Za večjo aktivnost članstva Nešteto jc problemov, od katerih pravilne in pravičnc rcšitve je odvisen tudi naš gmotni in pravni položaj. ln prav zaradi tega vsi zelo težko prcnašamo pezo nerešenih vprašanj. Na zborovanjih sreskih učiteljskih društev se od časa d(> časa primcri, da sc nektiteri sprostijo vseh predsodkov in opišejo to pezo, ki nas tišči prav vse, opišejo in osvetlijo jo z vsch vidikov. In vsi prisotni se čutijo olajšane, kajti govorjeno jim jc bilo, kot bi prihajale misli iz njihovega srca. V sprejetju predlogov, ki jje ob takih prilikah vedno soglas.no, prihajajo do izraza željc in težnje organiziranega učiteljstva. Vsc take predloge dobijo na banovinski-skupščini posamezni odseki — in sklepi banovinske skupščine predstavljajo sukus vseh predlogov sruskih društev. Toda vprašanja, ki nas zelo zanimajo in za katerih rešitev se zavzemamo, s tem še niso rešena. Ločena so v organizačrua in upravna. Rešitev prvih je odvisna od našc lastne organizacije, torcj od nas samih, a rešitev onih drugih more omogočiti edino državna zakonodajna oblast. Ako se naše zahteve do državnc oblasti zberejo in utemeljunc dostavljajo na odločujoča mesta, ostanc šc vedno odprto vprašanje obveščanja javnosti o naših težnjah, potrebah in zahtevah pc> javnem tisku. Vse tisto, o čemer se je načclno razpravljalo na zborovanjih, bi moralo najti svoj odmev v našem stanovskem glasilu. Ni dovolj, da sc pošiljajo uredništvu poročila in še ta često z zamudo, marveč bi moralo člamstvo samo skrbeti tudi za načelnc člankc, ki bi jim osnovo dajale prav razorave in sklcpi sreskih društev. In ravno to je delokrog, v katcrem naj bi se odražal dobršen del aktivnega delovanja organiziranega učiteljstva. Mcd sprejctimi predlogi letošnjc banovinske skupščine je tudi sklep o aktivizaciji članstva. Ta sklep je internega organizačnega značaja, toda prav popolna izvedba tcga sklcr>a lahko vpliva na realizacijo ostalih sklepov, ki je odvisna od raznih činitclicv. Aktivizacija članstva je izvedljiva na več načinov. In aktivno sodelovanje pri lastnem stanovskem tisku predstavlja cno najvažnejših področij. Učiteljstvo sc z vso upravičenostjo prišteva med inteligcnčnc sloje in po svoji vsestranski izobrazbi cclo prednjači vsem ostalim inteligentom s srcdnjošolsko izobrazbo. Iz tega razloga ni nikaka pretirana zahteva, gledati aktivizacijo združenega učiteljstva v rednem dopisovanju v stanovske liste. Sebe in stan podcenjuje vsak učitelj — učiteljica, ki ob takih zahtevah zamahne z roko in resignirano prepušea to dclo ostalim — to je peščici rednih dapisnikov. PoSledica tega je le enostransko utemeljevanje raznih predlogov in zahtev, načelna vprašanja pa sc obravnavajo samo z ozkega vidika pretesncga kroga stalnih dopisnikov. Sklepi banovinskih skupščin in prcdlogi za finančni zakon naj tvorijo glavno osnovo vprašanjem, s katerimi sc morajo baviti načelni članki v učiteljskem glasilu. To se je doslej tudi vedno vršilo. Toda na konkretnem primeru lahko osvetlimo zadevo s povsem drugačncga vidika: Velika draginja! — prav vsi občutimo njene težke posledicc. Vsi se zavedamo, da nas jc dviganjc cen privedlo do popolnc proletarizacije, čutimo ncznosno stanje, v katcrcga smo zašli, čutimo pa tudi potrebo, dati javnega poudarka tem težkim nadlogam, ki nas tarejo. In ves gnev, vsa bol in vsa tcža našega življenja so strnjcni v enem samcm sklepu sreskega društva. Kako drugačen bi bil poudarek našega nad vse težkega položaja, če bi uredništvo prcjemalo na desetinc člankov, kajti cenc niso povsod cnakc in kmctje tudi niso povsod enako rcagirali na splošni porast cen. Vsc to bi se moralo osvetliti v člankih, ki bi prihajali z vseh strani Slovenije. Naslovi: Draginja na Gorenjskcm — • Kakšno jc življenjc na Dolenjskem — Učiteljevc tcžave v Prckmurju — Težko je življenje ob naši scvcrni meji itd. bi morali pokazati, da vsc, prav vsc učiteljstvo trpi zaradi ncznosnih razmer, ki so posledica neurejenega našega gmotnega vprašanja. In na isti način bi sc morala obravnavati vsa naša načelna vprašanja, Ali nc čutimo prav vsi potrebc po stalnosti? Ali jc morda kje poročona učiteljica, ki bi odklanjala polne prejemke? Ali ni mar ves učitcljski stan soglascn v zahtevi po ločitvi šolstva od političnc uprave? Ali jc morda kjc učitelj, ki bi si žclel v razredu 100 učencev? Takih vprašanj bi stavili lahko zclo mnoga, kajti vse nais tarejo iste skrbi in iste težavc — in ker je tudi naša izobrazba ista, moramo čutiti isto potrebo po aktivnem sodelovanju pri rcševanju vsch tch percčih vprašanj. In prav zato se mora aktivizacija članstva še prav posebno odražati v intenzivncjšem in stalncm dopisovanju v stanovske liste. Težnja društev in posamcznih članov naj grc v bodoče za tem, da z rednim dopisovanjem omogočijo boljšo izbiro gradiva urcdni- štvu, da z lastno aktivnostjo sodelujcjo pri rcšcvanju vseh pcrcčih problcmov in da s tem omogočijo sebi ustvariti najobjektivncjšo osnovo za konstruktivno kritiko lastncga stanovskopolitičnega glasila.