Hladnikia 47: 17–34 (2021) 17
Notulae ad floram Sloveniae
Crocus biflorus Mill. subsp. biflorus
Nova nahajališča redke vrste v Posočju, prva v alpskem fitogeografskem območju, 
novost za floro Julijskih Alp
New localities of a rare species, the first in the Alpine phytogeographical region of 
Slovenia, novelty in the flora of the Julian Alps
9748/3 (UTM 33TUM91) Slovenija: Primorska, Zgornje Posočje, Gabrje, pod cesto v 
Volarje, rečna terasa zelo blizu reke, na levem bregu Soče, 175 m nm. v., robni del 
pašnika in brežina ob mejici (oreh). Dvocvetni žafran raste le na dveh krajih s skupno 
površino okoli 50 m2, skupaj z njim tudi vrste Galanthus nivalis, Helleborus odorus, 
ponekod Crocus vernus subsp. vernus (C. napolitanus, C. heuffellianus). Det. I. 
Dakskobler, 25. 2. 2021.
9748/3 (UTM 33TUM91) Slovenija: Primorska, Zgornje Posočje, Volarje (zahodni del vasi, 
na meji z Gabrjami), na vznožju Mrzlega vrha, nad cesto Gabrje-Volarje, v bližini 
domačije Glažar, 180 m do 200 m n. m., pobočni grušč, rendzina, travnik (v preteklosti 
je bila v večjem delu površine njiva, kasneje pašnik, zdaj ga le kosijo), skupna 
površina približno en hektar. Dvocvetni žafran je v vzhodnem delu tega travnika, ki 
je zaradi mejice (v njej prevladujejo oreh, poljski javor in veliki jesen) bolj senčen, 
množičen, v ostalih delih pa razmeroma pogost. Skupaj z njim posamično cvetijo 
tudi vrste Galanthus nivalis (le ob robu, pri mejicah), Crocus vernus subsp. vernus 
(zelo redko, en sam primerek) in Helleborus odorus. Dvocvetni žafran cveti tudi na 
sosednjem pašniku, ki je vzhodno od prejšnjega, v smeri proti Gabrjam, predvsem 
v robnem delu ob mejici in v njegovem nekoliko bolj strmem in sušnem zgornjem 
delu. Prav tako raste v ruderalni združbi ob sami cesti, blizu dovozne poti na vzhodni 
pašnik. Leg. et det. I. Dakskobler, 24. 2. in 25. 2. 2021, herbarij LJS. Na travniku 
in pašniku je za zdaj najbolj obsežno in bogato nahajališče dvocvetnega žafrana v 
Sloveniji. Le eno manjše nahajališče smo našli višje v pobočju Mrzlega vrha: Volarje, 
Glažar, Krog (na meji z Gabrjami), travnik, občasno pašnik, nekoč njiva, robni del, 
210 m n. m., le nekaj cvetočih primerkov na stiku med še košenim travnikom in že 
opuščenim traviščem. Det. I. Dakskobler, 25. 2. 2021.
9748/3 (UTM 33TUM91) Slovenija, Primorska, Zgornje Posočje, Volarje, zahodni del vasi, 
pod cesto v smeri proti Seliščam, Podmočivc, na treh krajih v dolžini okoli 100 m 
in širini okoli 5 m, na brežini in v robnem, nekoliko manj gnojenem delu travnika 
(občasno pašnika) in pod mejico velikega jesena in leske med cesto in travnikom. 
Geološka podlaga so rečni nanosi, tla rendzina, 180 do 185 m n. m. Det. I. Dakskobler, 
24. in 25. 2. in 2. 3. 2021; zahodni del vasi, v trikotniku med cesto proti Seliščam 
in gozdno cesti proti Skalcam, 200 do 210 m n. m., sadovnjak, deloma pašnik, na 
skupni površini okoli 2500 m2, skupaj obilno cvetita oba žafrana, Crocus biflorus in 
C. vernus subsp. vernus, tudi vrsti Galanthus nivalis in Helleborus odorus; dvocvetni 
žafran cveti tudi na sosednjem (proti vzhodu) ograjenem pašniku z močno popašeno 
Notulae ad floram Sloveniae18   
travinjo, na katerem se ovce pasejo celo leto in imajo tam tudi hlev; nekaj primerkov 
dvocvetnega žafrana smo opazili tudi v zahodni smeri, na bližnjem robu obsežnega 
ruderaliziranega travnika proti cerkvi sv. Brica. Det. I. Dakskobler 24. in 25. 2. 2021. 
Slika 1: Razširjenost taksona Crocus biflorus subsp. biflorus v Sloveniji (podatkovna baza 
FloVegSi, seliškar et al. 2003)
Figure 1: Distribution of Crocus biflorus subsp. biflorus in Slovenia (FloVeg Si database, 
seliškar et al. 2003) 
Crocus biflorus subsp. biflorus je jugovzhodnoevropski in severozahodnoazijski takson, 
značilen za (pol)suha travišča, ki na območju Alp uspeva le v nižinskem pasu na karbonatni 
in karbonatno-silikatni geološki podlagi (aescHiMann & al. 2004: 1094). V Posočju smo ga 
prvič opazili 21. 2. 2008 (zato v zadnjo izdajo Male flore Slovenije, mArtinčič et al., 2007, 
še ni vključen), pri vasi Plave, na obrečnih travnikih na desnem bregu Soče nad in pod cesto 
proti vasi Prilesje, kasneje tudi na levem bregu Soče pri Anhovem (pod Morském) in v vasi 
Zamedveje (dakskoBler & T. WraBer 2008, 2009, dakskoBler 2013). rojšek (2018) ga je 
našel na vznožju Sabotina pri Šmavru (že na ozemlju Republike Italije). 
Nahajališča pri vaseh Gabrje in Volarje so na nadmorski višini od 175 m do 210 m 
(sliki 2 in 3) in so v primerjavi z nahajališči pri vaseh Plave, Anhovo, Zamedveje in Šmaver 
bolj obsežna, tako po površini kot po številu cvetočih primerkov, kar velja še posebej za 
nahajališče pri domačiji Glažar (na sredi med obema vasema, a že bližje Volarjam). Travnik, 
občasno pašnik, je tik nad cesto in je delno omejen s staro in nizko žično ograjo, z dveh strani 
tudi z mejico orehov, lipovca, poljskega javorja, belega gabra, sviba, navadne trdoleske, na 
zgornji strani tudi leske in robide. Tla so plitva, na globini 20 cm je že grušč. Dvocvetni žafran 
Hladnikia 47: 17–34 (2021) 19
raste na površinah, kjer je bila nekoč njiva, pozneje pašnik in je zdaj nekoliko ruderaliziran 
travnik. Po vrstni sestavi (fitocenološki popisi iz maja in junija 2021, ki jih v tej notici ne 
objavljamo) ga lahko uvrstimo v združbo visoke pahovke in gomoljaste zlatice, v asociacijo 
Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum. Na nekoliko bolj nagnjenem, zgornjem delu (kjer 
njive ni bilo), je prisotno več vrst, ki so značilne za travniške združbe iz razreda Festuco-
Brometea. Takšna rastišča (ruderalizirani in polsuhi travniki) so značilna tudi za nahajališča 
dvocvetnega žafrana v Srednjem Posočju (tam raste tudi v sestoju asociacije Anthoxantho-
Brometum erecti) – dakskoBler & T. WraBer (2008).
Slika 2: Nahajališča vrste Crocus biflorus pri Gabrjah in Volarjah 
Figure 2: Localities of Crocus biflorus near Gabrje and Volarje 
Tudi nahajališča v zahodnem delu vasi Volarje (prav tako jih uvrščamo v travniško 
asociacijo Ranunculo-Arrhenatheretum, deloma so njeni sestoji zaradi paše močno 
ruderalizirani) so po številu cvetočih dvocvetnih žafranov precej bogata, a površinsko manjša, 
primerljiva s površinami večjih nahajališč v Srednjem Posočju (Plave, Zamedveje). Za eno 
od njih je (podobno kot v delu travnika pri Glažarju) značilno skupno obilno uspevanje dveh 
žafranov (Crocus biflorus in C. vernus subsp. vernus), česar v Srednjem Posočju skoraj 
nismo opazili, oziroma le na enem nahajališču pri Plavah.
Dobrega pojasnila, zakaj smo dvocvetni žafran ob stranski cesti med Tolminom in 
Kobaridom, kjer velikokrat kolesarimo, v prejšnjih zgodnjih pomladih spregledali, nimamo. 
Ni vsak februar že primeren za kolesarjenje, morda se nikoli tam mimo nismo peljali ob 
Notulae ad floram Sloveniae20   
Slika 3: Volarje. Nahajališča dvocvetnega žafrana so v zgornjem srednjem delu slike in v 
povsem spodnjem srednjem delu slike.
Figure 3: Volarje. Localities of Crocus biflorus are in the upper central part of the picture and 
in the lower central part of the picture.
Slika 4: Dvocvetni žafran (Crocus biflorus) na pašniku pri Glažarju pri Volarjah. Foto: I. 
Dakskobler.
Figure 4: Crocus biflorus on pasture near Volarje in the Upper Soča Valley. Photo: I. Dakskobler.
Hladnikia 47: 17–34 (2021) 21
pravem času, ali smo pač bili premalo pozorni in smo ga spregledali. Je k njegovemu tako 
obilnemu cvetenju prispeval močan toplotni val konec februarja 2021? Je pojavljanje v 
Zgornjem Posočju morda povezano z očitno otoplitvijo podnebja v zadnjih desetletjih in 
ga tam morda prej sploh ni bilo? Zdi se, da je krajevno podnebje v tem delu doline Soče za 
uspevanje bolj mediteransko razširjenih vrst zelo ugodno, bolj kot ob tej reki navzgor pri 
Kamnem in naprej proti Kobaridu (kjer vsaj zgodaj spomladi popoldansko sonce prej zastre 
bližnji greben Kolovrata). 
Najbrž bi z natančnejšim pregledom travnikov in pašnikov okoli Volarij in Gabrji, ki so 
po rastiščih podobni prej opisanim, našli še kakšno nahajališče dvocvetnega žafrana in morda 
so tudi še kje drugje v Zgornjem Posočju. Zagotovo pa zanj niso primerni močno gnojeni 
travniki, ki v tem delu Soške doline vsaj pri Tolminu povsem prevladujejo. V sosednji 
Furlaniji Julijski krajini za zdaj ta žafran poznajo le v njenem nižinsko-gričevnatem delu, 
najbolj severno v kvadrantu 9946/3 (stanje leta 2018, F. Martini, in litt.).
ZAHVALA
Sliko 2 je za tisk pripravil Iztok Sajko. Podatke o razširjenosti dvocvetnega žafrana 
v Furlaniji Julijski krajini mi je pred časom posredoval prof. dr. Fabrizio Martini. 
Neimenovanemu recenzentu / recenzentki iskrena hvala za pregled in popravke. 
LITERATURA
AeSChimAnn, d., k. lAuBer, d. m. moSer & j.-P. theurillAt, 2004: Flora alpina. Bd. 2 
Gentianaceae-Orchidacea. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1188 pp.
dAkSkoBler, I., 2013: Novosti v flori zahodne, severozahodne in osrednje Slovenije. 
Hladnikia 31: 31–50. 
dAkSkoBler, i. & t. WrABer, 2008: Crocus biflorus Mill. (Iridaceae) – a new species in 
the flora of  Slovenia. Crocus biflorus Mill. (Iridaceae) – nova vrsta v flori Slovenije. 
Razprave 4. razreda SAZU 49–1: 165–205. 
dAkSkoBler, i. & t. WrABer, 2009: Dvocvetni žafran vendarle tudi v Sloveniji. Proteus 71 
(7): 320–324.
mArtinčič, A., t. WrABer, n. jogAn, A. PodoBnik, B. turk, B. vreš, v. rAvnik, B. FrAjmAn, 
S. StrgulC krAjšek, B. trčAk, t. BAčič, m. A. FiSCher, k. eler & B. SurinA, 2007: 
Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in 
spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp.
rojšek, D., 2018: Novo nahajališče dvocvetnega žafrana (Crocus biflorus) na vznožju 
Sabotina v Šmavru. Proteus 80 (6): 253–257.
SeliškAr, t., B. vreš & A. SeliškAr, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje 
in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. 
igor dakskoBler