbora.
Predsedništvo.
Mrtvega so našli pred nekim hlevom za gradom v nedeljo 53-Ietnega Frančiška Blažič iz Lokvice. Zadela ga je srčna kap. —
Doktor skaza v Gorici. — Neki Maksimiljan (iobenc iz Celja se je posvetil privatnemu zdravilstvu. Zdravil je z raznimi rastlinami, ki jih je sam nabiral. Imel je (udi mnogo medicinskih knjig, iz katerih je črpal svojo znanost. »Zdravil" je posebno vojake. Tako je hotel »ozdraviti" te dni nekega vojaka. Stvar pa je šla le na slabše, tako da je moral vojak v bolnišnico, kjer je vse izpovedal. Gobenca so zaprli ter mu pobrali vse priprave in knjige.
Sedma lekarna v Gorici. Nasproti mestnemu vrtu v tek. Verdi se odpre zače*’ u prihodnjega leta sedma le-kan. •’ Gorici.- Lastnika ji bodeta Tromba & Bartoli.
Pomnožitev policijske straže. —
S	I. avgustom t. I. se število tukajšnjih državnih policistov pomnoži za 22 mož. Z istim dnem se nastane tudi okrožni nadzornik (Revierinspektor).
To se zgodi zaradi tega, ker je bilo dosedanje število policistov vsled razvoja mesta v zadnjih letih nezadostno in je tudi okrajno glavarstvo opetovano opozorilo namestništvo na ta nedostatek.
»Centralna posojilnica" v Gorici je imela v I. polovici poslovnega leta 1910:
Prometa K 5,121.997-95. Hranilnih vlog se je vložilo K 432.386 32, dvignilo pa kron 555.836-18. Posojil se je dalo K 392.927 65, vrnilo pa K 169.602 75. Na tekoči račun se je vložilo K 1,875.834-13, dvignilo pa kron 1,576.856-67. Znaša toraj stanje dne 30. junija 1910: Hranilnih vlog K 2,165.59067, posojil K 2,464.909-15, tekočega računa K 414.46687 posojilnici v breme. Stanje posojil presega ono hranilnih vlog za kron 299.318 48.
Poklonitev grofu Becku. Častniški zbor tukajšnjega pešpolka št. 47 in pa cela godba pešpolka se je podala včeraj popoldne z železnico na Bled, da se pokloni tam na letovišču se nahajajočemu fcm. grofu Beck, ki je imejitelj tega pešpolka. Na Bledu je bil zvečer koncert. Godba je svirala tudi pri skupni večerji častnikov. Častniki in godba so se vrnili danes zjutraj v Gorico.
Iz goriške okolice.
g Iz Mirna. — Naša občina se pripravlja, da proslavi dostojno prih. nedeljo novo sv. mašo, katero bo daroval č. g. novomašnik Vinko Štanta. Veselimo se vsi teizvanredne slovesnosti, ker pri nas je nova maša redka, preredka slavnost, ako se pomisli, da je zadnji mirenski rojak imel novo mašo
I.	1S61 tedaj pred 49 leti. — Torek zvečer pripeljal se je č. g. novomašnik z gosp. župnikom in županom v Miren, ter smo ga slovesno sprejeli ter po blagoslovu v cerkvi spremili do domače hiše. — Cerkveno opravilo začne prih. nedeljo ob 9. uri. — Isti dan pop. se bo blagoslovil v župni cerkvi tudi lep križev pot, ki je po sodbi strokovnjakov umetno delo.
g Iz Mirna. Nagle smrti je umrla v soboto 23. t. m. soproga tukajšnjega kmeta in posestnika Marija Frandolič. Okolu 11. ure dopoldne, ko je rezala zelje za živino, jo je zadela kap, na kar je takoj izdihnila. — Pokojnica, ki je bila v 72. letu je bila izredno zdrava in krepka ter pridna gospodinja in skrbna mati. — Potrtemu soprogu Andreju Frandolič in njega družini naše iskreno sožalje; pokojnici pa večni mir!
g Iz Oseka. Kako se znajo ljudje zpreminjati, kako znajo preoblačiti svoje prepričanje, nam kaže najlepše naše oseško „Bralno društvo" s svojo dušo, oseškim organistom. To Vam je čudno društvo I Že dolga leta hira klavrno življenje; bili so ljudje, ki so upali, da ga oživijo, a življenje je bilo zastrupljeno — zato mu ni več pomoči. Dela to društvo prav nič I Pa se nekateri postavljajo, da se je začelo med njimi svitati! To so ljudje, ki so bili nekdaj nasprotniki liberalizma, vneti in odločni agrarci; a zaspal je agrarizem, oziroma pokazalo se je, da je postalo to slepilo že nepotrebno; liberalci so si vjeli na to past
—	kar se je dalo vjeti, več se ne da. — Sedaj javno izpovedujejo tudi pri nas že tisti, ki so bili nekoč najbolj vneti agrarci, da jih ni sram priznati, da niso klerikalci, in da oseški liberalizem ne stoji na tako slabih nogah! To verjame morda sainu, kdor ne pozna oseškega liberalizma in oseških liberalcev — posebno med tisto mladino, ki se ji svita — (najbolj pogosto v zgodnjih urah); — ljudje še spijo po vasi, ko jih oni še vedno dramijo s svojim fan-tulinstvom in čukanjem — (ampak to čukanje je pristno, ker imajo med sabo pristnega »Čuka").
Govorijo o terorizmu. Vprašali bi jih samo faktov in slučajev, če nam jih imajo
očitati. — Kaj pa s pismi, ki jih oni pišejo poštenim dekletom ? Pravijo, da je naše K. S. I. D. zdražbarsko društvo. — Kdo pa dela zdražbo ? Kdo ne pusti na miru dostojnih ljudi?
Da, naše društvo napreduje — in dobro napreduje, če tudi je šele skoraj začelo svoje delovanje; ampak pokažemo jim v kratkem, kako je treba delati v izobrazbo in prosveto ljudstva. — Mi bodemo delali in se bodemo lepo množili in to bo vsem razgrajačem najlepši odgovor!
Naš cerkveni organist je duša vsega gibanja proti nam I Dobro I Nič za to I Bojimo se ga ne, ker nam ne more preveč škodovati, — ampak velečastito cerkveno oskrbništvo naj lepo poskrbi, da pošlje takega organista, kamor sodi I (— Kako pa je postal organist ? —) Na kor in v cerkev, kjer je treba sodelovati pri službi božji — dopisnik umazanih goriških liberalnih listov, ki so že v tolikih prilikah pokazali, da je njihova vera vse prej kakor naša vera — prava katoliška vera! — Odločna je beseda : proč ž njim I
g Strela je udarila med nedeljskim neurjem zjutraj v dimnik županove hiše v Vrtojbi. Poškodovala je nekoliko zid in ubila psa. Druge nesreče ni bilo.
g Vabilo na redni občni zbor
„Kmečke hranilnice in posojilnice v Grgarju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 7. avgusta 1.1. koj po blagoslovu v župnišču s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sprememba pravil. 4. Potrjenje računskega sklepa za leto 1909. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane odbor.
g Iz okolice. Minolo nedeljo podala se nas je večja družba v Orehovlje, kjer je napovedalo tainošnje izobraževalno društvo veselico. Domačini in bližnji okoličani so napolnili Mozetičevo dvorišče. Nastopilo je 50 telovadcev pri prostih vajah. Novost je bila, da so se proste vaje proizvajale po taktu petja mešanega zbora iz Mirna. Telovadba na orodjih je vzbujala pozornost, bnako velike skupine. Nastopali so razni pevski zbori tako iz Bilj, iz Orehovelj, iz Mirna ter tamburaški zbor. Govoril je tudi biljenski preč. g. kurat Abram o organizaciji mladine. Igra »Tri sestre", katero so igrali domači igralci in ig-gralke.se je dobro igrala. — Sploh se opazuje napredek v naših društvih, naj-sibodi pri telovadbi, petju ali pri dramatičnih nastopih. Mladina se čedalje bolj zaveda zahtev sedanjega naprednega časa, zato hitrimi koraki hiti po poti resnične izorazbe. Udeležnik'
g Z dežele. („Edinost“ in sokolstvo).
—	Tržaška »Edinost" pomaga goriški »Soči" reševat goriške Slovence, to pa z razliko, da se poslužuje hinavščine, zavite v bombastično „narodno navdušenost", medtem ko stori to „Soča“ odkrito — a surovo.
Nisem sicer prijatelj polemiziranja, a ..Edinost" št. 175 me je izvabila iz rezerve, ko sem čital nje uvodnik: »Slovencu" in »Gorici" radi par stvarnih opazk v omenjenih listih o prililiki sokolske župe v Št. Petru. »Edinost" naj bi bila nategnila malo ušesa »Soči*, ki je, ravno ko je piihajala sokolska »župa v Gorico čistila svoja stranišča ter zlila gnojnico na »Orle" in »Marijine družbe". Če je „župa“ dišala kaj po tej gnojnici, naj se »Edinost" zahvali svoji sestrični »Soči". »Sokolstvo spravlja »Edinost" v ospredje, kakor važni faktor za reševanje Slovencev. No, da je Št. Peterska župa res rešila Slovence, se bo težko ke-
daj čitalo v zgodovini, čeravno je zlezel celo 70 letni liberalec v sokolske hlače ter se »vrtel" po taktu muzike — vse to za narod.
Kdor čita omenjeni članek, bo mislil, da je »Gorica" zagrešila veliko narodno lumparijo, dočim se »Gorica" »župe" niti dotaknila ni. »Edinost" hinavski pravi: »Mi nismo do danes napisali še ni jedne žal besedice proti telovadnim društvom S. L. S." Kaka nedolžnost I Skrita za hrbtom sestrične »Soče" že lahko vzklikne »nismo".
Da pa molči o grdih napadih »Soče" na naša telovadna društva, je pač znamenje, da se s temi napadi popolnoma strinja. Koliko tisoč in tisoč »čukov" je zagledalo dan iz sestričine tovarne v Gosposki ulici. Zakaj tega ne graja »Edinost", marveč napada na hinavski in resnici niti se bližajoči način S. L. S. in s tem tudi vse njene ustanove Ali ne govore dovolj jasno grdi napadi na uaj-marljivejše, najpožrtvovalne in najboljše rodoljube in narodne delavce
No »Soča" je poskusila na drug način rešiti — ne Slovence marveč sebe. Ker se ji ni posrečilo s pomočjo »agrarcev" utrditi svoje stališče, si je drugo pomoč izmislila. Skočila je v sokolsko srajco. Ker je pa dobro vedla, da sama nima dosti zaslombe, je povabila »Edinost" na pomoč.
.Edinost" natveza, kakor da bi bil »Sokol" edino narodno telovadno društvo, dočim je že znano, da so liberalci pod krinko »Sokolstva" iskali in našli v tem društvu (ki bi moralo biti izključno le športno dru-štvo op. ur.) somiseljstvo. »Sokoli" naj bodo stebri propadajočega liberalizma. Hinavci okoli »Edinosti" naj se podajo na deželo ter naj se prepričajo, kako sovraštvo negujejo »Sokoli" proti vsemu, kar je v zvezi z našimi telovadnimi odseki. To Je bratomor, okužil se je človeški čut s pisarijo takih listov, podivjanost vlada v teh vrstah. Ni skoro prireditve, da se ne bi čulo o kakem brutalnem nastopu »Sokolov". Pa ne samo to. Tudi med mestnimi »Sokoli" se nahajajo taki, ki se v surovosti odlikujejo. To opažajo tudi tujci, ki posebno o poletnem času, ko se vrše javne prireditve, obiskujejo naše kraje. Lepo mnenje si vstva-rijo o Slovencih. Z lepimi utisi zupustijo potem naše kraje. In kdo je temu kriv?! »Reševatelji" Slovencev okoli »Soče" in »Edinosti", ki se takih sredstev poslužujejo. Pametni ljudje so že izprevideli, da se na tak način ne da voditi ljudstva.
Hribodolski.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Gor. Branioe. Delo pri Raši se je, hvala Bogu, pričelo. V ponedeljek došel je iz Trsta g. nadkomisar s svojim pristavoin, ki sta pri vasi Koboli vse natančno pregledala in potrebno odredila za delo. V kamnolomu že delajo.
Nekatere strašno skrbi, kdo da bo plačal. Povemo vam, da sami klerikalci. Delalo se bo najprej pri vasi Koboli, drugo leto pa pride na vrsto cela uravnava Raše. Na tem mestu prisrčna zahvala g. nadsvetniku Wenedikterju, ki se je toliko trudil za to zadevo, da je še sam izposloval pri c. kr. poljedelskem ministerstvu podporo 4000 kron. Zahvaljujemo se pa tudi velezaslužneniu g. Mihu Zega, dež. poslancu, da je tako možko zastavil svojo besedo v prilog Raše. Bog daj srečo pri delu!
a Dva otroka obenem padla v vodo. (Iz Brji.) — 25. t. m. so se igrali otroci na dvorišču Ferdinanda Kodrič, pri Kodrovih. Na dvorišču pa je neka luža, polna vode.
V	to lužo ste padli dve deklici in sicer 4-letna Ferdinandova in 3-letna Janeza Bri-
covga. Prva je padla Ferdinandova tako, da ni nihče opazil. Ko je padla 3-letna Bri-cova, je k sreči slišala njena 8-letna sestrica, ter jo je še živo potegnila iz vode in tako jo rešila gotove smrti. 4-ietna Ferdinandova pa je utonila. — Stariši pazite na otroke posebno zdaj, ko so vse luže polne vode.
Iz tolminskega okraja.
t Nemški Rut. — Zahvala.— Podpisani se v imenu posestnikov, ki so minolo zimo dobili izdatno podporo v znesku 174 kron za nakup sena, naj-iskreneje zahvaljuje našim poslancem, c. kr. okrajnemu glavarstvu v Tolminu, županstvu v Hudajtižni in sploh vsem, ki so sodelovali pri izposlovanju podpore.
Nemški Rut, 24. julija 1910.
Alojzij Kos, podžupan.
t Gorenja Tribuša. Malokedaj je slišati od nas glas v časopisih. Zato bi mogoče svet mislil, da se nam kar najboljše godi. Da bi le res bilo to! — Kakor drugod po raznih krajih v naših hribih, tako tudi mi se ne moremo hvaliti s cestami,, s katerimi smo zvezani. A kaj rečem s cestami. Saj teh prav za prav ni. Slabi kolovozi so to, ne pa ceste. Zato pa komaj čakamo 1. 1912., da se bo, kakor rečeno, začela graditi cesta iz Dolenje v Gorenjo Tribušo, Nemški Rut itd. Upanje torej vendarle imamo, da se rešimo osamljenosti. — Pšenica je slabo vrgla. Sena je V izobilju. A kaj pomaga, ko je malo govejih repov v naših hlevih. Kjer jih je bilo pred leti po 8 do 10, jih je sedaj po 4 do 5 Ljudje so žival prodali vsled slabih letin sena in vsled silne draginje krme. Treba si bode vzgojiti doma naraščaj. — Jako hladne dneve imamo. Toča nam je dosedaj prizanesla. — Cerkev smo pobelili. Sv. birmo bodemo imeli prihodnji mesec. — Vse bi bilo drugače prav, le kron je premalo I t Zgubil je neki ubogi človek na železniški postaji v Sv. Luciji ob Soči dne 20. t. m. srebrno uro in srebrno verižico; pošten najditelj naj jo prinese na pošto Slap ob Idriji, kjer prejme primerno nagrado.
Iz kanalskega okraja.
ki Vabilo k predavanji) o Jugoslovanski strokovni zvezi, ki se bo vršilo 31. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni g. Iv. Šuligoj v Lokovcu. Vabimo vse prijatelje tudi iz sosednih občin, ker je predavanje zanimivo in je za te kraje potrebna ustanovitev Jugoslovanske Strokovne Zveze!
Občni zbor Kat. slov. izobraž. društva se bo vršil dne 7. avgusta po blagoslovu v prostorih g. I. Šuligoj. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika,
4.	poročilo rač. preglednikov, 5. razni predlogi, 6. volitev novega odbora. — K obilni udeležbi vabi prijatelje in člane društva uljudno	odbor.
Iz komenskega okraja.
km In zopet točal Preteklo nedeljo v jutro ob 4 in pc! uri vsula se je po Vojščici, Temnici in Lipi tako gosta ioča, da je v par minutah bilo vse belo. Končala je ves vinski pridelek, dalje
V manufakturni trgovini TEOO. HR1B9R prej »Krojaška zadruga'
======== se vdobi najboljše platno in bombaževino za perilo. =
fižol in drugo. Od lam ]e šla na Vipavsko. In to že v drugo v kratkem času. Gorje čez gorje! Ubogi kmeti
km Veliki Dol. — Kat. slov. izobr. društvo priredi dne 31. julija t. I. veselico s sodelovanjem Marijine družbe v prostoru čipkarskega tečaja ob 4. url popoludne z naslednjim vsporedom: 1. Farkaš: »Poputnlca Hrvatske", tamb. zbbr; 2. Ferjančič: »Planlnarica", mešan zbor; 3. S. Gregorčič: »Oljki", deklamacija; 4. Carli: »Slavijanska", ženski zbor; 5. Dr. Krek: »Tri sestre", igra v 3 dejanjih; 6. »Venček narodnih pesni", ženski zbor; 7. Sattner: »V hribih se dela dan", predel, za mešan zbor; 8. Silvin Sardenko: »Zvonovi zvonijo". Romanca. 8. K sklepu tamburanje. —■ Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča 50 vin., za male 40 vin.
km Spodnji Kras. — Presrečen kraj, katerega je nebo obdarilo s takimi možmi, kakoršni se dobe na kršnem Krasu. Hočemo reči presrečen je kraj za tiste može, ki uganjajo kar hočejo brez strahu, da bi se jim skrivil las na glavi. Da, tako je pri nas. Tatiče obešajo, tatove izpuščajo. »Primi ga, drži ga" vpijejo kraški tatovi dobrega kraškega ljudstva. Slepar ima srečo I Nek tak ljudski izsesovalec je rekel’ »Bolj drži dobro podkovana laž kot sto resnic". — A le na Krasu, dostavljamo mi. Tukaj je zaloga smradu, ki ga je dovolj za celo Goriško....
Iz tržiškega okraja.
tr Iz Sesljana, dne 25. julija 1910. Danes popoludne so tukaj izstrelili velikansko mino. V to svrho so porabili
17.000 kg smodnika. V mino so bile napeljane tri električne žice. Ta mina je največja, ki so jih do sedaj razstrelili. Količina razstreljenega materijala znaša
100.000 kubičnih metrov. — Ta Kamnolom je last Jadranske družbe, ki ga je kupila od pokojnega Cecconija.
Drobtinice.
Angel čnva nad otroci. — Čevljar Josip Erklavc iz Debelegavrha pri La-verci je prepustil svojemu 10 let staremu sinu Jožefu nadzorstvo nad svojim dve leti starim otrokom. Ti so se igrali na vrtu, ki leži tik proge dolenjske železnice. Malo otroče je v tem trenutku stopilo na železniški tir, ko je dirjal osebni vlak št. 2212 mimo. Odbijači so otroka podrli na tla in tako je peljal cel vlak čez otroka, ki je ostal živ in je zadobil le neznatne poškodbe.
Bogat berač. — V Augsburgu je umrl bivši drvar Jan. Mayr v 65. letu. Bil je splošno znana oseba, ki Je živela od beračenja. Po njegovi smrti so našli v njegovem kovčeku skritih pod cunjami 80.000 mark, 7000 mark v zlatu in 15.000 mark v različnih turških, ruskih in avstro - ogrskih papirjih. Okoli 30.000 mark v obligacijah je sežgal pred svojo smrtjo. Ker Mayr ni bil oženjen in ker nima sorodnikov, napravi država prav dobi o kupčijo.
Oeia družina zastrupljena z gobami. V Wessenheimu pri Hflchatu je obolela družina delavca Reineinerja vsled zavžitja strupenih gob. Dva otroka in mož so že umrli. Ostalo družino so prepeljali v težkem stanju v bolnišnico.
Književnost.
»Otrok". — Nasveti pametne domače vzgoje ob preprostih razmerah. Po nemškem izvirniku priredil Magister. Natisnil in naložil Ant. Slatnar v Kamniku 1910. Cena: I izvod 20 vin., 10 izvodov 1 ‘80 K, 100 izvodov 16 K. To knjigo toplo priporočamo vsem starišem, ki jim je telesna in duševna vzgoja otrok pri rcu.
Vabilo
k
VI. rednemu občnemu zboru
„Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev
ZZZZUZ registrovane zadruge z omejeno zavezo",
ki se bo vršil
 r v četrtek dne 11. avgusta 1910 ob 10'/* uri predpoludne —
v posvetovalnici »Centralne posojilnice" v Gorici Tek. Josipa Verdija št. 32.
Dnevni red:
1. Poročilo o zvezinem poslovanju za 6. upravno leto 1909.
2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1909.
3. Določitev obresti od opravilnih deležev in sklepanje o porabi čistega dobička.
4. Določitev merila, po katerem naj se določi upravni prispevek zadrugam, ki niso posojilnice.
5. Sprememba zadružnih pravil.
6	Dopolnilna volitev dveh udov načelstva in volitev nadzorstva.
7-' SIUČain0Sti-	NAČELSTVO.
$
Za Birmance!
črevljarski izvedenec f
v Gorici Raltelj št. 32.I
Naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da ima v zalogi vsake vrste črtvljev za odrasle in otroke. — Posebno se priporoča birmanskim botrom 1,1 starišem birmancev. Sprejema tudi naročila po irieri po zahtevi odjemalcev. — —-------—	—
Postrežba točna = in poštena.
ta.
ZANVALA.
Iz globine srca zahvaljujejo se podpisani na izkazanem sočutstvovanju povodom smrti našega blagega, dobrega in ljubljenega soproga, očeta in tasta
Josipa Sfiligoj pok. Ivana
veleposestnifia v Drnovku in bivšega župana v Biljani.
Posebno zahvalo izrekamo domačemd preč. g. župniku Kumarju za obilne tolažilne obiske za časa dolgotrajne bolezni in za vodstvo pogreba, preč. g. župniku iz Šmartnega, preč. gg. vikarjem iz Kozane, Vipolž in Gradnega ter č. g. bogoslovcu Reja iz Dobre za spremstvo predragega pokojnika k večnemu počitku. Nadalje preč. gospodu župniku iz Biljane za ginljiv govor ob odprtem grobu na pokopališču, gospodu županu s slavnim občinskim starešinstvom iz Biljane, gospodoma županoma iz Medane in Kojskega, kakor tudi ostalim gospodom briškim županom. Nadalje iskreno hvalo biljanskemu pevskemu zboru pod spretnim vodstvom gospoda Kožlina za prekrasno in milo petje pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Č. g. kaplanu iz Šempasa Štef. Kodermac, ki je, ne boječ se daljave in grozne vročine, prihitel, da pokropi v slovo truplo dragega mu prijatelja. Dalje vsem gg. veleposestnikom, posestnikom, učite',em in uradnikom, sosedom in vsem sorodnikom in znancem, ki so prišli iz celih obširnih Brd spremit nepozabnega pokojnika k večnemu počitku, ter s tem pripomogli, da se je pogreb vršil na tako velečasten in dostojen način.
Bog vsem stotero povrni!
Drnovk-Gorica, dne 22. julija 1910.
Žalujoče rodbine
Sfiligoj, Kabaj in Muzič.
Loterijske številke.
28. julija.
Dunaj............... 88	83	7	5	17
Gradec	...	54	1	61	25	21
.Konsumno društvo* v Mirnu
P0SL0V0PJ0.
Oglasiti se je ravnotam.
10 kron na dan
prav lahek način. Pošljite na dopisnici svoj naslov na firmo: Jakob Kdnlg, Dunaj V1I.J3 - Poštni urad 63.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno.
-	Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A Gtlli, rapiaja črcvljco, Moti 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeležnice =
v GORICI, Gosposka ulica it. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete.	■
Svoji k svojimi == Svoji k svojimi
Stsroznana narodna trvdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
poitreie pošteno in točno s pristnimi belimi in Črnimi vini is lastnih in dragih pri z n an i h vinogradov ; potem s pjrlzenjskim pivom ,,PRAZDROJ“ is sloveče češke Meščanske pivovarne1', in itbornim proti* vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Proti-vinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah: z do* mačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici aa vse kraje avstrijsko-ogrske driave v sodih od 66 1 naprej franko goriška postaja. — GENE ZMERNE.
tliloinicB urktnlli posod id ciphiiaodi orodja
Fr. Leban Bdrica,
Magistralna ulico štra. S.
Priporoča preč. duhovičlnj svojo delav-nlcc cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja Iranko. —
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antoni Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici Št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
AHA LIKAR
v GORIGI
Semeniška ulica št. 10.
Velika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin.
V trgovini se dobi papir in papirnati izdelki, pergamentni papir za zavijanje masla, svilen papir in peresa za umetne cvetlice, šolske, molitvene in vpiso-valne knjige, svete podobe, tiskovine za duhovnije in župnije. Sprejema tudi tisk zasebnih tiskovin, računov, posetnic, napisov itd. itd.
Dobra postrežba, najnižje cene!
Kuhati ne znajo,
to smo konštatirali vselej, ko so se postavile na vtioo Pekatete, ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte Bastonj kuharsko knjigo pri trvdki Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Gorici, na sredi Ra&tela hiš. itv 7.
Trgovina na drobno in debele
Najceneje kupovališče nirnberskesa in drobnega blaga ter tkanin, preje in niti).
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke In šivalne strm«.
Potrebščine za krojače lnčrevljarje.
Svetinjice, rožni venci ma*nt* fcnju
Hišna obuvala za vse letne čase
Ponebnost: senena za zelenjave, trave In detelj
Najbolje oskrbljena zaloga za t™ marje, krošnjarje, prodajalne po s«imih in trgih ter na deželi.
jji Priporočajte med seboj jfj|
jj	trgovino	jj
HJ. Medved;
M	Gorica	j|
Mcorso Verdi 38- ^
& ■*- Postrežba strogo A ”	solidna.	h
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
haloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in troke. Ndročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Prva Hloveuska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
»<5Djyei Gosposka ulica štsv. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
(j) Poši *■€>
Pošilja se po železnici in pošti.
OO0OOO-
&
Lekarna	^
edine žel. kapljice ^
znamko sv. Antona Pado- hnH
ist
vanskega.
■
L”J
Zdravilna m o č MK teli kapljic je ne- M prekosljiva. Te rjj' kapljice uredijo ^ redno prebav-Ijanje, če se jih dvakrat na dan Sfi w	po jedno žličico M
(Varstvena znamka) popi je. Okrepi M ^ Želodec, storž, da issgine v krat- ^4 ^ kema £asu omotica in šivotna ^ Idnost (mrtvost.) Te kapljice tudi kJ LH storž, da človek raje j L hjJ
jijij Cena stek enioa 60 vin. j#j
^ odlikovana pekarija ^ in slad Marna ^
K.
v Gorici na Komu
(v lastni hlil)
Izvršuje naročila TnakovrHtnega peciva, torte, kolače za birmanoe in poroke, pluce Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča ne «). obrlnstvu. Cene )akn nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
er-— 19
* Goriška zveza j
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
regtatrovana zadruga i omojeno zavezo
posreduje pri nakupu knstpk potrebščin in pri prot®
^ ^ »'v- kicfljiiii pridelkov. ^ •'v '/v*
Zaloga je v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE * v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32-
Lar-
Hfm
I
35.000 stiskalnic za grozdje, sadje, obrtne namene itd.
20.000 mastilnih mlinov za sadje in grozdje, veliko število hidravličnih stiskalnic za obrt in poljedelstvo je izšlo MayfaFtll OVill tovaren.
Leta 1909 je bilo narejenih:
2500 stiskalnic in 1200 mastilnih mlinov.
Neovrgljiv dokaz za odločnost kakovosti istih proizvodov*
Kar brez skrbi se obrnite do
Ph. Mayfarth-a & C.o
tovornlce poljedel. strojev železnin in parnih samokovov.
Dunaj II. JaboFstFasse 71.
Zahtevajte brezplačno dopošiljatev ilustrovauih cenikov. Išče se dober zastopnik.
Restavrant
„Central“
Tekalne ]os. Verdija Ut. 31.
Podpisani toplo priporočam slavnemu obCinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščini svojo dobro urejeno gostilno. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče.
Udani
Ivan Lipitsch, gostilničar.
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-  ugodnejših krajev ________________
Jedilno olje
Jedilno fino Istrsko , Corffi Puglio
lesih vinski
K 1-04 „ 1-12 „ 1-20 „ 1-20
po 96 v. liter
Marsigiia ... K 1’28>
Bomtay . ... „ l-20-
Bari............  l1^
Lucca.........„ 1'60
najfinejSe . . . „ 2’— Milo in iu£i. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.	Telefon	176..
JVa^nauilo.
..Centralna posojilnica registrovana zadruga l omejeno /-avezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 41i,°!0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5V|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°l0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
i
A
■
Prosiva aahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KMIBBIG & BAIBO
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upellavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocukano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s pot. dili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva zahtevati listke!
o H O <•i
a
a
e
a
p
9
p
o.
a
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	  —:
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpoišek v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna- (odgov. L Lukežič) v Gorici.