PROS GLASILO slovenske podporne jednote f.ETO—YEARXV. SuJK* tSt^uiSrt^firt**-**-1,lt " •t Cimum o( Mm«! JKl^TSS Chicago, III., četrtek* 21. aeptembra (Sept. 21), 1922. SuUcrtplU. |«.00 Y.«rl,. (Jr*dallki la apravailkl pr« ■torti M8T B. Uwmi i ^ / , i,'.-C Waahington, D. 0. — Ako so veliki dnevniki ae tedne paprej trobili, da predsednik vetira vojaško nagrado, ako jo aprejme kongres, tedaj ao bili dobro informirani, kaj ai šepetajo velefinanč-niki v Wall Streetu o vojaški nagradi na uho. Predsednik Harding je vetiral vojaško nagrado. Svojemu vetu je dodal komentar, v katerem pobija idejo, da ae najvišja požrtvovalnost plačuje s gotovino, kajti kaj takega je bilo v navadi v preteklosti, v bodočnosti nej bo pa drugače. Dalje opozarja, da bo moral kongres skrbeti za pohabljene veterane in da bodo v teku let znašali troški okpli pet in dvaj-aet miljard dolarjev. V zbornici je položaj tak, da bo kljub predzednikovemu vetu oddana dtetretjinaka večina za vo-jažko nagrado. Ko je bil veto e komentarjem prečitan v kongresni zbornici, je bilo jesno, da jc zbornica pripravljena glaaovati ponovno o predlogi in jo sprejeti. Vitem kritičnem trenotku je kon-grešnik Mondell, republikanec iz Wyominga, etavil predlog, da se glaaovanje odloži do prihodnjega dne, da bodo poslanci imeli čaa Čitati komentar. Predaednikov komentar ni napravil ugodnega vtisa na kongrea-nike, še manj pa na doslužene vojske, ki se savedajo, da so profl-tarji nagrabili miljone, ko so oni tvegali avoje življenje pa bojnih poljanah t Ffimcijl, fn še bi se profitarji obdavčili primerpo, da bi prišlo še več denarja v zvezno zfkladnico, kot ae potrebuje za izplačilo vojaške nagrade. Spominjali ao ss tudi, da je predeednik v volilni kampanji govoril v prilog izplačilu vojaške nagrade. Dalje ao ee dobro spomnili, da je predsednik lani stopil pred aenat in govori^ de naj ee izplačilo vojaške nag-rade vzame kaaneje na dnevni red. Njegov j^omentar jc pa popolnoma v nesoglasju z njegovimi prejšnjimi javnimi iz ja vernico vojaški nagradi. Zaradi tega pričakujejo, da v zbornici ne bo velike razprave, ampak dš zbornica glaeuje še enkrat prek predaednikovega veta za vojaško nagrado. In to ne .bo nič izrednega. Precej kongres-nikov mora letos sopet pred volil-ee."Ti kongresniki dobro vedo, kako eodi ljudstvo doma e vojaški nagradi. Ako glaaujejo proti vojaški nagradi, ao njih mandati v nevernosti. a Wall Street stavi vss svoje upe na senat, kajti tukaj upa, da ne bo dvotretjinske večina za vojaško nagrado. Velebizniški listi že prerokujejo, da v senatu ne bo dvetretjineke večine in de voja* iko nagrade lehko reši le šc politični čudež. Hkozi dve leti zo doeluženi vojaki i/peli na vojaško nagrado in marsikateri ei je. elikal v duhu, da ai postavi svojo hišico ali da odide na domovišče, ko prejme vojaško nagrado. Zdi se, da so ti upi po dveh letih uničeni, ako ee izpolni, ker ' prerokujejo veliki dnevniki, ki i mejo dobre stike z Wall Streetom. ' Ako bo predaednikov veto vzdržan, tedaj el je elara garda izkopala evoj lastni grob. - DEMORAUZIEAN TOVORIH PROMET NA FRUOO ŽE Springfield, Ho. — Tovorni promet na Frieeo železnici je praktično demoralizlren. Paaažir ai promet pa šape, od kar aU vladna pregledovalea Arthur Boge re in J. R. Vence pregledala lokoa»tlve. (redni k i priznajo, da ni v teku štiri in dvajeet ur zaposlil tovorni vlak poeta jr. fteet paeeširsklh vlakov je pa lam l4 zamudo od štirih do šeatlh ar, ker ae lokomotive nahajajo v ta kem stenjn, de ne morrjo preae eti pregledovanje IMm PODVA DAUGHERTY JA, NAJ OA VOLA PRED SODlftftE. Lombard, IU. — tFed. Press. > — "Železniški delavci bi morali do zzdnjega mola ignorirati Daughertyjevo sodnijsko prepoved." je rekel tukaj Eugene V. Debe. "Vedoč, da a temi avojimi besedami kršim prepoved, upam, da me justični tajnik Daugherty, ki ae je bavil a kupovanjem po miloščenja sa bogata sleparje, predno je dobil eedsajo službo, aretira in se prepriča, dali je njegova prej^ved k^j vredna." STAVKA ZELEZNiSKIH PISARJEV JE ODLOŽENA. URADNIKI DELAVSKEGA DE PARTKBHXA SE TRUDIJO IZ RAVNATI SPOR. Lokomotive se. nahajajo v zelo slabem stanju, U 'Jj>> V' .'"i ■ ;* . , ¥ Washington, D. O. — Delavski department ae je potrudil, da prepreči stavko 6,200 člsnov Bratovščine železniških piaarjev, ki ao ualužbeRi na pennsylvanski železnici na diviziji v Newarku. David Miller, zaatopnik železni&kih pisarjev, Henning, delavaki pod-tajnik in Hugh L. Kepvin, načelnik pogajalne službe, so obdržava-li konferenco. • Delavski department je priporočil, da ae stavka odloži saj za on teden, da v tem času apelira na ravnateljstvo penna/lvanake železnice, da se pogaja z uslužbenci in ugodi njih sahtevam. Kom-penija namreč zahteva, da piaarji delajo tudi ob nedeljah, ne da bi bili za to odžkodovani. Železniška drulba se pač noče pogajati z organizacijo pisarjev. Ka penn8ylvanski železnici je uslužbenih okoli 23,000 pisarjev. Miller je prepričan, ako komfra-nlja ne odneha ty vztraja na svojem stališču, da zaatavka vsoji pet in dvajset tisoč pisarjev, ne da bi glavni odbor odobril ta koral*. Velika razlika jo med izjavami trmoglavih železnižkih predsednikov, ki nočejo spr%ve s stavkujo-Čimi železniškimi delavci in komentiranjem položaja po vladnih uradnik^, ki imajo opraviti z železniškimi zadevami. Oficijelaf Waahington je pre, pričan, da bodo vse železniške družbe podpisale aporazum v teku trideaet dni, tiste družbe, ki ee bodo pa še vpirale aporszumu, bodo zfopnievaj^prisiljeno se podati saredi razpadajoče prometne opreme. Nadzorniki poročijo, dz se žs lezniške družbe poslužujejo runih umetnih sredstsv, ki pomagajo le trenotno« da ustavijo cur-lanje kotlov na lokomotivah, medtem ko ae drug mehanizem nahaja tudi v žalostnem stanju. Taka poročila prihajajo o Menicah, katerih revnatelji trdijo, d« ao do devetdeset odstotkov nadomestili stavkajoče dela Vee. BANČNI BLAGAJNIK JE KOI VIL. S njim vred pa tndi $80,QP0 Chicago. Bi. — Dpvid K. Carl aona, blagajnika Oottage Orove Avenue Btate banke, jc vzela noč. Z njim je šlo tudi petdeeet tisoč dolarjev, ki so bili Isatnlna banke. Bančni pregledovalee računov Savege je le pred Jsramcpeaeee. me zahteval, da Carlsonr rezigni ra. Pri raviajjt je odkril, da je ban«ai denar nalolen v nevernih "posojilih". Dne 26 .avgusta ga jc ravnateljstvo odstavilo, »pre menili so todi kombinacij pri kljačavnici na blagajni. Pelfkjstegs septembre je Carlaon potegnil svojo ssdnjo meseč-no pleče d»e slo petdeset dolar jev. Ael je domov In je svoji ženi dal ato deeet dolerjev, tekoč, de hreni s tem denerjem. ker ge bo mogoče potrebovele. Na to ee je odpeljal v ovojem evtomobllu. Njegova šena je na to obveetile banko, da njen eoprog zapusti! dom ln pozvali eo beačneua pre gledofil*, ki i$ odkril primanj kija j. EavaalalJstvo izjavlja, da je banka selventne ia de je pri-jkliajkzit WALL SI. ,ZELI UNIČITI E OSEM DENARNIH MOGOTCEV JE POVEEOČILO STAVKO ŽE LEZNUKIH DELAVCEV. _ Taka je zaprizešena izjava Eert A M. Jewella. h t Chicago, BI, — Zanimiva je zaprisežena Izjava Bert M. Jewella, predsednika železniškega', dclhv skega departmenta v%meri»ki delsvski federaciji, ki je predložena sodniku Wi|kers4nu pri sodnijsko prepovednem postopanju proti železnižkim stav-karjem. Izjava pove, da je oaem oseb, predetavljajočih železniški odbor newyorlkih bank, akovalo zaroto, ki je povzročila, da ao za stavkali železniški delavci, da tako izvedejo zvoj protidelavaki program. V izjavi je povedano, da posto-je tesni iti ki med pet in dvajset osebami, ki kontrolirajo devet in dovctdcact odstotkov železniških družb, katere laatujcjo železnice prvega razreda z 211,280 .miljami železniškega omrežja. Tov je 82 odsttiko.v železniškega omrežja v Združenih državah. Od teh pet ln dvajset oaeb snada oaem ooeb k notranjemu bančnemu krožku, ki obkoljnje bančno tvrdko Morgan Co. in National City banko v New Torku. Oda skupina tvori prafc* tičuo notranji krožek finančne zveze. Oicbe, ki igrajo na prve gosli pri upr^Vi' amerižkih želoznic, sb sledeče t Robert S. Ldvett, predsednik upravnega odbora tJ-nion Paciffc železnice in član glavne, uprave na dvanajst železnicah, William Rockefeller, Član glavne uprave na enajst želcspi-cah,' H. Do Porcat, advokat v Ncw Yorku ln kspitalist, ^čl«n OSKRBNIKI ŠIVALI 80 BOLJE PLAČANI KOT OSKRBNIKI BOLNIKOV. | New Vork, N. Y. - (Federated Preee.) — Pgsaiki z zverinjaku v Brouocu, ki sktbe sa opice, da jim ničesar ne manjka, prejemajo $150 mesečno plače, medtem ko stražarji v bolnišnici sa invalid;, katero vzdržuje zvezna vlada,'dobivajo $50 do $70 na mesec. V bolnišnici ao bivši vojaki, ki trpe na Šivčnih in duševnih boleznih. Tako poroča dr. Thomas W. Salmon, psihijater in profeeor na Kolunu bijskem vsein ellšču. AMERIŠKI SENTIMENTAL-B HIUSKAJOIIA VOJKO. Harding pa izjavlja, da Amerika no bo reševala turške krize. POMAGALA BO BEGUNCEM. Washington, D. C. — Predsednik Harding in kongres prejemi ta brzojavko voditeljev raznih verskih in dobrodelnih organlss-cij, ki zahtevajo, da ae Amerika postavi na stran Anglije in pomaga kaznovati Turke zaradi njihovih barbarskih Činov, Izvršenih nad kristjani v Mali Aziji. t Harding jo pa odgovoril v torek popoldue, ko je bila v Beli hiši izdana siodeča isjava*: "Združene državo nimajo namena, da bi sodelovale pri reševanju krizo ua Bližnjem vatoku. Amerika no pojde v nobeno lno-zemako vojno." Izjava je bila obelodanjena po kabinetni aejt, ki je bila Izredno dolga. Kabinet je nedvomno rez* previjal o sedanji krizi v Kvropi in zzključil, da so Združene državo ne bo mošalo v angleško-turlgl apor neglode na pobožno žolje Kl.vnih upr.v ». «,.j.» M««- Vi U Hni„..r., .n,iaki »l»Vt.r « *?[ York Central železnioe In imft| glavnih uprav enajst Železnic, Gv F. Baker, predsednik Firft Natl onal banko-in ravnatelj na 'deset' železnicah, H. S. VanrlcrbUt. rav natelj na deset železnicah, 8amu el Rea, predsednik Pennsylvanake železnice in h. P. borec, predeed nik Delavvare k Hudson llleznl oc. (William Rockefeller s mrtev, kajti umrl je pred ^kratkem). Drugih sedemnajst raojotisV jc pa sledečih: A. J. Countjr, A. W. Kreoh, F. N. Daviš, Fsirfsz Harrisoni W. W. *Attcrbury, J. E. Reydolds, Charles Stcele, Hotvnrd KUloi M H, Smith, Charles IUyden, a. H. Harris, .TuIuh Kruttecbmitt, Chsr les E. Ingcrsoll, '1; % HtolNbury, K. V. R. Thayer, T. De WHt Cuy ler in H. Wa1tcrs. / Kaj je pokazela obravnava do-zdaj IV"! Odvetniki, ki zastopajo železni-lke delavce, razdirajo dokaz za dokazom, s ksterimi prihajajo za stopniki juatičnega depa^menta Kna tretjina zapri«u*Ženih Izjev, ketere so predložili Dsughert> j<*. vf pomočniki, je bila sevržene od sodnika. Odvetnik Riehberg, ki nastopa železničarje, je označil vladne dokaze kot "plaz govoric, katerih aledi kažejo na krivo prisego". Deugberty se trudi dokazati, da so orgsnisacijs železni-nkih delavcev kovsle zsrote z namenom, ds pri prečijo meddržav no trgovino z nasilnimi dejanj! Riehberg je pa naglašal. da ee n* de slediti, ds je bM en sam akt, o katerih govor« zaprisežene isjsve. irvršen po uniji. « Vlada je zavzela atališče, da j< •tavka aamanaaebi !i«po«tsvna To etališče eo odvetniki žel'/ni čerjev razeefedrall. Dokazali eo, Izjava se dalje glasi: "#ojnlh ladij no bomo poslali. Imamo la dijc na Bližnjem vztokn, klakrbe za življohjs m lastnino amerllkih državljanov, toda nažl pompršša ki nimajo oblasti, da ae bi izkrcali na suho v obrambi Carigrada in morske ožine." Pomožni tajnik Phillips je v torek zvečer objavil alodeče poro čilot , • * r . ;; "Prejeli emo ksblogrsm admirala Brlatela, datiran II, t. m., ki se nanaša na braoiavko kapitana Hepburna v Bmirni. Hepburt) ja v-ija Bristolu, da je konferirel z angleškimi, francoekimi in italijanskimi pomorskimi častniki gls-de na prevažanje beguncev it Smirno. Adreeirsli so spal ni Kemal«, da naj dovoli grškim parni-kom vstop v luko zz odvsdbo beguncev, Id štejejo 120,000 oseb. Bristol čeka na Kamelov*odgovor, predno more storiti ksk korak v svrho olajšanja stanja kriatja nom. Potreba pomožne akcije je tako velika, da privetne organi sadje absolutno ne morejo storiti nišessr. Intervenirati mora je vlade In »rlstol bi red vedel, dali bo pomagal* tudi ani-riška vlada, da se vel krlaftjanaki begunci odpre mijo is Bmlrne. Ileguncl se neha-jajo v težkem položaju. Živil nimajo In med njimi eo Izbruhnile kulne bolezni.' Dr. Bert on, predeednik Ameri fike j»omožne upravo na Bližnjem vztoku in tajnik Odbora emert ških miaijonov v inozemstvu, je paaUl 4olg apel Iz Ženeve, da aaj Združene države aktivno počešejo v grško-t«Nfco godljo. Berton pravi, da iaui Amerika "moralne interese v Turčiji In mora deliti svojo odgovorno«! sa varatVo Anglija je sama za vojno s Turi Kemal vztraja, da more ententa vrniti Carigrad in vprašanja oftine naj vaši konferenca. Francija lija odklanjata vojno • Turki. Avstralija na magala Grkom. Rualja sahtova, da aa turška reši na konferenci, na kateri bodo zastopana ljudstva, jri iin ob dardanelsko-bosporski olini Črnem morju, ljudstev. Oiina mora biti pod kontrolo Eebelne grške šota ras vile rdečo sastavo. Pariz, 20. sept. — I« Rima poročajo, da je punt med grškimi vojski v Traoiji vedno večji. V Rodostu so bili v pondeljek is-gredi t večjs čsts vojakov je ko-rsksls po mestu s rdečo sastsvo na čelu. V izgredih je bilo ubitih več grških čaatnikov. Na stotine 0ftkih vojekov v Trseljl je obrnilo hrbet armadi in pobegnilo domov. London, 20. aept, — Dva bsts-Ijona moš v Angliji in dva bataljona iz Ireke sta dobila nkas, ds se morata takoj vkrcati ns trans-porte, ki jih odvode v Malo AsijO. Iz Csrlgrsds je prišle vest, ds se kemal isti dosegli Bfgho, ki ee nahaja v nevtralni ooni. Bigha jo 45 milj vzhodno od Oanaka in 12 milj od Mraihornega morja. General Harrington, vrhovni poveljnik britaklh šet na Blišnjem vztoku 4* prejel navodila, da mora preprečiti invazijo nevtralne cone za vaako oeno. Pariz, 20. aept. Danes se vrli v Parizu konferenos glede polo žsjs na Blilnjsm vztoku. HevsoČl so frsnsoski ministrski predsad- de Kaeh Cumminsov treueportni brlstjenov s Anglijo in Or^Je." f Med drugimi, Id M' radi da Amerika pošlje armado na Tir-ško, ao tudi liani«'<• ^oakaga mi aijohakfgs odbor« v tioat«»nu j po slele ao brzojavko lUnlinga s zahtevo, da Asserlka prepreči oku pizanje Csrifftgda po turških m "lofialjatth. zlkofl ne dolole, da ao odMti še leznlŠkega delavekega odbora oh-varni. Vsaka stranka lahko «tklo nI njegove odloke po navedeem ameriškem načinu, panrkert? ae trudi, de aodaijaka prepovM postane trajaš. . ZsAaaaa aodin>ka prepoved ki je Mla padaljšaae za deee|,'dnl, pot^č#» dne 81. eeptembre. m hV\ kralj Allkaander, Jugoslovan skl vnanji minister Nlnčič, grof f3ferza Iz ftalijf in zzstopniki H um uhlji, Sestanek se vrfii v pro storili sunsnjega ministrstva na Quai d'Qrsay. r Težko je reči, kaj ss islele Is te kotference. Glevarji sntente bodo nedvomno sestavili odgovor ns noto Kemsls psše, ki ji bila doj Mt n vi jena danes zjutraj. Kamelo-va nota vsebujs odgovor aa prej-• »jo noto entente, ki sshtava, da tuifki nacionalisti prisnsjo In spo-Štujsjo nevtralno cono ob Darda-nelah ln Bospdru. emai je odgovoril, da ae mora J vršiti konferenca, ki , naj vprašanje garancij glede nov* lofd dardanelsko-bosporske e t dalje sihteva, da morajo ve leto zasesti Trsoijo ia Js-Orke povsod s turlksgs ozemlja. frmslovs prvs zahteva bo naj* brjfsprsjata, druga sahtsvs pa ns,-dvosnno nsjde odpor pri Angle Kakor zdaj stoji stvar, je Anglija sama sa Vojno e Turki s po » nsjemnikov« Francija • Je nlla avoje posidke s ssijst-Stranl derdenelske ožine i vse oeko časopisje splavdlrs ta vlade. To dokasuje, da cije negsja Angliji kolikor Zdi se, ds konferenca na Qusi d'Orsay položi temelj mirni reš||vi turlkaga vprašanja i drugega izhoda nI, ker nI sloge med zevizniki«, AagliJa na mora s$flM riefrati vojne s Turčijo In Rueijb l%Hs, 20, aept. — Mustafa Ks m al paša Ja obveatll franconki vlado, da čaka na konferenco In ne te nepadel nevtralna eone, niti ''arfgrada, ako sm Anglija. Fran ei js la Italija zajmrfijo. da Tur čije dobi nesaj Tlačijo do reke Marice s Odrinom vred in pa Osri-grel. Derdenelako-boeporaka oži aa g^rs biti odprta in svobodns ter aoIW> Hl|lll zednjih 24. ura k , nsjvi^is $fUk ***** J® Avatrelija najnižje HO. Holm e l»de ob C pr.prsvl>rna pomagati Veli zc»dc ubiM 1 (Dalja na 3. strani.) TT SL IJsž s u orf . A'" t., . f i tiaJf ' il it i* ■ %'M^mši i i-u , , . rglpinsko otočje. Tukaj je div^l strašen vrtinčar, kateremu prgvljo tajfun, leet in trideaa| ur Najhuje j Jsl tajfun v Aevarnih pokraj aa t/iuutna. UsilU je brsojevae telefonske naersve in ruvsl dl je s korenina*i vrrd. Mifl| aeksj dni, pridno sa dobe drobne vesli I nezgodi, hI jo povzročil vlh^r. I LETALO POORB4AJO OD SEPTEMBRA Nesr Vork, V. V. — Brata jn llerold Kruig-r ata ee le v hldroplaitf aedaiega bra od tukaj proti jugu. •ta ilosfiela na »w.J ril j, da jih je doletela keklng PROSVETA GLASILO | JjASTMMA m kasoohsI ■ nasooBi JCOMOTZ _oglssojrjK) dogovoru. Rotopild M^ — mimj*. NWnln."z.3S) ptb> wii|i ■Si »»• J« • to« 4uvm p*i«kU MNltiM. Pl , AM fM M Utoft lUt. h "VSI RUDARJI SO MRTVI V ZLATEM RUDNIKU". Tako in enako so se glasili napisi nad vestmi predvčerajšnjim v velikih dnevnikih, dasiravno noben pameten človek ni pričakoval, da bodo po dva in dvajset dneh našli rudarje še žive v rudniku Argonautu. Vesti se glase, da so rudarji umrli v petih urah zaradi strupenih plinov, ki'so se razvili v rudniku vsled požara. Koliko je resnice na tej vesti, bo težko dognati, kajti trupla so bila tako razkrojena, da je bilo nemogoče jih spoznati Fakt je, da je sedem in štirideset rudarjev izgubilo svojs življenje, ker se ni družba ravnala po obstoječih varnostnih predpisih in ni oskrbela rudnika še z enim izhodom v slučaju potrebe in sile. Dalje je dejstvo* da je f bil izhod v rudnik zamašen s steno iz betona. Ta stena je bila zgrajena pred tremi leti, kar sta se družbi, ki lastujeta rudnika Argonaut in Kennedy sprli, ko je bil rudnik Ken-nedy poplavljen ob času požara v rud/iiku Argonautu pred tremi leti. Velikf dnevniki skušfjo to dejstvo prikriti z jokavimi komsntarji, da je življenje rudarja vedno v nevarnosti, in ne omenjajo dejstva, da bi bilo vseh sedem in štirideset rudarjev še živih, ako bi bil rudnik imel še en Izhod. ! Prav nič ni treba vpraševati, kdo je zakrivil tragedijo I glohoko doli po zemljo, kajti jasrto je kot beli dan, da so morali rudarji umreti zaradi zločinske malomarnosti od strani družbe. Taka tragedija, ki se je odigrala v rudniku Argonautu mora vsakega človeka, ki čuti človeško, ne samo pretresti do srca, ampak vzbuditi mora v njemu zavest, da je treba taki zločinski malomarnosti od strani privatnih rudniških Interesov napraviti konec. Varnostni predpisi ne pomagajo nič, dokler ni i postav! določeno, da se lastniki rudnika kaznujejo najmanj i deset let ječe, ako opuste varnostne naprave v rudnikih, ki so določene po postavi, da se morajo izvesti. Seveda ne bodo tako stroge kasni določene za lastnike rudnikov in ravnatelje rudniških druib, dokler bodo delavci politično dremali in pošiljali v zakonodajne zbore orodje privatnih blzniškiK interesov. Ako delavci želi, da se bodo spolnjevale postave, kl predpisujejo, kakšne morajo biti varnostne naprave v rudnikih In drugih industrijskih podjetjih, tedaj morajo izvoliti poslance iz svoje srede, da zastopajo njih koristi v poetavodajnih zbornicah. Tarnanje in jok, da je sedevv\ in štirideeet pridnih de-lavcev izgubilo svoje življenje zaradi podjetniške malo-marnosti, ne pomaga delavstvu. Podjetniški interesi imajo srce iz kamna In poznajo le profit. Jok vdov in otrok ru-1 darjev, ki so umrli v rudniku Argorfautu, ne bo omehčal i teh interesov, da bodo saj v bodočnosti bolj skrbeli za 1 varnost rudarjev. | Delavstvo mora samo skrbeti, da se take tragedije v delavskem življenju več ne ponove zaradi zločinske pod- Sjetniške malomarnosti. Pusti naj jok na strani in se oprime agitacije za letošnje volitve v novembru. Proč s podpor-I niki privatnih bizniških interesov iz zakonodajnih zbornic : mora biti klic ameriškega delavstva v jeseni pri volitvah, ■ ako hoče delavstvo doseči, da bo življenje delavca malo \ višje cenjeno kot se ceni zdaj. Ako bo delavstvo razširilo ta klic tajio, da bo rodil 1 aadove in prinesel uapehe, Je storilo svojo dolžnost v Interesu svojega lastnega razreda. Zgradilo bo podlago, na , kateri bo mogoče dalje graditi, da se take katastrofo v in-dustrijskih podjetjih preprečijo. Izvršilo bo veliko uslugo t vsemu človeštvu, ker bo poskrbelo, da se prepreči morje-nje in ubijanje delavcev na delu, ki so gotovo najkorist- JAVNA GOVORNICA. . i. ■ Glasovi članov S. N. F. J. in čitateljev Proevete. | WlIburton, Okla. — Na dopia v številki 210 sc» I« enkrat porodni, d« je bUn dopisnikove pomota, ker tu zaenkrat ni dela. Vzroki ao aledelli Na svoj prosto* je vsak čakal, eden rov je le deloma v vodi drogi zelo zasi|t. V bližini, na Uartahorne so en rov ustavili/ čemur je vzrok, da je hotela kompanija vsiliti rudar« jem električne svetilke, ki pa ao nerodne, da niso za rabo ia poleg tega zelo drage. Tu je vpooejnih 300 npi, kl sedaj gredo za delom. 1'rrmogsrji tek eveUlk ne sprejo mejo, zato ne ve nible, kdaj bo kompanija pristala na stare pogoje. Če ae bodo razmere izbolj-tale, bomo pomagali najbolj potrebnim dobiti delo, za enkrat pa Bi pil. Pisem aem prejel toliko, da ni mogoče odgovarjati kot utruje-ne mu delavcu, torej ae zadovoljite s tem odgovorom vai prisade ti. Tudi tu zmo nekateri brea de la le blizu eno leto, drugi po o-semnajst mesecev, podpore nismo dobili nikake, ne od unije, tpdi od druitev ne za mesečnino, toda komaj smo pričeli s delom, že nam unijakl uradniki obetajo vi visoko meeečnino. Torej daj, delavec l Plačevali smo zelo vieoko mesečnino, ko smo le delali M do 112 na m«sec , ko smo pa bili brez kruha, naz unijska blage j na nI poanala. JCakorhitro sipo pričeli zopet dalatl, tedaj pa smo le zopet dobri in plačevali bomo vieok esesment. Tako torej delajo s nami naa-protniki Howata, nakladajo vlaa 10 meeečnino in taka delajo od por med vretami članstva, kjer i • razpaaeva črv nezadovoljnosti. <5s bomo pri prihodnji volitvi v uniji Imsli toliko . nezavedneler, ti bodo dali glaeove nasprotnikom naprednega delaveksga bo* ritelja Howata, smo si sigurni slablih časov. Je pač ialoaten, a resničen jiregovor: Če nisi v umit te biča kompanija, ko si pa v uniji, te etiakajo uradniki. Pa reel, moj prijatelj, da te nI pšgf Zato pa agltlramo za pri-lodnje volitve, da bomo v unijah mali res ljudi, ki bodo aa dobrobit naa vseh, ne pa priatranaUk eefelčnežev. Rabite pamet, ter ma-pomialite, kdo M po nedolžnem sedi v ječi v Girardu, Kanzae. Pozdrav - Jože AUČ. po godu, daei sem pisal resnico. Dopisnik priznava, da jI defcrt v neorganizirenik prrmogorovih in tudi* da bo mogoča la delal, ter navaja fudi vzroke za te. Nikakor pa ne bi mogel verjeli, da do-pienik trdi kaj takega, ko oaie nja Blaine, Obio., da sem jas pri |el od tem preučenega oprila. Mogoče dopisnik ne ve, da so v državi Okle vsi premogarji v organizaciji U. U. W. of A. pa če bi bili aU ne, jaz |e nisem delel na Blaine, Oh » tudi ne v okolici, ker tam le niaem bil. Dopisnik pravi, da ata samo dva atara Slovenca, ki ae že več let držita v 28. dietriktu, vai drugi pa da ao novinci tega leta. To ni reenica. Nadalje pile: "Dopis nik pripozna, da ni lepo; ostal naj bi bil v Ohiju, pa bi bilo prav le po." Ne 'vem, kaj s^aj pripoznam če ee pa nahajam v. državi Ken-tuckjr ie več let«. Preoital sam večkrat njegov dopia, kjer pile nekaj o Ave Mlcl, glasilu KSKJ, da je pravilno, da človek pokale kam apada, o "glihi, ki vkup Itfiha", da bi videl rad ie kak reeničen odgovor in o pravici, ld v oli bode. 8koraj bi mu na tak dopia ne odgovoril, toda liat Proeveta, ki posveti v vsako teauio luknjo, je zato primerna, da mu odgovorim. Slovenci smo naallkaU laž s prav kratkimi nogami, da bi s njo ne mogel priti daleč, zato tudi do pianiku jamčim, če mi more dokazati le ena laž, da mu poiljem nagrado po $50 za vaako besedo. "Na Homer Citjrju je le mlada organizacija", pravi dopianik, "pa vendar ae ne izpraiuje, koli ko vozov ima ta ali oni, to pa za to, ker ni nevoičljivozti.' Kdo ima pri tem najmanj govoriti nevoičljivozti, va dopianik. Dopie-niku svetujem, da ae poalnU moje ponudbe in dobil bo nagrado. Če se ne bo oglaail, bom ematral, da nt/esnlčno, kar je pisal v prejšnjih dopisih. On naj ae torej pokale v javuoati z reaničnimi dokazi. - A. KBradlej. is poratnal a oniaii, ki ee prizadeti, ča bom res moral zapu stlU naselbino. Vsekakor ni lepe o njih, da ae tako ram mene ogre vajo; ali naj bom tako poplačan za moje izredno delo v tej krizi. Primerjal bi lahko nekatere Le viau, ki tudi na te način plaču je. Kdor ae čuti užaljenega, pe naj se oglasi, odgovor bo dobil vsaki čas. — Katk Paver. SLIKE IZ NASELBIN. Wilburton, Okla. — Zopet aa moram oglasiti v naiem delavskem listu, Prosveti, na katero smo Slovenci lahko ponosni, da , o imamo, ki je nai sogovornik in nekak poaredovalec med na*l v Ameriki, do potom nje lahko izvemo, kako ae godi nailm bre-om po drugih naeelblnak ia kaka so njihova teinje. Poročati moram zopet o razmerah v Wilburtonu. Z obratom ;a tu pričelo sedem rovov, in ai-eer a "polno paro". Na dan, ko to rilem, ja zadnja majna odprta. Cdor je prilel sem doaedaj, je de-o dobil. PrUfla sta tudi dva rajata Iz Kansaaa takoj na moj dopis ▼ It. 210 in dobila delo. Od aedaj M bo zopet bolj trda, dokler aa nduztrlja bolj ae poživi. Ljudje silno pritiskajo sem za slom od vee strani in sliii se, da >o tukajlnja premogaraka druž-m odprla is neki rov, ld je saeut la leta. Koliko je rceniee na tem, ne vem, doeedaj ao zaobratovale vae mejne razun ene. Rojak AUek pravi, da dobiva dovolj plaem od vseh strani radi vprslevsnjs u delom, iato tudi meni ne praoata-dragega, kot da se so pet obrnem Ae nai delavski list in izjavim, da dela zaenkrat nI vel. — Anton Povla. »rovrder, Ijr. — Iz 4ri*vc mesečine" in tobeka ai doati dopisov, kajti tu v državi Ken-tuckjr tndl ni doeti Slovencev, tabor dragih inoaemeev ne. Naee-jeni so tu sami tu rojeni, pa tu- m« - - ----r------,dl črneev je preeejinje itevilo. nejii člani človeške družbe, ker brez njih ne more obetati' »asumema se dobra s njimi ln oni so prijazni z nami. Pred nar dnevi je rojaka Johnu Mihelliču odtrgsle pSUe na levi roki, ko jc izpod resa val Kasogova lilo a strojem. — ddelaveu 0. T. Galevej je atr- Človeška družba. 1 Delavstvo ai mora aamo kovati svojo usodo. Zastonj t pričakuje rešitve in pomoči od tietih, za katere gara in . dela. In to atori, sko ae v političnem boju postavi na svoje i lastne noge in ne aledi rfrankam, kl Imajo sicer ob času , , ^ njeni maudorji izvoljeni, debela plaat kamenja. Sedaj ac Socialiatična stranka po«Uvl letos kandidate pri v •.kainitaki v UuUviiiu. " ----1 " « mu IPIIPIH.IIII Bil BIIKa JW | ~ m*** .1 To njen program in njeni edini 'V? •drivjtt Mayer London v kongresni zbornici »kn a iW Bdiaon, Kana. —, Od tukaj ao redki dopizi v listu in zato aem aa odločil jaz naplaati maio o stanju Hoiratovih mož r Kansaau, aU vaaj o -tej okolici, da ne bodo rojaki drufod aiallli, da smo. ta nsgradeni za stavko, kot se spodobi po enoletni ztavki. Še celo unijake karte nam na dsjo, ds bi aa g njo lahko izkazali drugod, ako bi lakaU delo, da bi znali drugod, da amo dobri atavkarjl. Če gremo drugam brez unijs^e karte, bodo mieliU, da smo stav-kokaai, kl smo opravljali delo med aploino stavko. Tu ae jako težko dobi delo. Vsaki dati aem pri rovu, da vidim, koga bo doletelo usmiljenje, da lahko gre v jamo, pa ne aam, kakih petdeset jih vedno poseda tam pri jami. Bos beži pred na-mi in se akrlje, da ga nihče ns nadlcKuje. V jami iau vsaki dan dovolj ljudi, ker jlb nabere lahko pred vhodom, pri čemur največ odloča poznanje in prijaznozt napram bosu- Tako se vrli korupcija, po uniji pa ni ne huda na sluha. Najhujie je videti starega možaka, sključenega od dela, kl mora nestl svoje orodje ven iz jame in pustiti prostor ter naetreljeni prrmoR za mlajie, a katerimi je foe prijazen. Nikomur ee .revež ne mora prltoHM, nikogar nI, da bi ga Ičhll. Tako naa je naplačal Lcwia aa nalo poirtvovalpoet v dolgi stavki, a katero smo pripomogli do dobre smage. Potem pa naj le kdo vele, da imajo "Howe-tovi molje" prednoet ln priliko se zopetno organizacijo. Pa naj bi imeU prednoet, izpolnile naj bi aa vae obljube o eopetnem sprejemu v organizacijo, kl zo nam jih dsli med stavko, kaj nam pomagajo vaa ta obljube, če eo pa ie-lodci prazni. Pa auregih rovih sem bil ia teko smo smo za lel, naj brez zkrbi apijo. Svoje učilo, da vemo, da dauea ni verjeti vsakomur. Kakor vae pokazuje, trpjenja torej le ni kpnec in ie bomo trpeli, to pa bo .trajalo dolgo, dokler bomo sledili takim voditeljem. Ifefto da bi predvsem izčietili Iz organizacije vae nezdravo in začrtali pravo pot organizaciji, s* damo voziti par ose-bam za noz. Vaak voditelj, ki iie dela po željah členztva svoje organizacije, bi moral biti stroga kaznovan in biti vržen iz organizacije. Tako bi kmalu odpravili iz organizacij vse meietarje, ki kupčujejo z nasprotniki dela v. stva kot mdetarji na eejmu, kdo da več. Oni dobijo plačilo od kupca in od prodajalca, in tako je s sedanjimi voditelji in nami. Na ta način ae delajo etavkokazi ins pri prihodnji atavki ae jih bratje organizirani rudarji nadejajte že več. ' •< Zopet bo treba poiskati kako delo, ki pa ni drugačega tukaj kot atavkokafkega. Precej naa je tu, ki bi lahko ili v unijske rove, toda kam naj gremo, če pa tudi Iz unijskih rovov prihajajo poročila, da je ie vae natlačeno. Tudi ae aliii, da ae rudarji jeze po krajih, koder so pričeli z delom in k njim prihajajo rudarji iz drugib krajev, čel, d* jih apod-rivajo od dela. Vsega tega bi ne bilo treba, če bi bila apolnjena obljuba, da ae bomo vsi hkratu vrnili na delo ali pa nobeden. ' Pač slabi časi so, vendar bi si lahko pomagali. Včeraj so bile voUtve, in udeležil sem "se jih. Kar lasje so se mi jelili, ko sem opazoval volilce. Iz tega kot so ' oni počenjali, lahko le sodim, da gremo ie dežja pod kap. Nikake-ga preobrata ae ne moremo nadejati ▼ državi Washington, pa naj. ie kdo reče, da se ne vračamo v normalne čase. Pozdrav stavkarjem iirom A-merike. 9, Javorlak. HaUla, W/?e. — V časopisih bereav da je stavka končane, ali pri aae ni teko, stavko iaajno ie kot prvega aprila, same toUko jc razlike, da zedaj. stavkajo tudi stavko kazi, ker ni železniikih vo zov na razpolago. V enem mceecu ao doaedaj delaU itiri dni, nakla-daU ao premog v zaprte železni ike vozove, ali aedaj tudi teh nI Stevkokazev je največ črncev iz Alabame in tudi belih različne narodnooti ia Penparlr**U*> Z* to je potrebno, da vaakega, ki pride k vam v &aeelhbA od dre god za delom, vpraiate, kje je bU po 1, april« in od njega tudi zah te vate izkaailo. Ako nima itkazila, ga polljHe nazaj. Tu apadamo pod 17. diztrikt, lrf je operatorjem najbolj na ercu, ker je najbližje Logana. Delati nam niso daU nič že od late 1930, da bi nas lalja prldoBili na evojo stran v. sedanji stavki, ali zmoti li zo ze. Hi stojimo kakor eden, in da niso dobili stevkokazev Iz drugih dežel, bi, bili ie podplzall po godbo. Tudi itavkokazi so že pričeli odhajati od tu in tako breadvom-no nismo več daleč od znUfe. Le malo potrpljenja in operatorji bodo podpisali ne aatoo v Zapad ni Vlrginiji, tudi po Pennajrlvani ji bodo. Boljie je aedaj potrpeti ie en mesec, kakor pa potem celo življenje garati zaatonj. Vaak vrat postave imamo pri nas, le tekih ni, da bi nas ičitile. Nara+no, da ao nas večinoma spodili iz stanovanj a sodnijakim postopanjem. Konlteblerjsv se tukaj ne manjka. Vzeeno ze bodo morale kompanija podati, ako bo mo oitali tako aolklsrni, kotimo bili doaedaj. Zatorej rojaki, še malo potrpljenja in zmagali bomo. ) Pozdravljam atavkarje iirom Amerike. «alUa|hs9, Wssk. - človek bi mlain, da ao naa pogonoklll stavkokazi, ker ga ni glaeu od tu* ie amo pri življenju, daai ao nam odvzeli zadnji koiček kruha. Zmaga nam ja gotova, amo al mi* zlili, ko amo aaatavkall 1. aprila, a komaj ate pretekla dva meeeea, že ae je pričela kompanija poganjati za sklenitev eeparatne pogodbe. Bila je pri volji priznati staro mezdo, mi pa zmo odkonili la razloga, da ne pustimo naiih bratov atavkgrjev na cedUu, da bo zmaga za vae. Vai na delo ali pa nobeden, amo rekli. Kompanija je tedaj pričela o-bratovat! pod "odprto delavni-eo" dne 22. maja, importirala je atavkokaze od vzek strani, kl le danes obratujejo a polno paro noč in dan po iestnajsturne mezde. Pri veem tem niamo obupali, mlaleč si, saj priiel bo čaa tudi za te najete ljudi in naie zahteve bodo izpolnjene, Prevarali amo se ln mesto njih bomo mi morali pobrati iilf in kopita ter iti za kruhom drugam. Stavkokazi bodo lepo oeteli tu in imeU nala stsnovsnja, dočim ao sedaj morali bivati po iotorik in zaprtih ie-Jeznilkik vozovih. Teh ztanovanj ao se sedaj oprostili in se naatani-11 po meatu. Koliko amo terej dosegli s stavko f Prej ja bil tu unijeki rov in delavk so btll dobro organizirani, sedaj pe jn vaa unija ila po vodi, ml lakko stavkamo do amr-U, če se nam jubL Dragi bratje ao paaabili, kar ao obljubavali, ko je bilo enkrat ugojeno nekaterim, je utihnil klic: val na enkrat ali pa nobeden. Ali ne vedo, kam pelje teka pot? Taka pot vodi do Ml menda val, epraievalijraz^iada organizacije Oreenzburg, Pa. — Iz vseh naselbin prihajajo poročil ar vseeno človek ne more pravilno »spopasti, kakega mnenja eo dopisniki ▼ tej zmeinjavl. Tudi mi t West-morelandu smo se zavedali 1. a-prila, ko je bila stavka napovedana, kaj nam je storiti in priskočili amo na pomoč. Lahko tr« dim, da bi bili organiziranf premogarji poraženi, ako bi ne bili neorganizirani tega storili. Res, da nismo bili oVganfžifanr/ t reči moram, da smo spoznavali, kake namene imajo kompanfje. Po uspehih stavke je tako, ds ao pred stavko organiziranj rt*» darji doaegli vae od podjetnikov« kot zo biU pogoji do ztavke, mi pa nizmo dobili tdčeaar razun razočaranje, živeli smo v prepričanju, da moramo vsi dgbiti ali vsi izgnbit!, kakor ae nam je tudi dopovedovalo od ztrani delavskih' voditeljev. Dokler smo bili vrf skupaj, je bilo težko izvojevati pravi uspeh za organizacijo, ka. ko pa naj kaj doaežemo eedaj, ke smo porazdeljeni f Kratek čas Jat ko ae bo zopet treba bojevati ca plače in pravice vsem skupaj. Priiel je čas za volitve, da glasujemo, jell priznamo 41eveland-ako pogodbo ali ne. Po mojem mnenja je ne moremo pripozna-ti, če pa naa ona 4oči od organizacije. Pri nas ie nizmo obupsll. Vzlic vzem razočaranjem ztojimo ie trdno, kot smo stali prvi dsn, ako ne celo bolj. Do danea se ie ni nihče toliko zmotil, da bi bil icl nazaj delat in tudi reči moram, da le nismo zahtevali podpore dozdaj. Zavedamo ae, da je moralno priskočilo nam na pomoč delavstvo AngUje in drugih držav Evrope, ko je simpatično odobravalo nalo solidarnost v stavki, a zavedamo se tudi, da nam naii voditelji nieo dali zs-doetne moralne pomo$ v stavki. Njim je enakost tuje. Delavci pa, kl se zavedamo na nai trnjevi položaj za vee enak, glejmo, da bomo enekopravni vai. Kdor ima več, naj da evojemn bratu, de mu bo omogočil boro iivljenje. — F. Oveec. m YOB* OBHTKAL JZ PODPISALA. pe okruten odgo-| Sedanja stavka je bila popolna je bil sliiati povsod: danes|ln atavkarji aolidarni kakor ia ni ni dela. Ce ima trokieo razume, kdar prej, a trdnim upanjem eo - I s h k o vaak rojak sodi, kake ob |čakelt zmage tn bili v miru, mi-| Ohieago, ni — Ncw York Cen-čutke gojimo kanaalld rudarji do aleč, saj bo tega kmalu konec aa tral ielezniea jc podpiaale konč-teke organizacije, ki nas je stre vse skupaj. Izpadlo pa ja druga- no sporazum z organizacijo ielez-kovala kot mačehe, mesto da bi le, nekateri so se res vrnili na de- niikik delavcev, pri njej dobili meterinakega var-|lo kot začaani zmagovalci, drugi New Tork Central železniika •tva. L>ruHae ao tod res revne, pa smo ostali na ceStl. Naa so pn- dražbe je bila med prvimi, ki ja ^ Tu^u, "L"* '1 tukajiaji voditelji iu iH lsjavll., da podplie sporazum. nI^ stavko, drugam. Podpora so ustavili, če Kaaneje je pa dolla iz New Yor-™ dru?'.T f° drn > malenkaatna. ka veet, da se ielezniika družba gih državah la ai poakali delo, pe.Kikee ae ne zmeni za naa unijeke obotevlje podpisati aporazum. ker J^V. ,. nikasaor. J delavce, tadi če grease eedaj etav. I so nastali apori zaradi rarlage po- kokazitl ali pa agj podleiemo. f0jev, pod katerimi ee et«vkuji»Ai Kaj takega nimao pričakovali daltval vrnejo na delo. kot mi so razočereai drugi, aa- Iz Clevelamla prikeja ve«t. da ee snidejo v pondeljek zastopniki pe ae bomlta se ni treba čadtti, če pri pri | »nogo plani. Povem le tolika U hoda jI atavki ne bo tolika aevdu ia odgovor dopia»i [ttlm. ki eo mnjali • meait ds ^mjleaja m boj ka« ja bilo aedaj. U i »tria dopisniku ai>Stfiel f psradii, aU da bom ieleikuiaj« oče in teko ja todi nas izj zapadu i h Meznlikih družb, as pod pile jo »porazom z organizacijo zaviraoev in TEZKOCE KII (OflZAVLJANSKI PflEO- UIMUJIHE. DRŽAVNI TAJVIKSVARI PESO TKM! POTltltO-ČAMI. fdi ««. da njegovo svarilo izdalo ničegar. M Wa; hington, D. 0. (Federated pr;.vS). — Tujezemske žene ne P »stanejo več ameriškts državljan-kP, čeprav porodo amerittegs državljana, ako predsednik odpiše Cable Curtisovo predlogo, ki mu je bila predložena v podpis. Ta predloga ima naman uatvariti staro pravilo, ki je bilo odpravljeno pnd pet in sedemdeset loti. Tuje teinska žena ee bo morala sama potruditi, da postane državljanka Državni tajnik Hugfies je v plava na senatorja Colta, Člana ae nstnege imigracijskega odleka, i dne 28. junija priporočal, da se Lr spremeni državljanska posta va v tem smislu. Povdarjal je, da vpostavlja dejstvQ, ako si ameriška žena lahko izbere državljan« Itvo po" svoji Volji, kadar poroči tujezemca in prebiva v Združenih državah, komplikacije, kaj je sploh bivališče. To prlnaia zopet dvojno državljanetvo. Angleža se smatra za angleškega podanika, dokler prebiva v Angliji, dokler pa prebiva v Franciji, pa ni Ame frican ali Anglfll Fakt poetoji, da zakon Združenih držav, ki določa; da ni žena državljanka tiste drŽave kot njen mož, ne bo povzro lil, da tudi druge države sprej Diejo tsk zakon. Ta določba v zakonu gre ipar večinoma bogatim Američenkam, ki poroče tujezemee. Bolj reeno je vprašanje pri določbi v četrti sekciji, po kateri bodo ostali ti aoči žea, katere so poročile ameriške državljane in prebivajo tu kaj, brez vsakega varstva v tre-notku, ko poroče Američane. Po tej predlogi ne postanejo Američanke, akoravno poroČe Američana, ako niso posebej prosile zs državljanstvo in izvršile vse, kar zakon za podelitev državljanstva določa. ";•< | V debati so razni govorniki na-jrlaiali, da so žene, ki ao ae isae-lile v Združene države, ako ao poročene, tako obložene s domačim delom, da nimajo čaea za nabavo državljanakih papirjev navadnim in rednim potom. Rekli eo, da •ko soprog postane državljan, da Se smatra tak dogodek za nekaj irrodno važnega v celi družini. In iztegadelj ao priporočali, da naj lena priseže lojalno* do ustave, ko mož prejme državljanske pa* pirje, ali naj ae jI na kateri drug enostaven način podele državljanske pravice, ako njen eoprog postane državljan ali če poroči ameriškega državljana. V spi ognem eodijo, da predaed Bik Hsrding podpiše predlogo, ker neka skupina žen erodnjega stanu zahteva, da se V žene, ki | poroče tujezemca, napravi izreden zakon, akoravno državni pravilnik priporoča nekaj na-lprotnega. I KDO NASPROTUJ! PRRDLOOI ZA RAZD1LRBT FM-. MOOA? Waahington, D. O. — Kongresih Wingo, demokrat, prihaja is Arksnsas in is okraja, ▼ sate*-m producirajo reliklo pre-tt"*« Kongreenik Bland, repu Uiksnec, prihaja iz Indiane in is ?kr".i". v katerem produeirsjo ve-]r ; >»noga. Oba kougresnlks protujeta Winalowi predlogi \u razdelitev premoga je s pobitim glasom " Krni: "Zdaj imamo že posta* v 1 > dovoljuje moddrševni tr k" ^i komisiji odreči železniške »"'•"\e premogovniškemu podjet »•kil. Vo, zdaj ji boate pa eelo de-ii '(*•■ trm P-* i ?»»* L,, r. ra L da bo izbrala kapee, ket#-p** mi»re poslati premog." 1 -milj^ni Bog, ljudie, kam pa K to deželo!" je nadaljeval l^«. "Oproetiti ee morate ne ■ /entlomenu iz N*ear Torka, •ndonu, ker ste osvojili nje-• islistično doktrino. |i>rostiti ee morete tudi pri <> in Troekiju. katerega si ' "čet«! vsiliti Ameriki. Ti se 1 ''kaj v roko Leninu ia Troe-Zii kaj ne priaaate tega t" 16 ubitih v kitki aa ' 20. sept — IS Iroef, r< (>ubliAaaov In Seet svobod ■ ' '-ev j« bOa ubifik všerej .f J'h bliža Krriea v okraj« "'paMMsai aa vseli dve _ »u SHJKIIII5UE SLEDE TSftH MKIUL Oišerin pravi, da Anglija ta Pran cija nimata lakati ničesar v Dordaaalah. EUSUA n UVRRVIK LISTOV. Berilu, 20. sept. — Jurij Čičc, rin, ruski komiaar za vnanje za deve, je rekel v intervjuvu, da Rusija se bo držela pogodbe, katero je sklonila s turškimi nacionalisti v marcu 1921. Na podlagi te pogodbe je Sovjetska Rusija dolžna pomagati turfiki republiki v Mali Apiji moralno in materi jalno. Čičeriu jc dejel, da je Mustafa Kemal paša, predsednik vlade v Angori, Že Vprašal Rusijo, Če bo pomagala Turkom v slučaju vojne z entento. Čičerin odpotuje vsak-čaa v Moskvo, kjer bodo sovjetski voditelji razpravljali o turško-ententni krizi in storili potrebne zaključke. Čičerin je dobro pretehtel vsak odgovor, predno ga je dal na vprašanja poročevalca.. Tu slede vprašanja in Čičerinovi odgovori t "Ali je res, da eovjeteka vlade podžiga turške nacionaliste, da naj vzamejo Carigrad f" Odgovor: '"Turkov ni treba podžigati. Turki vedo sami, da ee jim godi krivica. Na temelju pogodbe, katero smo podpisal! s vlado v J^ngori 16. marca 1921, se vsako gibanje izvrši eporazumno med obema strankama."' "Kemal pala je torej govoril eoprasumno s sovjetsko vlado, ko Je narianil, da bo vzel Carigrad." Odgovor: "Da." "Ali misli Rusija, da je njej v prid, če imajo Turki Carigrad t' Odgovor: "Da. V pogodbi, ka-tero amo podpisali, je rečeno, da Rusija podpira saktevo angorske vlade sa reokuplranje Carigrada in Traoijo. Rečeno je tudi, da pri-deja Dardanele* Bosporjem vred pod kontrolo komisije, t kateri imajo biti zastopkns ljudstva, M žive ob Črnem in Marmorskem morju ter ob ožini; vsi drugI, ki šive zunaj teh ljudstev, morajo enkrat -ja vselej dršati roke proč." ^ % , "Pojdejo ruske armade Kemalu na pomoč'za izgon eatente is Carigrada in Traeije?" Odgovori "Da, če bo treba. Rusija ne bo trpela, da bl zavezniške dršave dopuščale grškim bojnim ladtjam prehod akoai Dar-danele. Vsaka pogodba, ki dovo ljuje, da zapadnoevropske sile kontrolirajo Dardanele In Bospor, je krivična. Kaj imata Anglija inj Francija, ki ste 2000 milj proč, iekat{ v Carigradu f — To vprašanje js seveda staro že več stoletij. ^rimska vojna je nastala valed tega vprašanja in eedanja vojna, ]d pride, ako je ne preprečijo Združene države, izvira is Istega Vprašanja: kdo bo kontroliral Dardanele! Rusi js se nerada a; Rusija želi mir. Ampak Anglija hoče vojno. Ako se Anglija ae spametuje in svetuje Grkom, da naj sprejmejo poiaf v M sil Aziji in vrnejo Turkom, kar ja turškega r Traciji, ne moremo ' obljubiti Ameriki ne ostelem svetu, da ne bo izbruhnila vojna kakršna je bila v letih 1914—19." KARIH VASVAVJA PORAZ STAROOARD MIKOV D. 0. (Federated Prem). — Benjamin Marsh, rev-natelj Farasarekega narodnega aveU, je po svojem povretku s govorniške ture, rekel, de bodo starogardniki porašeai pri 'voli-tvah v novembru. Marsk ja bil na govorniški turi tri meaaee in pol in je prepotovel enajst držav. Po njegovem^mnenju propadejo v no-vembru Toamsend, Poindester in drugi, ki so preživeli primarne vo. Utve. Kajti ferasarji so se šele zdaj prišel! probujeti in razumeti, kaj posaeai ,4newberyzem". Po njegovem mnenju bodo v dr-lavi Hiektgan In Waehington /ma-gali v jeseni demokrat j** IZ OEUUt m (Federeted Press). Steklarski delavni v Kenewhe Cityju, W. Va., ao se organizirali in sastavkall. Delali ao po 10 ur, sedem dni v tednu in sa 30 centov na uro. Zdaj zahtevajo oecmurai delavnik in 45 centov na uro. bružba je odslovila voditelje uni je in skuša obratovati s par skebi. Delavska banka v 9t. Louisu. Unija šeleznlških telegrafistov je ustanovila banko v 1 St. Loisu, Mo., in kupila v ta namen poslopje na oglu Broadway in Pine uli ce. Banka bo organisirana v dveh mesecih, imela bo pol miljona dolarjev glavnice in $100,000 začetnega preostanka. Odborniki unije so obepem odborniki banke. Glavnica je razdeljena na 5000 deležev in unija obdrži 51 odstotkov vseh delnic, oatale delnice ao pa na prodaj članom organizacije. Delnica stane $120. Unija^deluje, da vae druge delavske organizacije v mestu kakor tudi posameani de« lavei, ki imajo prihranke sh«anje ne, preneso uloge Is drugih benk v to delavsko finančno podjetje. Oranitoaeld v Ban Diegu, Cal., ki eo bili izprti pred trinajstimi meseci v gonji za odprto delavnl-oo, ao zmagali v treh delavnicah. Dva podjetnika še nadaljujeta iz-por, a vae kale, da se bota kmalu podale. Inotna politična fronta. De- levake organizacije v Rast 8t. Louisu, IU., eo po svojih zastopnikih na konferenci dne 16. septembra sklenile združiti vse delavske sile aa enotno politično fronto pri novemberskih volitvah. Solidarnost t Herrinu. Otls Clark, rudar, ki je bil prvi obto žen umora v zvezi z znano bitko s stavkokazi, je gradil svojo hižo, ko je bil aretiran. Gradnja hišo seveda je prenehela, odkar je Clark v /uporu, toda krajovna unija tesarjev jc zadnji teden sklenila, da Ugotovi glarkovo hI šo na svoje-strolke. POLOŽAJ VA 2ILBZNI0AH. Ohieago»m. (Feder. Prem). — železniške družbe kot Chieago k Alton, na katerih eo železniški de-lave! dobro organizirani, se drle proč od individualne izravnave stavke; Poleg pa vidimo, do ae juatični tajnik Daugherty trudi, da oodnijeka prepoved poatauc uNij na. . «L, TI fakti govore, kakšna jc etra-legija trmoglavih želoaniškib predsednikov v administraciji, kajti ne gre se za starostne pra-viee, mezdno vprašanje ali delovne razmere. Unije se morajo zdrobiti. j&eleaniški predsedniki kot Hale Holden, ki je predsednik Burlington železnice, niso nikdar ušivali polnega zaupanja pri delavcih, kajti'gledali eo nanje e sumljivimi očmi. Holden epada tudi med tisto apostole, ki eo gladki }n prijazni napram delavstvu in hočejo ustvariti prijateljaka šuetva med goepodarjem ln delavoem, dokler ne dobe prilike, da zaderejo nož globoko in allno. Njegove akcije ao povzročile, da ao ljudje kot Willard, pred aednlk Baltimore * Ohio, Pinle/, predsednik Northnrestern, in By-ram, predsednik Mllwaukee še« lezulee, ki eo podpisali sporazum g organizacijo lelezniikih delav-eev, doepeli tudi sa tako meglo. S Holdenom ee sdej druži Smith, predsednik New York Cen tral železnice. Ta železniška družba je skušala krepke zagovornike delevake atrokovne organizacije apraviti iz alnlbe še pred prvim jnliiem. Smlth ae je kasneje pridružil Willsrdu na spravljiv način. Ko je pa bilo naznanjeno, TU New York Central Železnice podpiše sporazum, je prišel takoj trlee v jevnoet, da je nestal spor glede razlage pogojev. ftoutbcrn, Hesboard In Monon železnica eo podpisal« sporazum. Nadalje ee pričekoje, da več že-lezniških drufb podpiše sporazum v nekaj dneh. New Vork. (Jugoslovanski oddelek F. L. t B.) Od, 1. julija 1922 do 80. junija 19& sme priti Bdruiene d ris v t> Ml* Jugoslavije kvečjemu 6,426 priseljencev. V vsakem po edinem meseeu pa ne sme priti več kot petins te letne kvote. Mesečna kvota aa Jugoslavijo snaša torej 1,293. Dosedaj niso priseljenci ia Jugoslavije izčrpali niti enkrat mesečne kvote. Mcaeca julija je bil dovoljen vatop v Združene države 860 priseljeiicem, rojenim v>Ju-goalaviji, in v meseeu avgustu 1,003. Prišlo jih je torej od aa« e&ka fiskalnega leta od 1. aep-tembra skupaj 1,969. Od 1. eep tembra t. 1. do konca prihodnjege junije ame priti torej/le 4,534 priseljencev Iz Jugoslavije. Slovenski Nirsdni UiUsv •rrlU Podporna Jednota It. Ju»IJa laOT e drla vi tlli.^U. TVRDKE "ftVnfDLlltSS" RAHm OCRN. New York. (Jugoslovanski oddelek F. L. 1.8.) Poštna upravn misli, da je prišla na sled največjemu prekrlčevalcu v svetovni zgodovini. ' Dotičnl "bistroum' Živi v Mon-trialu, Canada, in pjegov posel je jzšematl doUrčke la ljudi v Združenih državah a tem, da o glaša v Časopisih neke uganke, češ kdo jih reši pravilno, dobi ne ke dragulje in zlatnino kot dobi tek. 2e pred par meaeel je poštna uprava izdala tiralnieo proti te* mu švindlerju, ki je oglašal pod imenom Crown Silverware Com-panv. Od tedaj pa je nič menj kot petindvajeetksat apremenil ime evoje "tvrdke" In asvsda na daljeval oglašanje vedno pod kai klm novim imenom. Poštna upre« va je aopet prepovedala poftatla* kanje njegovih oglasov, ali dotič-nik takoj pride na površje s kakim novim imenom. Zadnjič je naatopll pod imenom United Sil verware Company, potem Ra diant Diamond Company. Naslov pa je vedno v Montrealu. ljudje naj se ppsljo pred tem švindl^rjem. DRLATKIOB VA •AVTA FS SC OORAJBVR. Oafti — Maota F« le je dala ograditi evoje tukajšnje dalevaiee s visoka ograje, ki ae razteza t od i oko l, kolodvora, da ne aiorejo Mizo stavkajoči delavci. To pikssujc, da ee železniška družba aa aaue aa Daagfcertyj»vo prepoved, ampak aelo vleoko eeai svojo o- Periz, 19. eept - "l/Kcko Na tional" parola. da eo v tefcu pri prave za gradnjo ždeani<*e čez afriško puščajo Haharo. Oradili jo bodo Francozi. ■ Mi Bvflin, 20. sept. — Sadilni i moaerfcieti, predvsem člani propadlih dinesnj ee egoršeiu, ko eo šHali čredno vsat is h* k*aso!iornekth krogov, da aa bo prejfenji kajaer Viljem res ojbenil. ni o materinski pokojnini. Vaw York. (Jugoslovanski od« delek F. L: I: S») NEW J|SR8EY. Pravico do podpora Imajo ma tere-vdeve. Pogoji: Da mati nI v stanu dostojno vzdrževati ia vzgajati svo jega otroka. Naetanjenoat t Mati mora ata-no vatli v dotičnl CountjMe pet let Stareet otroka r Pod 19. letom. Podpora: Za enega otroka, 99. na meaeet aa dvs otroks, 914. ns meeeci za vsakega nadaljnega o-troka pa $4. na mesec. Trajanje: Sodišče more vsak čas zmanjšati ali ustaviti podporo. Uprava: Podporo dovoljuje Ju« venile Court ali Court of Com-mon Pleae, ki poetavi otroka jkkI nadzorstvo State Bosrd of Chll« dren'a Ouardlane. Ta Board preiskuje veak slučaj pronitelje aa podporo in poroča sodišču, ki v javnem sasltišanju lareče svoj sklep. Kasneje mora aaatopnlk Boarda obiakati podpirano družino veaj šestkrat na leto. Sredatvai Ia aakladov dotične Couatf. NEW VORK Pravico do podpore ime jo matere-vdove. Pogoji: Podpora mora bi^l potrebne. de ne bo otrok poeta vi jen v kak javni uvod. Mati mora biti nmno, nravstveno In flsiČno epo« sobna aa vzgojo otroka. Naetanjenoet: Mati asore ste« noveli veaj ža dve leti v dotičnl founty. Pokojni mož je smtsI biti državljsn Združenih držav la naetuajoa v tej državi as časa svoja emrtl. Starost otroka: Pod 19. letom. Podpora: Svete nI določena, na sme pa preeegati evote. ki bl bila potrifkne za vzdržavenje otroka v kakem zavodu. Uprava i Podporo Isdaja Board of rhlld Welfere dotične County, ketertga« zastopnik prvlekuje družino. Hrodetve; U zakladov dotlšae iCouatf. * ** »tj ' • . >U-r < ti■ i A BORTV DAKOTA Pravico de pedpeia ftsajo žene, ki ime jo enega ali Veš etre*. Pogoji r Podpora mora btti potrebna, da ee otrok, sfrutfjll irjenjem ka da ae GLAVNI 9TANi te SMS tO. LAWNDALK AVg., CHICAGO, ILLINOIS, Jlavršcvalnl odbori UPRAVNI ODSKRi rnsi*«ilh Vta««ut Cai»k«r, »»špuštadalk A*4nv VI4rl«k, R, P. D. T, Sm aa, Mailtva, P«., ■!• t«J»tk MillU« Tsrh, tajaSl W)»Uk... »Mclka aies N.v.k, «1. WUe«i»ik J«U V»arUk, ufUmik «U.IU Me ZmMmtk, ■»nfiulj (utlu pup cdiu. roSOTNI OOSEKi Jeka U»dtwad. a»eM*lk. 400 W. N«y tU SarU.IUU, IU., MaHla t*iM«tk*r, Bo« ara. a«ruru., oki», frw a. vw»r, a«« ara, ki*. JebB TWWj, a- lat, U«mN, >«., Ma G«r4*k, 414 W. M«y Su BOLNIŠKI ODSEKi OSRBDNJE ORRORlKi Rlas Novak, er* P...L Tallan araisadalaa SlJlSIBSIš aikaaa. llgag moalo« la BSaral. svaaa SSPVSSPPS asgmr §w ugvw|i VrijbM^ss ^ pMjaUil adaab sa asj hMJsJ« aa aeslavi Jaha Vade* t v aaj sa mIUJ«1" 'aaslav i "Prevali*, SSB7«SS Nastsnjenost: Mati mora stanovati v dotlčni County vsaj šs leto dni. 8tsrost otroks i pod 11 letom. ' Podpera: Za vsakega otroka po 916. mesečno, (Ako se nenar-na podpora napačno rabi, more aameniti ae a potrebščinami.) Uprava t Podporo iadaje County Court, Sredatva: Ia fondov dotičue County. AVOLIJA JI SAMA RA VOJVO 0 TURKI. ^sdaljevfinjo a prva alr^nl) ki Britaniji, da ae ohrani avoboda Dardanel, ne bo pa udeležena pri nobeni ekspedlciji sa dosego grških ambicij. Ottawa, Ont., Kanada, 80, aept. — Kanadska vlada je včeraj poslala kablogram v London, sahte-vajof nadaljnih pojasnil glede, po-lolaja na Bližnjem vzhodu, prodno more misliti na kekšiio pomoč. Rusija tehtava konferenoo vseh priaadetlh. Moekva, 20. aept. — Ruaki ko-miearijat za vnanje zadeve js vče« raj isjavli, da Sovjcuka Rusija ne bo priznala nobenih zaključkov, ki jih naredi ententa glede kon trole Dardenol in Bospora ter glede razdelitve teritorija ob Omjm morju. Rusija zehteva, da ae vprašanje Carigrada in Dardenel reši na konferenci, na kateri bodo zastopana vea ljudstva, Živeča ob dfr-dsnelsko-bosporski ožini ln ČrngB morju i aaatopaDa mora biti Rusi-\ in Oeorgija poleg Turkov, rkov, Bolgarov In Rumuncev, To so narodi, ki irasjo vitalne in« tereee v ošiui, katera veže Črno in Sredozemsko morje. Ako se skliče taka konferenca, je mogoče, da se doseže pravičen mir na Bližnjem vatoku. s g«) Sovjetski uradpiki dvomijo, da bl Rusija pomagala Kemalu paši s vojaštvom Pomegale bo Turkom moralno In e strelivom, če bo treba, aa okuplranje Carigrada, nc pa z armadami. Carigrad, 20. sept. ~~ Tukaj po ročajo, da ao aa apopadle ruske in rumunske čete ob reki Dnjestru sadnjo soboto. Boji še niso končani ln podrobnosti niso anano. Delavec bras delavskega časopisja ja kakor rojak bras puške. Vkro9Hs n in širite svoje glasilo " NAZNANILO SV SAVVALA. S šslostnlm srcem usansnjsm tužno vsst vsem knsneem, prijateljem in sorodnikom, da je pre« minula moja ljubljena aoproga oziroma mati KATARIVA SKRRINO, rojena v Trbovljah na Atajerskem. Umrla je v starosti 46 let, dne lil. septembra 1991 ob 10:30 minut dopoldm po kratki in mučni 23 ur trajajoči bolesid. Pogreb se je vršil Iz hlfto žsloeti dne 14. sept. 1.1. Bila je Članica društva št. 27, S; N. P. katerega čl snom sa lepo sahvaljujem za darovane krasns vence In za spremstvo k zadnjem počitku. Ifvala članicam d ruši v a št. 164, S. K. P, J.za njih oblake ln vdelešbn pri pogrebu, za podarjene venec in cv«tljice, ki ao jih podarile v /tadnjl kpomin. Moja najlepša hvala vsem, k! so jo ohl» skeli ss Čaea bolezni, ob mrtvaškem odru In jo spremili ns poko« pallšče. želim, da sprejmejo mojo sahvelo vsi, ki so se kaj trtvovall In ml pomagali bodlai na en aH drugI način, ter me toležili ob času nesreče. V steri domovini sa« pušča dys brata In eno eeetro v Ameriki pa eno omošeno sestro Mary Medvešek nekje na sapsdu. Počivaj mlrnrf, *lraga soproga In mati, lahka naj H bode amerižka zemljs. žalujoči ostali: Matevž Shrblnc, soprog; Mirko, Viktor, MstevŠ in Prsnk, sinovi j Kstsrl-na in Marija omožena Božič, hče* re in John Božič, zet. Frontensc, Kane. » gpenfihjOLne hrvua vnenia v amoslavmo aoowwass. >..,,.#,,.s»r'i. B rva «>>»,,iiM>flM«IM<#lf[J> J >MM aeaSamtt mm ss <«•. •M ««M WllSS, V (Ml9i 4 ■■■MaimmgmM amRiS^ sii^iMiss, JSnT^T jLsSlfTlb jrss iznz mm u »a p* tm jmlaika »a srllmaa. ,ws5e8ees s aa ss^ssam r a isos ii S ZSKHAJSEK & CESARK | TO-«* Ava., Ne« Varfc CUf. Om tmMi* daaar v »iart kraj latnih štrekielh sves s paHe la < karnlT i) j I vi nI prekeierska lialie 3 C f kraj ia Is jeva aa 4akav* om-*> kraje ia drage aa> > aadaljaa »<)»isši SS obe-alta ae Bf4»raj aevešeai a*-dav. I IM io poseli, kakor jc bilo koga volja. Sevedi ao vae obče veselj«r povzdignili le silno nakopičeni buffe tt iS v to evrho ra*ponUv!>ik mize, po katerih ab ae razprootiratt celi kupi vmakojakih najfinejfih jedil ter eo ec Vudiirovai*- cele piramid, šampanj akik in inoocmakik buteljk. Spočetju eo ae eukeli med foeti služabniki v ltvreji in belo oblečene ao beriee. ki eo vpraševale, česa kdo Želi ter pri tem rosdeljevele ukuano shkane "inenuje" v velikih iopkik evetjo. No, Bupreeht in njegovo družba eo brl uvideli, da to pojde prepočasno; — vstali so Ur ai sami donašali iz buffeU jedi, pijače. To je še povečalo veselje in domačnost ter odstranilo vsako priailjenoet, ki jo vslod sjaja in bogastva avočanooti v prvem hipu težila vae kakor mora. Jurkica je sedela v družbi a Smiljaničem, doktor jem, gospo Žuničevo in še neko gospico. MaloŠevi . čeva, graščakinja, žunič in neki baron so biU aku paj. Žunič se jo selo jezil, da ni z Jurkieo, in vaa-kotoliko je prišel k njeni mizi, vsakokrat, da povpraša ženo, da li potrebuje čeeaj v resnici pa je vsakokrat porabil priliko, da rele Jurkici kaj. Proti Huiiljsniču se je vedel, kakor da ga ne vidi. (Hovareviču ni šlo to izpred oči, po ee je s krohotom zaamejaL Napoeled je Žunič povsem zapustil svoje omizje ter sol k Jurkici. To je bilo ,na-' vsesadnje edino, kar j< Jurkici pokvarilo ono har , monijo zadovoljnooti, e katero je bila napojena nocojšnjega večera. Na razetanku — ob zori — je preaaotriia Še enim dolgim pogledom vso dvorano ter ee arečno nasmehnila. Celo v postelji že ~ pri Ha rami Je-vih — se ji je še vsa duša topila prelepih spominov. Nsjveč je mislila na povest Hanibalovo -*» in ta povest jo je delala erečno. , t t *. ; , , JmK* .; f." T ».■ 1 Dnevi po tej zabavi ao bili Jurkici samo v zlo in pokoro. Uaičko je nošla sto in sto okolnoati, da jo je dražila, zbodala in pikala. Milkovičeva ni bila nimalo bolje. Obedve sta se Še vedno grizli jeze in nevoščljivošti, ker se je Jurkica sabavala v odličnejši družbi, a oni sts morali iskati kratko-čsaja pri jednem Nalješkoviču. Lisička pa je uprav beenela, ker je Jurkica redno zahajala ne-kolikokrat k Maleševički in bila povabljena celo k — graščakinji na dvor. Jurkica ji jc ob tej priliki pripovedovala (in to je bilo prvo, kar je preo njo omenila o zabavi), kako je bila graščakinja na zabavi z njo izredno prijazna in ae ona sama začela razgovarjati z njo, daai ee jej ni ponujala, niti silila vanjo, kakor nekatere druge. Takoj je letaička dostavile svoje s "Da, da, slišala sem to, in val so vam selo zamerili, ker ste tako oholi. Ljudje so govorili: "arogantno" sc jc vedla. Pravijo tudi da iz toga razloga je bila rraščakinja e vami tako nenavadno prijazna,'—- da vam je s tem dala nekako pod noe." Jurkica je le predobro poznala Lieičko, da ne M takoj uganila, da jej tega ni pripovedoval nihče, a vendar jo je joiilo, da more lisička govorit! tsko, ter je premiiljevala uprav Icljno, kako bi se odstranila od njene hite. A bala se jc — izvršiti Ko se je sledečega četrtka Jurkica reenično odpravila na dvor in ae je opoldne prijavil graj-ski lakaj s poročilom, ds gospica Agičcva ostane na dvoru do večera, bila -je Lisička do cela potrta jeze, nevoščljivosti in — radovednoetl. "Kaj imajo na tej goski! Pametna ni, razgovarjati se ne sna, — čeea nahajajo na njej,? In eedaj jo vabijo celo v grad! A kaj bi delala tamf A, morda, — da, — da, — Radmanovičeva nima šivilje, pa jo je najela da jej kaj šiva," — ee je tešila LisiČks na. posled. Medtem pa je Jurkica na dvoru prebijala čaa kaj imenitno. Ko jo stara gospa, posebna ljubite. lj|iea ročnih del, opazila, da ee Jurkica poeebno umejc v tem, — omililo ee jej jc dekle za vee. Jurkica jI je morala takoj obljubiti, da ji pokale vaa evoja dela, in gospa jo jc odvedla v drugo sobo,' dt ji raskaie svoja dela. Ooepa ji je razkazovala vie, naravno največ onega, kar je bilo v zvezi s njenim sinom. Doki* je tako spoznalo vso njegovo mladoet,,vse njegove običaje in navade. S tem je eevede po velikem delu izginila ona polubajna prikazen, po kateri se ji je dozdeval na laa "ličen onim junakom is romanov in nemlkih tragedij. — aH sato jI je poetal mnogo bližji in njeni duli mnogo dražji. Poprej jI ni bilo trebolo drugega, da samiŽi, pa ga je videla v fantastičnem kostumu afrikanakega beduina, ali v oklepu in želeaju srednjeveškega viteza. — sedaj pa malo da ni glaano in fadoetno zaklicala, kako je dober, kako nežne narave je, kako vse občuti prav kakor kaka deklice. Radmenovičeva ji je raskazovala piams, ki dih jej je avoj čas pisal is Terczijana, a kasneje iz Altenburga. Iz vseh jc dihala goreča otročka ljubezen, pe si jc Jurkica mislila t, ravno tako bi morala pisati tudi jaz. Pokazala ji je goepa lo njegove riearlje, — in deklica ee jim je zopet dlvila, ker ei je Izbral tako nežne motive in vsaka sličica je bila sadshnjcna globokim Čutom. Najbolj ae je prijelo deklice, ko je goepa vsela Iz omare debel zvezek popissnega papirja. Bila sta prevode Hchlllerjevih "Razbojnikov" in "Telia". Dolgo še jc starka reskaaovala Jurkici stvari, ki so se tikale njenega sins in njegove mlsdoeti, in ji pri tem pripovedovala šrtiee is njegovega življenja Vsakotoliko ai je dekle moralo vakUkni. ti j "Kako je dober. — v ničemer ni podoben drugim sristokrstom!" Stsrka pa jc še vedno nadaljevala. Pri obedu je pripovedovala celo, katera jedila so Hsnibalu najbolj všeč. s proti konca ko «ila je velo aaupela Jurkici, kako hudo da jo boli, ker aln ne miall ne šenitev. ■ — A ne misli več na ono. ki jo je ljubil v evo-ji mladoeti in Id je ni mogel poročiti Potnam ga dobro in aato aem prepričano, da j« prebolel ono bol; ali ti nesrečni lovi no ga povaem ta kupili, do ne misli na to. Toda sedaj a« nadejam. — dobila sem mu rlivno dekle Ni ravno bogata, — a rodu — oh!-- Jurklea ni odvrnila ničesar, a ni jej ugajalo, da ae gnopa vmešava v tako poa}c. V avoji mladi, peaniškl duši ja ualuge v takih elučajih označala eelo aa oakmmbo. tttarka je trtic ganjene do anlz. ko jI je Jnrkiea povedala da m> mesto aelo pri pranja u njegov doatojcn aprejem. Dogovorih ata «e tudi. da tudi goopa nekam podimo priredi njegov« aobo neravnoet po vrtu, po pobarVj|n, tal^o.ga tudi v temi Iz avedščinc preložil P. J—o • (Dalje.) Mišiec divjega orjaka so popu •tile, zadrht< lo je parkrat njegovo telo in mirno je obležal na me !«tu. . . Veliki vojvoda je vetaL.. kri mu je IHa po lieu — prša se *o mu razburjeno dvigala v kratkih presledkih. . . so pel jc naglo iu globoko. "Reke sem vsm, gospod profesor, da je to nevaren možakar. Prosim dejte mi vrv, da ga pove-zeva. "Vaše uko, vkočanetvo. . ." "Zato imava še dosti časa!" • Filip jc hitro dal vrv. . pri tem je mimogrede naperil revolver na očeta Ignacija, ki je takoj nehal s svojo cerkveno pesmijo. Povezala |U z dvojimi vrvi orjaškega narednika. FiGp je sicer svetoval, da bi bilo bolje, <1* nemestita vrv nepo-ga dvigneta v primerni razdalij sredno okoli vrata naredniku, da od tal in razstavita na oknu. — Filip je prineeel vode in pomagal izpirati globoko rano, ki so jo prizadeli narednikovi zobje Ramonovemu ušesu; tudi mu je za silo povezal rkno. Komaj sta takoj o tirati 1" se znate orijen bila gotova, ko jc don' Ramon preplašeno vzkliknil. "Kaj je vendar, viaočanstvo?" "Moja služabnika, moja lvesta služabnika. Kako sem mogel nanje pozabiti! Kaj ao naredili ti lopovi z njimi t Ako zo jih pomorili, postrelimo jih na meitu brez zasliševanja in sodbe 1 Moj zvesti Joaquin, moj dobri Avgust! Saj vam vendar «iso storili ničesar!" del je k očetu Ignaciju, ki je ležal mirno in moJČe ... le zdaj In zdaj je zamrmral nekaj med zobmi. "Kje eta Joaquin in Avguet! Kje staf Odgovorite ' vi dika svete cerkve!' . ' "Maledietus in aeternum, ma ledietus. . ." jc molil pater in napol pel; traven pa je gledal evojega vladarja s divjim pogledom^ "Maledietus in nomine patris et flllii et spiritus saneti. . . Nefa-ste prlnceps perinde. . . perinde sc cadaver. . . Veliki vojvoda je ekosmianil z rameni in odlel proti sobi, kj#r je lelal predsednik Hernandez. "Mklim, da se bo oče Ignheio pokoril za svoje grehe v blaznici, goapod profeaort Morava pa 2 vprašati goepoda predsednika!" Filip je Šele zdaj opazil, da še-pa veliki vojvoda nekoliko močnejše nego navadno. PAli etc se poškodoveli n ano- *if" > -mm "Neznatno 1 Miefim, da aem si moral spahniti nogo, ko ee je narednik zavalil na mene. . . Ne brigajte se sato. . . saj ni ničesar. . . sedaj eem vsaj simetričen, ko šepam na obe nogi I Ko sta stopila v sobo. je ležel Hernandez le vedno nt tleh in na onem meetu. kamor eta ga položila: gledal ju je t preplašenim pogledom. Dogodki, ki ao sc dogodili so ga popolnoma omamili in v prvem trenotku ni razumel Ra-monovih vprašanj. "Hernandez," je rekel veliki vojvoda, "vi imate starega očeta, ki je vaš pravi kontraat, poštenjak jc In priden človek. Radi njega aamega ei premialim stvar še ekrat, toda aamo pod pogojem, da mi takoj poveate, kaj je s Jo-squinom in Avgustqm. Ali ste me razumeli f" Trajalo je dolg«, minuto, predno je predsednik razumel to vprašanje. . . potem se je začel jokati In solso so tekle po njego vem licu in počasi ja jecljal: "V melem lovskem pavilijo-nu. . . . viaočanstvo.'.. v lova-kem peviljonu!" "Prokleti lopovi, morilci!" je zadivjal veliki vojvoda! V malem lovzkem paviljonu, ki jc že trideset let zapuščen, ki jc grad pod-gen. . . Kaj eta ' vam naredila Joaqjiin in Avguet f Prokleti lo-povl. . . Res, , Predsednik ni slišel niti rezu mel njegovih besed, debele eolze •o mu lile po tfou, veliki vojvoda ga je rauičljivo pogledal in odšel iz sobe: r Ko su bika ouoaj. je rekel veliki vojvoda«.;.. "redite mi Veliko iUtfTV'*!«!' moja de [aR. . „ Ntko omotico Čbtim po ti rokoborbl — in noga me boli bolj nego se mi je sdolo. Ako hočete Ido pavUljona, da jih "Dobao, dobro 1" je rekel Filip in odlel. "Na svidenje!" PiKo je Filip šel do vrst, ki je ekozi nje pred nekaj trenotld izginil Amadeo, je videl, kako je veliki vojvoda v predvor ju sedel izmučen pa etol. Dva metra dalee je pealmiral častiti oče Ignacio... še vednefjO ležal na tleh... zadaj je pa ležal črnobradi narednik neprepdČno kot poprej. . . . • Filip ni niti slutU, kaj bo videl v predvor ju, ko se povrne. . . 1 * »i W. - f -""V V. POGLAVJE. Veliki vojvoda naj visi — veliki vojvoda na/ visi! Ko se je sesedal veliki vojvoda don Ramon na stol, mu ni bity Uko prijetno, kot je to hotel pokazati Filipu, orba z narednikom ga je žilno utrudila, bolela ga je izpahnjena noga; sedaj ko je bil sam, je Šele čutil U bolečine. . ko uho. . . skoro je le začel misliti, ogenj ga je peklo pregriznjeno da je imel narednik zastrupljene zobe, tako ga jc pekla rana. , Don Ramon je pogledal na oba ujetnika, ki sta ležala Še vedno tako, ko sta jih fJMožfla s Filipom. Blazni duhovnik je prenehal s svojimi psalmi, obrnil jc glavo proti vojvodi iu ga neprestano motril z odprtimi in sovražnimi pogledi; narednik je bil pa le vedno v polomotiči. Počasi se je priplazil Ramon do ujetnikov in pogledal, ako vrvi niso kaj popustile, privlekel je svoj stol bližje, sedel, prižgal ei cigaro, ki jo je slučajno in akoraj nič poškodovano našel v svojem Žepu. r Nejasne in motne slike, vsega, kar se je zgodilo v fcadnjem času, so se pojavile v njegovi glavi, potovanje z ministrom Estebanom Paqueno, brzojavka o borzni špe-kulaciji, ki sta jf dobila v zadnjem trenotku, prizadevanja, da se informirau o vzroku te špekulacije, . . potem Marseille in vest o revoluciji ,ravno ko sta hotela odpotovati v Pariz, kj^r je Sem- jon Markovi«-. . . revolucija---- torej ravno en dan po njegovem odhodu je izbruhnila. . . slučaj je tem upornikom prekrižal ntčr-U. Kakšne obraze eo dčlali, ko so našli v dvoru aamo AvguSU in Joaquinaf Ali je narod vedel, da njega *i biloT Ali so to uporniki slutilil Premislimo nekoliko svoj položaj. Ali revolucionarji sploh vedo« da je odpotovali. Mogoče Uga niso niti vedeli in mklili, da se ekrive kje na Minorki, da jh je njegoV prhod nocoj tolike bolj preplašil. Njegov nocojšnji prihod. . . s pomočjo tega gospoda profesorja! Švedski profesor, imenom in rusko k. no! Zopet je bil prepričau, d, x% profesor več nego ae je izdal -da je on — profesor — središč« vaeh teh akrivuosti, premišljeval jc to nekaj čaaa, a potem ao drve. le njegove miali naprej. t;„?„v0 je, da ga jc profeaor spoznal, to. da to ni nič čudnega, čudno pa j« to velikansko zanimanje, ki g* jf njegova eoproga kazala za velike, ga vojvodo. Za trenutek jc. ,ion Ramon prekinil avoje misli —t« je bil jako čuden predmet razmi. šljevanja! Po. avoji naravi veliki vojvoda ni bil človek, ki ime. nujemo homme 4 femmes. to ui bil nikdar, tode v kratkem času, kar je poznal to mlado damo, it je zam in začuden prepričal, s ka. ko naglico ze je vrnila in vguer. ■ ta. ■■PIP^^^H tak« preprosta, imela je vse mikavosti ptice. . . bila jc Uko lepa... bi. la je žena drugega. . . žena mo. ža, ki se mu mora zahvaliti za vit! uspehe nocojšnjega večera. Do* Ramon se je stresel. . . cigari mu je ugasnila. . . Prižgal jo ji znova. -j dila v njegovih mialih. ila g o primitivni* podolžna J Svoj nocojšnji uspeh! ta je bil sedaj Ukolc popolnoma gotorJ Bkkcr, Hernandez, Poaada in ča.1 stiti oče Ignacio, to so bili pršil! in prvi zarotniki, o tem je bil se. daj prepričan. Oni so zdaj na vir« nem, torej mu tudi drugi zarot« niki ne bodo preveč nevarni. A. madeo, na primer! Mali, vscfi J usmiljenja vredni črvič je sicer i pobegnil, toda to mu ne bo prav nič pomagalo. Ostali trije, ki »o bili podpisani na pogodbi, Vatel, lo, in kakor so ae že imenovali, teh ni, poznal, toda prav gotov« i jih je pridobil in podkupil za za. roto Bekker, kakr vse te, ki ji* jo polovil.'. . Ubogi Joaquin, o. bogi Avgust. . . kjer se vendaf mildi tako dolgo, profesor?. . . Dorv Ramon sc je stresel. . ., skoro bi na stolu zadremal. Tako ae gre! Toliko ča*a mora bdeti ia stražiti, da se vrne profesor: ko jc to bilo. , . ako se' dobri spominja, je imel Jouaquiu, ved* no v svoji sobi za serviranje steklenico konjaka 1 ] (Dalje prihodnjič.) Harottto "Proeveto" vzšsm sorodniku ali prijatelju v stari domo+tai. - v* * $ >/'■ / * •'•lil^OiV tf.1 I I I '.I.' j| -— Za kukanja piva dana imenu v zalogi slad, hmelj, slažM in vee drUfs potrebščine. Poskusit« is > Jo vedno la ooiftf. Dobiti jo uuU le aaJeo Irko soM to rasnih loncev, itd. Ml vam dostavimo naročilo po t* rjem in » pr* iti, točno v vee kraje. OroeeeUom, sladčičarj dajalce iclecnine demo primeren ye> pust prt 'Vsčjlh naroČilih. Pišite pe Infoanadtje ae: . X .,4 • • • ' OGLAR, ClevaUad, (X VABILO NA VESEIJCO OB RAZVITJU NOVE ZASTAVE , ' ¥ katero priredi v Drultro "Sloronake aaatrafV It 1*7, S. N. P. J. ▼ litaannnt, v nodoljo dno 24. eoptovnbra, 1921. ▼SssUea as vi« oa atole Ltee Cesti oi eaaoj. sko be pa sUbo vresn aa vzH v avsrsm. ela t ari v Jatro. ■ iee jepeaiJa, sa as Člane 50c, •te ntopnlne. Uljadeo vabimo vaa soeedaš društva kot ia Eatt I^alaatidt, LoweJ VHI vedo vala povsod, da ste groaovito rmerjali. ker »cm bila nnpianla, da pridite "aana gene" k meni In rekli, da je od moje strani to aroganeija' Jurkica ae je mogla komaj iaviti z Maleše vieklne roke m jo poglrdala v čudu. - I'n «aj nem xnala aama, «la niate! je rek. 1* Imfa prej, iieUn II je Jurklea »mogla le Jedno litino lienedo. V t«-m «m. racHt t igani svirati na novo. žu« n.. m* je pred Jurkieo ter jo saproail za ph«. Ne\oljno »r mit je naklonila. Po drugi čct\orki. ki jb > pleaala a Smiljaničem. jc Inla m m mtmore. Drulba se jo abrala v dvorani sa I. ifM Smiljanič je vodil Jurkieo pod paadubo i<- p , . rt v m ki. pa je priatopil a njo k vo-čerjL V dvumm <*> )t> namentila še skoraj večina gnatov. H..I.J jc UU y^^M4dl* Mnego je k te-mu »lopni.*-.!« okoliščin«, d« niM» bile miae podolgovat« i« .poj. ne. kakor pri banketih, kjer moramo pa'Hi. ob kom in pred kom Milimo, ampak prirejene m> bile mat« miaiee, okolu katerih