Natisov 15,000. brc" izhaja vsaki laiiran z dnevom [•slednje nedelje. staa velja za Av- za celo leto i, za pol in četrt fnzmerno; za Ogr- ■ t.K 50 vin. za celo Ia Nemčijo stane p> leto 5 kron, za pto pa 6 kron; go inozemstvo s« Ji naročnino z ozi- \ 11 visokost pošt- Idaročnino je pla- feprej. Posamezne |seprodajajopo6v. IsStvo in uprav- ■ se nahajata v [ gledališko po- 'pie štev. 3. Dopisi dobrodošli i* ** sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo Bi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, z* Vi strani K 40, za V* strani K 20, za Ve »t: an i K 10, za \v strani K 5, za V»« strani K 250, za V« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ■sa šivalna dea r 31. V Ptuju v nedeljo dne 3. avgusta 1913. XIY. letnik. penska' zastava — adijo! [Belo-plavo-rdeča zastava torej n i slovenska Hoica in tudi ne zastava Vojvodine nas bodejo začudeno pogledali. ko se v naših krajih cesarske zastave bj ne vidi več, medtem ko se razobeša po- lomenjeno trobojnico, — danes si upa kdo j mnenje izraziti ? ! No, nikar se ne raz- cenjeni prijatelji, — stvar je namreč V kratkem se vrši v Ljubljani „kato- zbor, to je velika parada klerikalnih . Deželni odbor kranjski je popolnoma v slovenskih klerikalcev. In ta slovensko- ialoi deželni odbor je sklenil, da se ob .katoliškega" zbora na deželnem dvorca line razobesiti slovenskih", to je belo- JHdečih zastav. Slovenski kleri- |ci torej so belo-plavo-rdečo Javo tako r o k o č kontuma- li. Zakaj ? Na ^katoliški" zbor pridejo |»Btopstva drugih katoliških narodov, m. i Poljaki. Ti Poljaki pa bi se znali raz- da se razobeša belo-plavo-rdeče troboj- tajti to so ruske barve. Zato slovenski klerikalci raje razobesili stare ju] s k e stanovske barve: zlato- |?c • r d e č e. In katoliški Poljaki se ne razburjali. . . [Sicer je res, da belo-plavo-rdeče ni oprano ne v zgodovinskem ne v heraldičnem tot krajnsko deželno znamenje. Cesar k IV. podelil je kranjski deželi v zna-ujene takratne zvestobe trobojnico zlato-deče. Popolnoma napačno je torej, te smatra belo-plavo-rdečo kot slovensko. Belo-plavo-rdeča zastava Jta zastava; zato pa ne more biti [dar znamenje v Avstriji živečega slo-e g a naroda. Koroška deželna [ra j e zlato-rdeče-bela, štajer-deželna barva je belo-zelena, jjskaje zlato-plavo-rdeča, —' »rska zastava pa je črno-ena. Na to opozarjamo slovenske prvake, izarjamo jih na dejstvo, da je b e 1 o -(to-rdeča zastava ruska tropica. . . Povejte torej, vi duhovniški in u gospodje prvaki, povejte neizobraže-Ijndstvu, da ste doslej lagali, i priporočali belo-plavo-rdečo zastavo kot luko". Slovenskemu, Avstriji zvestemu ljudstvu ■ročali ste skozi desetletja rusko zastavo, medtem ko ste metali avstrijske ter cesarske naše zastave pod mizo ... Gospodje politični duhovniki, raz farovžev in celo raz cerkvenih stolpov plapola ob vsaki priliki ruska zastava ; zgodilo se je celo, da je slovenski katoliški kaplan raz slavoloka vrgel cesarsko zastavo v prah in jo nadomestil z rusko trobojnico; zgodilo se je, da je slovenski list pisal, da je avstrijska zastava »znamenje sramote za Slovence." Tako se je vdomačila povsod, kjer bivajo Slovenci, ruska zastava, — in ljudje so menili, da koristijo z razobešanjem te ruske zastave svoji domovini. Zdaj pa so slovenski klerikalci sami, torej ljudje, ki imajo nad slovenskim ljudstvom največjo politično moč, vrgli belo-plavo-rdečo zastavo na grioj, ker si jo ne upajo pred tujimi slovanskimi gosti pokazati. Slovensko ljudstvo bodo menda zdaj oči odprlo in bode vprašavalo, zakaj se mu ni že davno povedalo, da je bel o-p 1 a v o-r d e č a zastava nekako proti;; strijsko znamenje. Ljudstvo bode povpraševalo, r^~ ali prvaki bodejo iznašli kmalu zopet kakšnjo hinavsko laž, ki bode na zviti način opravičevala te ruske barve . . . Poznamo jih! Ali tistemu delu našega ljudstva, ki zna z lastnimi možganami misliti, predložimo te vrstice. In komur je za Avstrijo več nego za nam sovražno Rusijo, ta ne bode več belo-plavo-rdeče barve častil. Punktum! Politični pregled. Zanimive številke. Za državne uradnike, državne učne osebe, državne poduradnike, sluge, stražnike, nastavljence in delavce, za državne železniške uslužbence itd. izdaja se na leto več kot 1020 milijonov kron. Državni dohodki sploh pa znašajo za leto 1913 okroglo 3010 milijonov kron. Torej se porabi več kot eno tre-t i n o državnih dohodkov za državne uslužbence. Dohodki iz doklad in davkov znašajo okoli 1200 milijonov kron. Skoraj ves ta denar se porabi za državne uradnike ter uslužbence. Posamezni uradnik seveda tega ni kriv in bajka je, da so ti ljudje predobro plačani. Ali ta bi-rokratični zistem, ki je večinoma posledica narodnostnih prepirov, je obsojanja vreden. Žetni „urlaubi" podaljšali so se glasom odloka vojnega ministerstva za 14 dni. Vtemeljuje so to odločbo z dejstvom, da se je žetev vsled neviht in povodenj zavlekla. Čudno gospodarstvo. Primanjkljaj v deželni blagajni gališki znaša že 22,605.000 kron. To velikansko svoto dolguje namreč Galicija državi. Za Galicijo in za Češko ima država vedno dovolj denarja! Na Češkem so razmere vsled narodnostnega prepira med Cehi in Nemci tako daleč zašle, da je vlada razpustila vsled obstrukcije brez-delavni deželni zbor in razveljavila ustavne pravice. Določilo se je posebni vladini odbor, ki bode medtem časom vodil deželne posle. Ti srečna Avstrija ti! Gališki deželni zbor je razbit, češki je razbit, štajerski je razbit . . . Na Francoskem se je v zbornici z 358 proti 204 glasovi sprejela postava, glasom katere se zopet triletna vojaška služba vpelje. Špionaža V Italiji. Zaprli so grofa Marozzo della Rocca, bivšega sekcijskega šefa v vojnem ministerstvu, zaradi vohunstva. Marozzo ima 7 sinov, od katerih služijo nekateri v laški armadi. Baje ima v najvišjih krogih sokrivce. Aretacija tega tako visoko stoječega vohuna napravila je mnogo razburjenosti in vznemirjenja. Papeževa garda v Rimu se punta. Sakra; bolt, to je pajoj! „Gehorchsam ist des Christen Schmuck" . . . Kakor znano, obstoji ta papeževa garda iz plačanih strežnikov, ki so se uprli zoper šikane enega svojih oficirskih predstojnikov. Več jih je izstopilo iz garde. Kaj ko bi naši „čuki" odpotovali v Rim in tam nadomestili upornike ? ? Dopisi. Vurberg. V predzadnjem „Slov. Gospodarju" nas neki mlečozobec napada in izziva za nasprotnike, „štajercijance" in liberalce; hvala Bogu, da nas še ne prištevaš k vaši laži-stranki! Mi tega ne zamerimo, ker sploh ne poznamo nobene stranke in nismo od nobene odvisni; pač pa poznamo gospodarske težnje. Dalje piše, da se mi kot nasprotniki pripravljamo za volitev obč. odbora; zakaj se pa vi tako pripravljate, agitirate in lazite noč in dan od hiše do hiše kakor dihur? Ali vam tak slabo gre, se vam županski stolček maja? Ali imate kaj slabega na vesti, da se tako bojite novega odbora? Potrebno in črez vse potrebno bi bilo, da bi prišel. Dalje si oglejmo gospodarstvo se-dajnega odbora, ki dela vse na „čast" in „ko-rist" občine. Ali je to častno, da občinski ubožci po štalah brez sv. zakramentov capajo in na cesti od glada nmirajo; ali ni to strašno ? Ali imajo ti ljudje usmiljenje do obč. ubožcev in ubogih ljudi ? Izmislil si je tudi sedajni obč. odbor nepotrebno vago, da si Matuzel inflJaka Strasohill'ova grenčica iz zelenjavo je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja? in najbolj uspešnih korenin. Straschill'ova groniioa 1b zeienjai1 vsled tega priznano najboljši želodec okrspčujoči prebavni liker. vagate bikece, teličke in prašičke, še včasih tudi žrebičke, da veta koliko priredita. Ta vaga stane nad 1600 kron; in kdo je plačal? Občina! A kaj nam koristi? Nič in zopet nič! V treh letih mora biti preskušena in prenovljena; spet stroški občine okoli (50 kron! Ali je to korist?" Korist ima le posestnik, na katerega sveta stoji, ker mu plača občina najemnino in povrh še ima zaslužek od vaganja ; ali vaga niti teh stroškov ne zasluži. Koliko občanov plačuje to vago, ki svoje celo življenje ne bodo imeli kaj vagati; a drugi ne bodo hoteli, ker noben kupec ne kupi na tej vagi zvaganega blaga, ampak na mestni, okrajni, ali tam, kjer se sejem nahaja. Dalje: Šola je izplačana, zakaj bi se obč. doklade ne znižalo? Zakaj se ubogi občan in davkoplačevalec v sedajnih slabih časih brez potrebe tako izžema? Občinski denar se potrati za nepotrebne reči in nalaga v hranilnico na male obresti, pri katerih je občina zopet oškodovana; ali je to korist? Korist občine bi bile dobre obč. ceste, katere so celo zanemarjene povsod, katere bi se pa lahko samo z obrestmi od po nepotrebnem izdanega denarja v redu držale, šodrale in popravljale. Tudi namerava sedajni obč. odbor in obljubuje, ako še bo zanaprej izvoljen, dovoliti stavbo nove menežarije pardon mežnarije. To je povedal mežnar sam na svojih agitacijskih pohodih pri večih hišah, kar dokažemo lahko, namreč da sta mu gosp. župan in njegov kasir obljubila že novo mežnarijo, če iz mednju kteri na županski stolec pride. A kam bomo pa prišli, ako se vse dovoli; in k temu naj bi mi kot davkoplačevalci molčali ? Akoravno se zdaj g. župnik izgovarja, da je to laž, da on od zidanja nove mežnarije ni nič govoril, pa mi si tudi tega nismo izmislili; torej ta misel se je pre-rano izprožila in sedaj so ti klukeci v zadregi, pa ne morejo je več nazaj vzeti; sedaj pa že vemo, kam pes taco moli! Komaj smo se rešili šolskega dolga, že nam hočejo drugega naložiti. Torej na stražo, dokler je čas, da se pravočasno ognemo nam pretežkih stroškov in nadlog. Enakih koristi in dobrot bi še vam lahko več našteli, katere nam skazuje sedajni obč. odbor, pa za zdaj naj zadostuje in mislimo, da ste prepričani, kako in koga boste na dan volitve volili, in komur se predružili. Pregovor pravi; nova metlja boljše pometa, kakor stara; stara je že obrabljena in dmzega ni kot debeli stil. Ne dajte se pregovoriti in premotiti od sladkežev, kateri vam bodo V3e obljubovali, a kadar so pa izvoljeni, vam bodo fige kazali, kakor dozdaj! Tudi ne kazite glasovnic, še manj pa iz rok dajati nasprotnikom! Toraj s pogumom na volišče dne 7. avgusta! Več volilcev. Iz okolice sv. Jurja slov. gor. Kakor smo slišali, se bodo vršile v občini Spodnji Gasteraj občinske volitve; radovedni smo, če bode vsemu svetu znani pretepač kaplanček Bozina tudi v te volitve silil, kakor sitna muha pod kravji rep. Nadalje smo pa tudi slišali, da bode imel g. kaplanček Bozina 2 meseca počitnice; samo ne vemo prav, ali za pfakticiranje v pretepa-štvu, ali gre snubit znano Anico MatjaŠič. Pri tem bi bilo dobro, da se mu posodi ena debela batina, za podpiranje daljnega hoda v počitnicah. Gospod Bozina, Vam pa voščimo srečno pot; zopet se vidimo pri Filipih. Od Sv. Štefana pri Šmarji. Preljubi moj ,Štajerc"! Ko sem Ti zadnjič pisal nekaj o našem g. županu Petra Zakošek, sem Te tudi prosil za eno prav ojstro krtačo, da pokrtačim našega Župana, ki se tak obnašajo, da se jih naj vsak njihov tovariš, ki je že, ali pa še misli ke-daj župan postati, vzame za vzgled; pa ne v posnemanje, ampak v svarilo! Danes Ti napišem en sam slučaj, kako gospodarijo naš g. župan v občini. V pomladi enkrat so kupili BPlavec" v Šmarji nekaj platna, katerega zdaj rabi tista Plahutjekova Tereza za pl .....; to platno jim je nosil poštni sluga, to je tisti Brkov Štefek, domov. G. župan Zakošek so mu pa potem plačali tisti trud iz občinske blagajne. Mi Štefančani bi pa le radi vedli, kako pride Plaveč do pravice, da plačuje stvari, ki niso za občino, iz občinske blagajne? Preljubi „Stajerc"! Moram Ti še napisat o našem g. županu, kako se oni obnašajo, kadar jih kliče dolžnost h kaki Vnmiuiii ali kaj podobnega; takrat že dotični stranki naprej zaukažejo, kakšne in koliko jedi in pijače se jim mora pripravit, seveda še potem prav po dohtarsko računijo. Vsi, ki so bili g. Zakošeka za župana volili, se zdaj po glavi tolčejo in kesajo; pa kar je, se ne da prenare-dit. Preljubi nŠtajerc"! V imenu vseh Štefanča-nov Te lepo prosim, pošlji nam en veliki žeht-nik, ter nekaj kil sode in žajfe, pa eno ojstro| krtačo, da pošteno osnažimo našega g. župana vseh političnih umazanosti! Ker je še dosti gradiva, Ti bom prihodnič še kaj več pisal. „Stajercijanec," Remšnik pri Marenbergu. Dragi .Štajerc", naznanim ti, da so na praznik sv. Petra naš g. župnik Anton Podvinski prinesli na prižnico namesto božje besede „slabe" časnike; imenovati pa te le niso hoteli. Dragi jŠtajerc", oni dobro vedo, da hodiš vsako leto v večjem številu na Remšnik in to našega g. župnika hudo jezi. Pridigovali so, da so stariši krivi, da njih hčerke kot »Marijine devičice" vsako leto v večjem številu h krstu pošiljajo in da to so krivi slabi časniki. To si, „Štajerc" ti, ker so že več tvojih naročnikov nagovarjali, da te naj odpovejo, da jim bo župnik »Gospodarja" naročil. To mi pa ne storimo; mi smo avstrijski državljani, ne pa srbski priganjači. Svetujemo Vam, da je boljši, da nčite Vašo družbo „očenaš" moliti, ne pa teatre špilat po nedeljah. Ali žali-bog, to se bo težko zgodilo, ker naš g. župnik še sami ne znajo Bočenaša" moliti; tacega župnika še nismo v naši fari doživeli, kjer oni molijo takole: „Očenaš na zemlji" — to so vse besede Gospodove molitve. Mi res ne vemo, ali ga ne znajo ali pa nimajo časa, ker morajo podučevat za teatre. Tako daleč je že zašel naš vbogi Remšnik z svojo slovenščino, da že moliti ne znajo več. Pač pa znajo dobro politiko peljat, da že naše stare šole napis ne velja več tisti, kakor je leta 1875, kjer še pri nas ni bilo nobene slovenske prvaške gonje ali prav rečeno: srbske hecarije. — Sedaj Vam pa še enkrat svetujemo, da, se naučite Gospodovo molitev namesto občmt" 3 agitacije; če pa te ne morete dopolnit, tedaj pa bomo Vam kupili nove cokle, dobro podkovane, za rajžo iz Remš-nika. Toliko za danes, drugokrat več. Vsevedež. Spodnja Polskava (Konjsko premi-ranj e). Dne 10. julija vršilo se je za okraje Maribor (desni breg Drave), Slov. Bistrica in Konjice v Spodnji Polskavi pod predsedstvom prezidenta c. k. družbe za konjerejo g. viteza Rosmanit letošnjo premiranje konj. Konje se je postavilo na veliki paši zadruge za konjerejo. Prostor je bil okinčan z avstrijsko in štajersko zastavo; obenem je bilo videti napis: „Gott segne und schutze die Pferdezucht!" Prignalo se je 101 kobil. Premiranje je imelo tako lep uspeh, da se je razdelilo vse državne, deželne, okrajne in zasebne premije. Zadnje so darovali gg. vitez Rossmanit, grof Attems, graščak Reinagl, občina Spodnja Polskava, mlekarska zadruga v Spodnji Polskavi, posojilnica v Spodnji Polskavi in zadruga za konjerejo v Spodnji Polskavi. Predsednik je v svojem nagovoru izrazil svoje veselje, da v tem okraju konjereja tako lepo napreduje. Čestital je domači konje-rejski zadrugi za lepo pašo. Svoj nagovor končal je s trikratnimi „hoch"-klici na cesarja. Občinski predstojnik g. Sicherl pa se je prezidentu v imenu občine ter konjerejcev zahvalil. Bog daj, da bi se konjereja v prid gospodarstvu v naših pokrajinah i zanaprej tako lepo razvijala. Sv. Benedikt SlOV. gor. Naš občinski predstojnik Vakaj je tako prebrisan, da sliši travo rasti in plot žvižgati. Seveda je klerikalec od pete do glave in zato ga ima tudi fajmošter posebno rad. Fajmošter ga podučuje tudi v vseh političnih zadevah; on je njegov vzgojitelj in voditelj. In fajmošter je lahko ponosen ua tega poštenjaka! Evo dokaz: Te dni enkrat ponoči je ta krščanski Vakaj na nepopisno surovi način svojo ženo pretepaval, tako da je obležala nezavestna na tleh. Potem je pričel istotako zverinsko pretepavati hčerko, ki je glasno na pomoč klicala. Imel je težki štrigel na štriku privezan in z njim je po ženskah udrihal. Naposled so vdrli vaški fantje v hišo in pred njih razburjenostjo je moral ta divjaški rihtar pobegniti v zadnjo sobo. Ker je bila mati nezavestna, vpregel je eden fantov in se peljal po I 5 di gotovi i sprejf previ a vse p titi. So( un si ijti Ru tke Srbi luni u 5. Ta zadnji, ki me je imel, Oi ta je bil že zaročen, A kaj če prej se je oženil, V -kamrico me le zaklenil. 6. Vrag v sili muhe zoblje, Ne gledala sem mu na čobe. Sem zadaj gladka, spredaj nič, Tedaj je sve en sam h - - - Ž! njavo ljub s ija v 11 zdaj Por« o g a j s zdravnika, ki je tudi kmalu na pomoč p Upamo, da je zdravnik napravil sodnijsko znanilo, kakor mu to veleva dolžnost. Kajti klerikalnemu rihtarju se mora dokazati, o živimo na Balkanu in da pri nas take srami snrovosti niso dovoljene. Fajmošter, podiH Vašega učenca, kaj sme in kaj ne sme I OM se sramujejo svojega surovega predstojnika pri prihodnjih volitvah bodejo njegovi konec napravili. Sv. Trojica slov. gor. Dragi „Šiajerc šele se prične pri nas življenje! Kajti zč bimo prvaško pevsko društvo. Pravijo, da društvo zmešano ali mešano. Mogoče se pridruži tudi cirkus ali menažerija: Skrajni je za uresničenje tega društva, kajti našim kletam je brez društva predolgočasno. Ni b| kajti nekaterim je figura kakor za teater 21 Ne vemo, ali so že vse te pristopile, p bodejo že našle. Vse bode zdaj popevalo. igralo, vse predstavljalo. Čujemo, da se posebno naša Trezika trudi. Ona tudi pf zbira, katere se bo pelo. Gotovo ji volji, ako ji tudi mi iz prijaznosti eno pesi a B a zapojemo. Torej čuj, Trezika! 1. Sem dekle iz velke hišice In velko je moje srcel Še večje pa hrepenenje, Si pridobiti fantiča S katerim bi se ljubila! 2. Postala sedaj sem pevka, Vedno deklica slovenska, Ne znam več nemščine tedaj, Z njo preobložen je naš kraj! 3. Deklica sera zala, Kaj da nikdo me ne mara ? Ljubezni mnogokrat Na Dolenjsko sem šla iskati 4. Pa vse zastonj ta trud je moj Ni blo ga včeraj ni nocoj 1 En striček sem pripravila Pri ovcati si fantiča. še -pa se z! nravi. K rje. 1 ios-Mi pogo ena a kjer je ni |egn umuns rropejs očila; Arme im; vsti eg a oli zir d ■ej še ill prepričal Vas bo, če primerjate okus W naših in katerihkoli drugih kock,' da so Wa v< I-JEVE -bva d (gotova goveja juha) po O vinarjev a^Lajooljše. Samo prave z Imenom MAGGI In varstvsno znamko -K. zvezdo s križcem Balkanske zmešnjav Mirovna pogajanja pričeta. — Boji se nal jejo. — Ruske grožnje. — Albanija. -vitosti. V strašnem položaju je Bulgarija. Grki prodirajo zmage pijani naprej v srca j garije. Istotako je Rnmunija, brez da bij žila eno samo puško, prišla s svojo skoraj do Sofije. Od juga sem pa je pn pet Turek in z ognjem in mečem preplo B 8] a to j igo enil: f je ekin, ogaja 7. onečt rega som amen 3 — zasedel brez resnega odpora staroslavno ^jaro Adrianopel in se v nje utrdil . . . svojim krasnim zmagam, ki jih je Bal-irija v protitarški vojni b potoki krvi dosegla, zdaj pobita na tleh in prosi za mir . . . Poročila pravijo, da so se mirovna »gaj an j a pričela i. s. pod rumunskim Isedstvom v Bakarestu. Najprve se je dolo-5 dnevno premirje. Romanske zahteve, to S gotovo, se bodejo od Balgarije brez razgovo-8. Drugače stoji z grško-srbskimi, mno-previsokimi zahtevami, ki hočejo Bulgarijo [roe plodove njenih požrtvovalnih zmag spra-Sodi se pa, da bode v tem ozira R u-Lnska a a strani Balgarije stala; fijti Rumunska je ravno tako nasprotnica ve-bSrbije, kakor je nasprotnica velike Balgarije. [um uri ska hoče ravno ravnotežje Balkanu obdržati. Vkljub temu, da [k vedno o bojih poroča, npati je vendar, ij v kratkem prelivanja krvi konec naravi. Kočljivo je zdaj v prvi vrsti turško vpra-Londonska konferenca je določila linijo is-Midia kot mejo. Tarčija pa proglaša zdaj, veled nove vojne razveljavljeno in , armada je marširala naprej do Adrianopla, t je trdnjavo zasedla. Tarčija pravi zdaj, da nikdo ne bode iz Adrianopla [tegn a 1. Balgarija je zato danes preslaba. nnnska bode težko prevzela nalogo, igrati ejskega policaja, brez da bi kaj od tega . Rasija sicer grozi, da bode Tarka na-ločila; ali kako ? Ako bi Rasija botola Tarka f Irmeuiji prijeti, potem ima opraviti z Anglijo, ima v Aziji istotako važne interese. iTBtr o - O g r s k a nima prav nobe-ga vzroka, pomagati komar li proti Turka. Kajti mi smo v vseh zmešnjavah na Balkana že preveč plačali, bi kaj od tega imeli. Ta zadeva je it] že precej nejasna. Glede nove države Albanije so zastopniki pevlasti sprejeli novi statut; s tem je naprav-velik korak naprej in je upati, da bode država kmala živeti pričela. Mirovna konferenca. Bukarest 30. Danes se je vršila prva j a mirovne konference. Predsed-je prevzel rumunski zunanji minister j o r e s c u. Potem je seja ednoglasno mla5dnevno p remi r j e za armado, je želja po mira splošaa. Nato je bila seja ikinjena do jutri. Upati je, da bodejo mirovna ijanja hitro končana. Albanija. Zastopniki velevlasti so albanski statut 6no rešili. Albanijo bode vladal knez, ka-;a se bode v 6 mesecih določilo. Medtem isom se bode ustavo Albanije aredilo. V ta men se določi posebna kontrolna komisija, ki isega enega zastopnika Albanije in po enega nadal b— vseh velevlasti. Ta komisija podala bode velesilam predloge za bodočo organizacijo Albanije. Albanska žendarmerija stala bode pod poveljstvom švedskih oficirjev. Črnogorske izgube. Uradno se poroča iz Cetinja, da so Črnogorci v tej dragi balkanski vojni proti Bolgariji izgubili 16.000 mrtvih in ranjenih. To razmeroma velikansko število žrtev, ki so jih prinesli Črnogorci za srbske „brate", napravi v vsej deželi globoki in uničujoči vtis. Ljudstvo godrnja in joka . . . Nadaljni boji. Bukarest, 30. Srbi so bombardirali mesto Vidin. Boji so bili jako krvavi. — Po bojih pri S i m i 11 i, ki so bili jako krvavi, šli so Balgari nazaj na utrjene pozicije pri D ž o-m a j i. Prišlo je do krvave bitke, pri kateri so Grki Bolgare v beg pognali. Izgube so velike. Od nekaterih balgarskih batajlonov je ostalo le do 30 mož. Grki so imeli v bitki pri Džumaji čez 10.000 mrtvil) in ranjenih. Baje so izgube Bolgarov še mnogo večje. Grozovite izgube. Ruski list »Novoje Vremja" poroča, da je v tej drugi balkanski vojni padlo okroglo 140.000 vojakov (mrtvih in ranjenih). Po mnenju tega v takih zadevah dobro podučenega lista izgubili so Bulgari 70.000, Srbi 40.000 in Grki 30.000 mož. Nebovpijoče prelivanje krvi jugoslovanskih „kulturonoscev". Iz razdjane Makedonije. f. Čez kri in mrliče, čez 'razvaline polne dima vodi pot v Makedoniji, kjer so divjali Bulgari. Vse vojne grozovitosti, kar jih pozna svetovna zgodovina, so male napram temu, kar se je zgodilo v Makedoniji. Renco Larco, poročevalec lista „Corriere" potoval je od Kavalle na Egejskem morju deloma k nogam, deloma na konju in v vozu skozi razdjano deželo in poroča v pismu iz Demir-Hissarja, kaj vsa je videl in slišal. Povsod so vasi v razvalinah; vse dežela je posejana z grobovi in mrliči; kamor so prišli Bulgari, uničili so vse, kar je bilo živega in vso lastnino. V Kavalli so začasa bulgar-ske vlade hujše nego v obleganem mestu živeli. Ribištvo, trgovino itd. se je popolnoma uničilo. Nasprotno pa je nastopila lakota. Kavalla je središče velike pokrajine, ki sadi tobak. Žetev je bila zrela, ali spraviti jo niso mogli, kajti Bulgari vzeli so vse vozove v vojne namene. Prebivalce se je naravnost izsesalo in pobilo. Prišli so ponje v njih hiše in nikdo jih ni več videl. Marsikdo je dal vse svoje premoženje, da si reši življenje, pa tudi potem ni vedno tej grozni usodi všel. Od Kavalle potoval je Larco v notranje dežele. Ko je dospel v Doxato, bil je zrak napolnjen z dimom. Vse hiše so bile prazne, vrata zaprta, okna razbita. Druge hiše zopet sežgane in zrušene, ceste vsled razvadin zaprte. Doxato izgledalo je hujše nego bi ga zadel potres. Ljudi je Larco le malo našel. Par jih je bilo, ki so morilcem ušli; ti posamezniki peljali so ga v cerkev, katere tla so bila polita s krvjo. Tu so Bulgari duhovnike pri jutranji maši pred oltarjem poklali. Potem so vse prebivalce, ki so jim prišli v roke, pomorili. Larco je videl par otrok, ki so se rešili. Neki 13 letni deček imel je na svojem truplu 10 težkih ran od sablje. Ženske in otroci so morali gledati, kako se je njih očete in može morilo, njih lastnino uničevalo, njih domovje požigalo. Vse kar je bilo grškega, določili so Bulgari smrti. . . Na tisoče požganih hiš je opazil poročevalec, zemlja pa je v pravem zmislu beseda na-pita s krvjo in grozovito razmesarjeni mrliči ležijo med razvalinami. Neki deček mu je pravil, da je bil 24 ur skrit in da je videl, kako so Bulgari njegove stariše, sestre in sorodnike poklali. Na tisoče se je na enem dnevu pomorilo. Najhujše pa so divjali Bulgari v mestu Serres. Tam je bilo več kot 4000 hiš požganih. Le malo ljudi je pobegnilo pred bulgarskim handžarjem in še ti so napol nagi izročeni lakoti... Balkanska kultural Novice. Rosegger. Te dni je minulo 70 let, odkar se je porodil najpomembnejši nemški štajerski pisatelj dr. Peter Rosegger. Zdi se nam potrebno, da ob tej priliki tudi mi par besed izpregovo-rimo. Kajti ta mož je pač največji duh, kar nam jih je v zadnjih časih porodila zelena štajerska žemljica. Rosegger bil je rojen 1. 1843. Njegova mati, hčerka žgalca oglja, je znala citati, kar je bila takrat še redka umetnost. Od nje dobil je Peter prve naake. Pozneje je prišel v njegovo rojstno vas Alpel neki šomašter Miha Patterer, katerega je fajmošter iz prejšnega bivališča pregnal. Ta učitelj je pričel za hrano in tobak sina gozdnih kmetov Roseggerja v računstvu, čitanju in pisanju podučevati. In ta učitelj je tudi kot prvi izpoznal, da tiči v tem kmet-kem dečku izredno mnogo talentov. V nedeljah hodil je Rosegger prav pridno v cerkev. Čez teden pa je pasil ovce, rezal krmo, nosil snope in kopal zemljo. Kadar je imel čas, pa je stopil na kak obmejni kamen in je pričel glasno pridigovati, tako da so pričele ovce začudeno gledati. ferer Rosegger. Naposled peljela je mati dečka h gospoda dehantn, češ da ga naj ta pripravi, da postane duhovni gospod. Ali dehant je dejal, da je fant za tako službo preslaboten. Zaman so se Petrovi stariši trudili, da bi dečka v kakšnji duhovniški zavod spravili. Rosegger pravi danes: „Od duhovnih gospodov, ki so mi pozneje mnogokrat svoje obžalovanje izrazili, podal mini nikdo svoje roke. In mislim, da je to dobro bilo. Kajti že moje svetovno naziranje v temelju ni har-moniralo z onimi. Bil sem iz vse duše kristjan. Pred mano stal je katoliški kult velik in lep; ali moji ideali hodili so druga pota nego politični cerkve." Medtem je deček že pričel pesni in povesti pisariti. Za kmeta je bil preslaboten. Zato so ga dali stariši konečno h krojaču Orthofer v Kathreinu v podak. Tri leta se je Rosegger žni-darije učil ia več kot 2 leta delal je potem kot pomočnik na „šteri." Rosegger pravi, da je bila to njegeva „visoka šola." Znidarček pes-naril je veselo naprej. Naposled našel je celo pogum, da je poslal eno svojih pesni na uredništvo Graške „Tagesposte." Takratni urednik je bil profesor dr. Adalbert Swoboda, ki je takoj Ro8eggerjev talent izpoznal. Njemu grč tudi glavna zasluga, da je omogočil razvitek Roseggerja, njegovo izobrazbo in njegov krasni napredek. S pomočjo še dragih štajerskih odlič-njakov se je spremenil kmetski fant v učenega pisatelja. Medtem ko je študiral, ni pozabil Rosegger nikdar svojo rojstno vas Alpel in večkrat v leta peljal se je tja. To ljubezen do domače grude, Hitro pozabi ■;i Bogo ljudi na hude bolečine v križu, na bode-in trganje, na giht in reumo, ki so jih mo-prestati: mislijo, da so zdaj za vedno mi-i ia ako pridejo bolečine zopet, potem zopet ijo v hiši Fellerjev bolečine odpravljajoči & ii zeliščni esenc-fluid z zn. „Elzafluid"! Naj bi te vrstice naše čitatelje na to opozarjale. 12 steklenic franko za 5 kron od apotekarja E. V. Feller, Stubica, EIsaplatz št. 241 (Hrvatsko) se naroči najbolje obenem s Fellerjevimi odvajalnimi Rabarbara-krogljicami z zn. „Elza-krog-ljice" (G škatljic franko 4 kron), ki naj bi se jih imelo vedno v hiši zoper bolečine v želodcu, B8odbrenn0n", trdem telesu, napenjanju, pomanjkanju apetita in kislemu kovanju. Mnogo zdravnikov rabi rabi to priznano sredstvo v svoji praksi in se izraža prav hvaležno o dobrih uspehih. N------------- 4 — do poštene kmotske duše, si je rešil Rosegger in še danes živi ta ljubezen v njegovem srcu. Rosegger je pesnik kmetov, prerok in zagovornik kmetov; kot tacega ga ne časti samo nemški narod, ne samo njegova štajerska domovina, marveč ves kulturni svet. V našem listu in v poaameznih letnikih našega koledarja objavili smo že mnogo prevodov iz krasnih Roseggerjevih spisov. Kdor te spise čita, ta mora razumeti, da deluje tu veliki, od Boga posvečeni duh, na katerega mora biti vsa ljubljena Štajerska ponosna. Iz tega stališča pridružujemo se tudi mi okrog „Štajerca" čestilcem Roseggerja. Cast temu kmetskemu sinu, ki vkljub dejstvu, da je dospel na višek slave, ni pozabil svoje kmetske matere . . . Cenjenim naročnikom sporočili smo že v zadnji številki, da se bode naročnina za »Štajerca" s 1. januarjem od 3 na 4 krone povišala. Ali kdor plača naročnino še pred novim letom za naprej, temu velja še stara cena (3 K). Somišljeniki, delujte z vsemi močmi za naš list! Vinsko leto 1913. V nemških vinogradniških pokrajinah niso z razvitkom trt in grozdja prav nič zadovoljni. Ako se neugodno vreme, ki pospešuje razvitek trsnih škodljivcev, ne spremeni na bolje, bode letošnji vinski pridelek mnogo za lanskim zaostal. 2e zdaj se smatra lahko velik del trgatve kot izgubljen. V Italiji stoji boljše in so doslej zadovoljni. Za 100 litrov vina plačuje se 13 do 45 lir. Na Španskem so trte mnogo pozneje, kakor navadno, odcve-tele. Upajo, da bode precej vina, čeprav slabše kakovosti. Seveda je največ od vremena odvisno. Na Francoskem so se trte do cvetja dobro razvijale. S cvetjem pa so zaostale. Deževje dela viničarjem mnogo skrbi. Vsled deževja nastopajo tudi trsne bolezni mnogo hujše. Na Avstro-Ogrskem so razmere take kakor na Nemškem. Povsod vlada mokro, mrzlo vreme, povsod nastopajo tudi trsne bolezni prav hudo. Upanje vinogradnikov izginava dan za dnevom. Ruska pomoč. Na poštnem uradu v Varšavi so poštni uradniki vsa denarna pisma edno-stavno v žep stisnili in doma izpraznili. To se je godilo že dalje časa. Da se temu ponever-jenju zdaj konec napravi, odredila je oblast, da morajo poštni uradniki v službi suknje brez že p o v nositi ... Čuvaj milijonar. Železniški čuvaj Julijan Nahon v Arlonu v Belgiji zadel je glavni dobitek belgijske loterije v znesku enega milijona frankov. Nahon, ki ima jako veliko otrok, kupil si bode zdaj lepo posestvo in hoče kmet postati. 118 letna ženska. Ena najstarejših žensk na Nemškem je gospa Hedwig Stravna, ki je bila 1. 1795 v Dormowi na vzhodnem Pruskem rojena. Starka je še krepka in izvršuje še vedno manjša kmetska dela. Celo svoje dolgo življenje ni prišla nikdar več kot 3 kilometre čez svojo rojstno vas. Kralj tožen. V francoskem mestu Saint Gaudens umrl je neki Albert Sapene in je zapustil vse svoje več milijonev znašajoče premoženje španskemu kralju Alfonzu XIII. Dokazano je, da je bil Sapene blazen. Vkljub temu je španski kralj testament sprejel. S podedovanim denarjem hoče baje neko zdravilišče v francoskem kopališču Luchon ustanoviti. Sorodniki umrlega norca pa tožijo kralja, češ da se mora testament razveljaviti. Iz Spodnje-Štajerskega. Polom „Glavne posojilnice" v Ljubljani. Iz uradnega poročila likvidacijskega odbora „Glav-ne posojilnice" v Ljubljani je posneti, da izgubijo vložniki dve tretini svojih vlog. Primanjkljaj te prvaško-slovenske posojilnice znaša okroglo tri milijone kron. Med vložniki, ki bodejo tako hudo Škodo trpeli, nahajajo se m. dr. tudi: 1. Zadružna zveza v Celju, ki ima 300.000 vloge; izgubila bode torej na vsak način 200.000 kron. — 2. Posojilnica na Vranskem, ki ima vloženih 60.000 kron in ki izgubi 40.000 kron. — 3. Posojilnica na Dolu pri Hrastniku.ki izgubi 7 do8000 kron. 4. Posojilnica v Žalcu, ki bode na vsak način najmanje 10.000 kron izgubila. — 5. Neka shčna posojilnica v Braslovčah, ki ima istotako večjo vlogo. To je le par posojilnic. Gotovo je, da je še mnogo drugih štajerskih posojilnic, ki imajo pri „Glavni" svoje vloge in ki bodejo denar izgubile. Lahko rečemo, da bodejo štajerske slovenske posojilnice najmanje pol milijona kron izgubile. Vbogi kmetje, ki zaupajo prvakom! Veliki požar se je zgodil pretekli torek opoludne v Hajdini pri Ptuju. Ravno opo-ludne pričelo je goreti v gospodarskem poslopju posestnice Tereze Zupanič (štev. 54). Ogenj se je grozovito hitro razširil in je vpepelil stano-valno hišo, gospodarska poslopja, posebno stoječi hlev, nadalje vse gospodarsko orodje in mnogo drugih predmetov. Škode je za 9000 kron, medtem ko je posestnica le za 5600 kron zavarovana. Kako je ogenj nastal, doslej še ni jasno. Mogoče je, da je kdo kakšnjo gorečo uži-galico proč vrgel. Nekateri mečejo krivdo na otroke, drugi zopet na vojake. Kajti v posebnem hlevu posestnice so imeli tudi huzarji iz Radgone, ki so skozi Hajdino potovali, svoj kvartir. Kakor rečeno, se pa krivdo ne da nikomur dokazati. Hazar8kemu prostovoljcu Hesshaimer c. in kr. hnz. regimenta št. 16 zgorel je 400 kron vredni fotografijski aparat. Nadalje so plamena uničila 3 sablje, 2 sedla, 2 karabinerja in nekaj jermenja. Komaj da se je vojaške konje rešilo. To je pač dokaz, kako hitro se je ta požar razvijal. Plamena so se razširila takoj tudi k posestniku Jurju Zupanič (štev. 55). Vpepelila so tam stanovalno hišo, gospodarsko poslopje, svinjski hlev in še posebno stoječi hlev. Istotako je pogorela vsa krma, kmetako orodje, zmlateno žitje, nadalje 4 svinje. Nesrečnež ima za 8000 kron škode in je le za 6700 kron zavarovan. Ogenj se je razširil še k posestniku Matiji Cebej (štev. 52); temu je pogorelo gospodarsko poslopje, svinjski hlev, vsa rž in pšenica, vsa krma. On ima škode za 5000 kron, medtem ko je le na 2450 kron zavarovan. Požar je bil naravnost grozen in podpiralo ga je dejstvo, da so bila poslopja večidel z slamo krita ter da je vladaljmdi veter. Ptujska prostovoljna požarna bramba prihitela je v jako kratkem času na požarišče. Nje se je pač zahvaliti, da je v težkem delu ogenj omejila. Kajti drugače bi lahko vsa spodnja Hajdi-na pogorela. Ptujski gasilci pod komando gg. Reisinger in Steudte j. pripeljali so takoj dve šprici, s katerimi so vkljub močvirnati zemlji in drugim težavam v res napornem delu ogenj omejeli. Končno prišla je še parna šprica, katere izredno krepka moč je kmalu nevarnost odpravila. To mora pač vsakdo, ki ni popolnoma zaslepljen in ki ima pošteno srce, priznati, da so pri tem velikem požaru ptujski gasilci velikansko škodo preprečili in več kot svojo dolžnost storili. Kajti pri nadaljnemu sosedu Mihi Zupanič gorela je že slamnata streha na raznih mestih. Brez gasilskega dela bi šla gotovo vsa spodnja Hajdina v plamena. Okroglo sedem ur so delali, v neverjetni vročini in dimu, potem zopet v nevarnosti padajočih gorečih tramov; večkrat premočeni in od ognja zopet posušeni gasilci peljali so se končno v grozovitem dežju domu. Pa kaj bi hvalili, kdor je videl, ta ve, da se je delalo! — Mir in red na požarišču vdrževali so gg. orožniki iz Brega in Cirkovca pod komando g. stražmojstra D o m n i g; tudi tem pogumnim možem gre vsa čast in hvala. Omeniti pa moramo tudi, da se je prebivalstvo samo pridao držalo. Gg. občinski predstojnik Grah ar in župnik Mlakar sta bila ves čas navzoča in kmetje ter celo ženske so pridno pomagale. — Tako se je ta veliki požar premagal. Ni bil prvi požar na spodnji Hajdini. Ali to pot se je dokazalo, da se m o r a v slučaj u n e v ar n o st i skupaj delati. Kajti ogenj ne pozna ne narodnosti, ne vere, ne politične stranke. . . Pa še nekaj naj omenimo! Culi smo, da je nekaj posameznikov skušalo v Hajdini požarno brambo uresničiti, seveda na podlagi, s katero se ne strinja deželna zveza štajerskih gasilnih društev. Zgradili so hišico za gasilce, ki pa je doslej prazna in v kateri se zabavajo edino miši. Mi vsi nimamo prav ničesar proti hajdinski požarni brambi. Nasprotno, — razni ptujski Nemci so darovali za te sko požarno brambo večje ali manjše Vemo, da ta bramba obstoji doslej le naj ima sicer gasilno hišico, nima pa ni drugih pripomočkov. Pa ko bi tudi vsetO!B — gospodje v Hajdini, ali res ne raz-bi z malo šprico v takih slučajih niltj opravili ? Ptujski gasilci so imeli šprico, „Kernreuter"-šprico in potem k3 šprico, pa so le v težkem trudu omeji | Kaj bi domači gasilci zamogli z eno špria1 Ne rečemo to iz ošabnosti ali zavisti, a resnica je! In to resnico naj bi if onih političnih vzrokov tudi na Hajdini 3 zabili! Treba je da vlada m( lico in mestom dobro sporu. ljenje na vsakem polju, posebne polju gasilniške pomoči! pa — bodimo zadovoljni, da se je v i" delu še večjo nesrečo onemogočilo! Iz Mute (Hohenmauten) se poroča, i stala tam 25. p. m. velika povodenj. V tokov je grozovito hitro narasla. Bistriajij čila vse obrambne priprave železne t uničila je cesto in več mostov v dolini I nesla velikansko množino iztrganega dreJ itd. Škoda je velikanska. Poleg tega so] gorske občine Sobot, Pernice, Sv. svoje zveze z državno cesto in že dalje časa oropane in gospodarsko t« dovane. Neobhodno potrebno je, da liki bedi takoj s primerno podporo ter da uresniči tudi že davno obljublja lacijo Bistrice. Državni poslan Marckhl je takoj prihitel in si mesta ogledal. Stavil je takoj vse sr! službo pomožne akcije, brez ozira, j" zadeti Nemci ali Slovenci. Upati je, da lavni ta poslanec od države potrebnoj dosegel. Zaprli so v Celju delavca Rudolfa ker je v farni cerkvi nabiralnik ukrasti Nezgoda. Na klancu v Tepini pri peljal je posestnik Fijavš voz z dvema Nakrat se je bremza.zlomila, voz je sati in vola sta prišla pod voz. Bila &i težko ranjena, da ju je moral posestn zaklati. Trdovratni zločinec. Poročali smo i da je bil Janez Sattler iz Vintercev pri| na 12 letno težko ječo obsojen, ker je | nico Uršulo Zelenko v sv. Urbann i ubil. V ječi je morilec nakrat mislil, i kazen znižal, ako koga druzega sokrirdej ži. Rekel je nakrat sodniku, da mn; sestnik Ferdinand Simonič 300 K in gi] voril k umoru. Pričela se je stroga £ ki je dognala, da je Simonič pi žen in da si je Sattler vse obdolžitaJ Zaradi tega brezvestnega obrekovanja Sattler zopet na 13 mesecev težke ječe i Ko ga je paznik peljal uklenjenega 6 boraki most v ječo, poskusil je S^ mosta v Dravo skočiti. Ali paznik je; ta poskušeni samomor. Lep tovariš. Posestnikov sin Franc! in posestnik Valentin Mihalek v Pae;i Šoštanju sta pijančevala. Petek je poten leka prosil za prenočišče. Ponoči pa je | svojemu dobrotniku denarnico z ve$ denarja. Utonila je pri Marenbergu 14 letni! Kunej. Šla je z svojo mlajšo sestrico v' brvi čez potok je padla v visoko in je utonila. Mrliča je nesla vodai kjer so ga ljudje na suho potegnili. Tat. V Mariboru so zaprli ^delavca Lazar, ki je v Celovcu 1000 kron potem pobegnil. Iz Koroškega. Šteben nad Pliberkom. riše se mm: napredek, ki se je dosegel vsled zg potrebnega gorskega vodovoda v občiuiF niča na spodnjem Koroškem, mogoij vsled složnega in požrtvovalnega skupi ~ vseh prizadetih ter podpore metode Občina Globasnica s štirimi velikimi | Globasnica, Malavas, Šteben in Staj«] ki obsegajo okoli tisoč prebivalcev, desnim dravskim bregom in okoli tisoča visokem gorovju, ki vodi od Pece proti — 5 — ) hajdinft pokrajina, ki obsega todi večje dele drugih > znesk Sn, trpi vsled pomanjkanja temeljne vode. lirjaind mk tema je za vodo nepredorna zemlja (ka-iprice D oje, ilovica itd.), ki prepreči vstop deževja v to imel tanje. Omenjene vasi bile so torej doslej mete, d, |j na vodo enega popolnoma umazanega po-česar n b navezane. Ta potok je dajal vodo za okroglo imassa- iMjprebivalcev, za več kot 600 velike in 1200 koše para i male živine. Ni čada, da so se v občini Glo-li ogeq mita leto za letom pojavile nalezljive bolezni, rico? . 4itifas,infekcijozneželodčneter črevesne bolezni Ali - Vzadnjih 10 letih seje pojavilo nad 80 slučajev i teh a iB z več kot 12% umrljivosti. Bluvanje in i ne po lila (Brecbdnrchfall) pri otrocih, ki je ena d o k nevarnejših otročjih bolezni, bilo je na dnev-azua i reda in je zastrupljalo nežno mladino. pan bivalstvo samo pa se je hotelo proti posle-Sicq in slabe vode s tem varovati, da se je jkupne jalo žganjepitju. Tudi gospodarski napredek t teh razmerah hudo trpel. Vojaške vaje 3a je n isled slabe vode v naših krajih ni dopustilo. roda p iki promet se ni mogel razviti, vkljub tema, t je un je pokrajina jako lepa itd. Vse neprijetnosti ivornic zgradba vodovoda odpravila. Napake na ter o »darskem polju se bodejo gotovo izdatno ivja, di jljjsle, tujski promet se bode pričel razvijati o vbog boljši časi nas čakajo. Novi vodovod dobiva )ž edinBiJs studenca, ki izvira naravnost iz apne-nico nfti kamenja Topica-gorovja. Vir vode daje v d oškoinrah 432.000 litrov vode. Preskrbljeno pa :ava vfrlja sa n. p, v slučaju požara ta množina še ipomoiBtoo poveča. Za vodovod plačala je država o reg«0 K, dežela 10.000 K, interesenti pa Richaifco K. Zadnjo svoto se bode dobilo s pri-5 na liaMnira vodnim cinzom. Prebivalstvo, ki ni bilo moči Metku za vodovod vneto in se je zlasti viso-so pn-l troškov balo, je zdaj jako zadovoljno in ■ode daldo. Hvaležno se spominja onih, ki so to pomoB»lbo v pridnem dela omogočili. Upati je, da Bodejo zdaj tudi naše poštne razmere sedan-Gajšek* fcasu primerno spremenile. Kajti potem loskneil. t bed mogoče, korakati z drugimi koroškimi iC-njicaB boljši bodočnosti nasproti! voloma J Bilčovs. Piše se nam: Zadnjič imeli so v ■icel dnfct-esi veseli večer. Neka sorodnica našega ta tampoštra prišla je namreč v neko tamošnjo i takcfckc hišo in je domačo hči hudo okregala, S je ta večkrat po skritih potih ponoči v fa-loj čas, t k fajmoštru lazila. Prepovedalo se je temu PtnjiMiiema dekletu prestopiti farovški prag; to-posestBjma tako rekoč „Pfarrhofver\veis." To je pal taMolj žalostno, ker je ta deklina botrica za-si bodBg našega društva za jungfrave. Sicer pa ne obdoBno, da je g. fajmošter te tajne ponočne dal poŠte trpel. Deklina še ni 14 let stara ! ! S nagofc otrokom se ne sme ničesar začeti; niti iiskavaBj 86 ji ne sme prijeti, g. fajmošter, drn- nedol-» grozi kazen . . . izmislil. J Požar. Pri kovaču Mayr v Trbižu pogorelo bil ]• Ipspcdarsko poslopje z vso krmo. Ogenj jo )bsojen.fcyil za 3300 kron škode. Baje je zažgal i mari-Sotiok, ki se je z užigalicami igral. ler rail Tatvina. Posestnik Pink v Maria-Saalu reprečBl se je na kegljišča 8 svojo polno denar-ft Ko je pozneje vsled vročine suknjo slekel ; PeteBj steno obesil, ukradel mu je nekdo dva -asi prifcka iz nje. Miha*.lrtvega vojaka so videli priSpittalu v ikradeflri; pa ni bilo mogoče, mrliča na suho svotoariti. 1 Rop za 10 helarjev. Neki brezposelni želez- Cirila i: t Fresachu napadel je bolje oblečenega olo. Na I« Meier s polenom in zahteval od njega > TodAr ali življenje. Hlapec mu je dal denarnico, iteri pa se je nahajalo samo 10 vinarjev. Mr je pač hlapca za kakšnjega živinotržca ■al. Roparja so zaprli. Puite na deco! V Untersee padel je l'A jiotrok zakonskih Painschak v jezero in je Detomor. V Pleschbergu zakopala je dekla ptnika Dullnig svojega novo rojenega otroka bo in ga na ta način zadušila. Morilko so [Zaprli so v Celovca delavca Johana Stak kal; dolžijo ga, da je hišo posestnika Jakoba tlschan zažgal. [Požari. V Oberseebachu pri Beljaku pogo-Ija Rupič-koča in gospodarsko poslopje. kje velika. Gasilci in vojaki so razširjenje li na sosedna poslopja preprečili. — V Volil pogorela je hiša, gospodarska poslopja Drave, j itd. posestnika Schabenhauer. Škoda je z zavarovalnino pokrita. Smrt za en liter pive. V Beljaku stavil je ključavničarski pomočnik Johan Lipošek za en liter pive, da bode Dravo preplaval. Skočil je v precej visoko vodo in tadi splaval na drugi breg. Ko je tam hotel na suho zlesti, zapustile so ga pa nakrat moči, izginil je pod vodo in ni ga bilo več videti. Doslej niti mrliča niso našli. Gospodarske. Gnojile strnišči.! ajdi. Pri nas zavzema strniščna ajda važno mesto. Pridelek ajde se je pa začel krčiti, da so kmetovalci že začeli dvomiti, če se jo še izplača pridelovati. Vzrok pičlemu pridelku ajde tiči edino le v izsesani zemlji, oziroma, ker se ajdi ne gnoji. Med našimi gospodarji je razširjeno domnevanje, da je ajda nekaj postranskega, ki se seje na strnišče, zato da njiva ni prazna in ker tako ne potrebuje drugega kakor plitvega oranja in zavlečenja. Da bi ajda tudi gnoja potrebovala, na to nihče ne misli. Vsa ta domnevanja pa niso prava, kajti ajda vzame zemlji in potrebuje najmanj toliko ali Še več redilnih snovi, kakor kako drugo žito. Če mora torej njiva isto leto zaporedoma dati dvakraten pridelek, potem pač ni čuda, če je utrujena in ker pride ajda druga na vrsto, zato dobi le ostanke gnojilne sile, ki jih je prej žito še na njivi pustilo. Ti ostanki gnojne sile so majhni in ker se je pri nas od pamtiveka z ozirom na rudninske snovi premalo gnojilo, so naše njive izsesane in zato je bil pridelek ajde od leta do leta pičlejši. Na 1 ha njive vzame iz zemlje povprečna Žetev: dušika kalija fosforove kisline pšenice 52 kg 26'/, kg 30'/, kg ajde 51 „ 53 „ 21'/, ,. Iz tega je razvidno, da potrebuje ajda toliko redilnih snovi kakor žito, kalija pa še enkrat toliko, zato pa ima gnojenje s kalijevimi gnojili pri ajdi zelo velik učinek in istotako s fosfornimi gnojili, ker je fosforove kisline v naših zemljah že od narave malo. Kdor hoče toraj pridelati zadosti ajde, jo mora sejati na dobro gnojeno zemljo, ki ima v zemlji toliko redilnih snovi na razpolago, kolikor jih ajda potrebuje, a ker pa pri setvi ajde na strnišče zemlja ni v takem stanu, zato se mora ajdi pred setvijo gnojiti. S hlevskim gnojem gnojiti nima pravega uspeha, ker se ta gnoj prepočasi raz-krojuje za hitro in kratko dobro rastočo ajdo, in vrha-tega ima naš hlevski gnoj premalo omenjenih rudninskih snovi v sebi. Iz tega vzroka so za gnojenje aj-Ii najprimernejša umetna gnojila, Na dušik se nam pri ajdi ni toliko ozirati, ker ga ajda za Silo že Še dobi na strnišču in ker prepohotne rasti z ozirom na potrebno hitro dozorenje ni niti želeti. Najvažnejša redilna snov, ki jo moramo ajdi dati, če naj bogato obrodi, je fosfo-rota kislina, a ta mora priti na njivo v taki obliki, ca jo more ajda použiti v kratki dobi svoje rasti, t. j. v osmih tednih. Ajdi je torej gnojiti s superfosfatom, ki ima v sebi v vodi raztopno fosforovo kislino. Kdor bo ajci gnojil s samim superfosfatom, bo, seveda ob ugodnem vremenu in če ne bo slana, imel gotovo izboren ptjdelek, ki bo pa še boljši, če bo rabil poleg superfos-fata še kako kalijevo gnojilo, n. p. kalijevo sol, pepel itd. Kajnit kot kalijevo gnojilo pri ajdi ne gre rabiti vsled klorovih spojin, ki so za ajdo strup, zato se mora reči, da je kajnit škodljiv. Svetujemo našim gospodarjem, da ajdi na popisani način gnojijo, ker jim bo bogata žetev obilo povrnila stroške. Na Kranjskem imajo krasne uspehe s tem gnojenjem, dokaz, datamošnji gospodarji porabijo na leto nad 100 vagonov superfosfata za gnojenje ajdi. Omenjeni gnojili naj se tik pred setvijo (ne poprej I) pomešata ter posejeta po sprašeni njivi, potem se ajda vseje in podvleče. Za vsak mernik semena naj se vzame 25 kg superfosfata in če se gnoji tudi s kalijevo soljo, tedaj tudi te 10 kg. Po 'Kmetovalcu«. Loterijske številke. Gradec, dne 23. julija: Trst, dne 30. julija: 55, 70, 78, 16, 14. 78, 79, 65, 7, 38. Z eno roko zamorc se mnogokrat revmatične, gihtične in neuralRične bolečine odpraviti, ako se namreč s to roko poprime z« steklenico Fellerjevega bolečine odpravljajočega zeliščnega esenc-fluidazzn. ..Elzafluid", katerega imajo previdni ljudje vedno doma. Komur naših citatcljer Se primanjkuje, temu svetujemo, da naj naroči 12 steklenic za 6 kron od apotekarja E. V. Keller, Stubica, Elsaplatz St. 241 (Hrvatsko), kjer dobi tudi Fellerjcve odvajalne krogljice, 6 Skotljic za 4 krone franko. s 4 sobami, popolnoma novo zidana, z lepim večjim vrtom za zelenjavo v mestu Slov. Bistrica se za 13.000 K takoj proda. Polovica cene ostane lahko na hiši. HiSa je primerna za penzijoniste ter za profe-sioniste. Dopise je vposlati na upravo »Štajerca''. Viničarski ljudje s 3 delavskimi močmi, ki se razumejo na obdelovanje amerikanskih trsnih nasadov, se sprejmejo. Vpraša se pi' g. F a c k, Plankenstein Poličanah. Pekovski učenec se takoj sprejme v pekarijo Alexander Grundner, Zreče pri Konjicah. 737 parizarski voz v dobrem stanu je za prodati pri Alex. Grundnerju v Zreča« pri Konjicah. 7% Mesarski učenec 7i2 iz boljše hiše se takoj sprejme pri M. Weisnenstein, Stand Hauptplatz v Ptnju- Zenitna ponudba. Orožniški stražmojster, ki ima nekaj premoženja, se želi seznaniti zaradi ženitve s pridno deklico, ki je zmožna nemškega in slovenskega jezika, od 20—30 let, katera bi imela blizu mesta ali trga lepo hišo z malim posestvom, pripravno za penzijonista; vdova z enim otrokom ni izključena. Resne ponudbe se naj pošiljajo ne uprav-niŠtVO tega lista do 16 avgusta. 724 Redka okasija! Čudežno ceno! 99" 600 kosov za samo 3 K 80 h. ~W Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. Žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-lcpom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par ubanor s patent-eljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-xaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in še 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša Ch. Jung'wirth, Krakov A.;5. NB. Pri naročhi 2 paketov so doda zastonj 1 prim« angleSko britev. Zakar ne dopade, denar nazaj. 735 n^TeslIšan.© 11 700 kosov za samo K 3 90. Ena krasno pozlačena zakar se 3 leta garanti] 8 k. najf. žepnih ropce rom, 1 krasni kolie iz o patent-zaklučjem, 1 par bi in Simili-briljanti, 1 kra denarnica, 1 par gumb za zatvorom, 1 veleelegantni sveta, 8 šaljivi predmeti, -respondenčnih predmetov obhodno potrebnih. Vse tane samo K 390. S. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, , 1 moderna zidana kravata za gospode, 1 krasni prstan za gospode z imit. bise-orient. biserov, moderni ženski kinč g iton-uhala s pravimi srebrnimi kavelji io žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata nanšete, 8 gradno duble-zlato, patent-lbum za razglednice, najlepši razgledi vel. veselost za mlade in stare, 20 ko-in še 600 rabnih predmetov, v hiši ne-kupaj z uro, ki je sama denar vredna, pošilja po povzetju ali naprej-plačilu Wiener Central. Versandhaus P. Lust, Krakova št. .1311. Za kar ne dopade, denar nazaj. 734 z več delavskimi močmi sprejme se pri graščinskem oskrbništvu 72s Domava, pošta Možgance pri Ptuju. Pozor, podjetniki 731 Proda se dobro idočo trgovino z hišo in vsem blagom. Filijale, ki je edina trgovina v lepem trgu, brez vsake konkurence z večjim letnim prometom, lepa ednonad-stropna hiša s hlevom in veliki magacin ter nekaj zemljišča. Potrebnega kapitala je le imeti 4 tisoč kron, ostanek pa v 10 letih. Proda se le zavoljo preobtežnega drugega podjetja. Natančno se izve pri M. Schumer, trgovec, Poličane, Štajersko. Uifln na Pr0(^aJ' ^e 8k°raJ nova, 5 let davka tillU Prosta> s c'g'om krita, obsega 6 sob, lllllll ravno na deželni cesti, 10 minut od Slov. Bistrice, slovenske in nemške šole ter Bahnhofa; pri kontraktu je le treba izplačat samo en par sto; se po vredni ceni proda; prilika, ki jo ni vsaki dan! Zato, ker je meni zdaj hiša nepotrebna, se da tndi v najem ali pa tadi zatavša za kako drugo zemljo. Pojasnila daje: Alois Kislinger, Judendorf Nr. 71, Post Leolien. 732 ********* Pridna 730 fgtiT" prodajalka za mešano blago in eno učenko ^= zmožno obeh deželnih jezikov, se takoj sprejmeta pri firmi Detoma, Dobje pri Planini. Zidana 737 Hiša 729 z 2 sobama, 1 oral žaga 6 let stara, v stanju, 20 minut od lielja oddaljena, se proda. Vpraša s ori Michael Schnehl, Ceije nik štev. 40, nasproti hausa." zemlje, dobrem mesta poceni astniku Pečov-„Fisch- Pekovski učenec se takoj sprejme pri Johanu Turtschitscli, pekovski mojster, Giisting M Graz. 33 3alšica z vrtom za zelenjavo ter sado-nosnihom, ki že rodi, se xa K 2-Be 0 zaradi starosti takoj proda. Vprašanja pri g. Pnekl-g08tilničar, Ros s we in pri M uriliorn. Mlad 626 prevzeti mesarijo v najem ali zakup v večjem kraju na deželi. Ponudbe naj se blago-voljo poslati p. šifro „Br« konkurence" na „upravništva Štajerea". Prodam iz proste roke mlin in žago ~7PQ na dobri vodi, pa tud. prodam pekarijo 736 s posestvom vred, tk velike ceste, pet minut do farne cerkve sv.. Jurja na Sčavnici. Kupci naj se oglasijo pri po-sestnici Marija Markcvič, sv. Jurij n» Stavnici. — Se tudi samo mlin in žaga odda. — 6 looo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na. tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dob se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. 2a neškodljivost se garantiral Ako to ni res, plačamo Obs. diskretni zavoj. vsem osebam, ki sa plešaste, brez brade ali redke obraščene in ki 80 Čara balzam brei uspeha Štiri tedDe dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: Veleccnjena firma! Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade dosegel, prosim, da mi pošljete en Daket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Cara-Haua, Kopenkagen. J"86' Silhany, Erszebetfalva, Ogrska. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem ze mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vase krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajem Vaš 0_ v, Hi Kcpenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron 741 i?-------~w (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). MfMMMMM prav dobra, domača, se nadomesti skoz naturno sredstvo „Muskatin." „Muskatin" je žlahtni Datumi preparat za naredbo dobre domače pijače. Z Muskatinom nareta pijača da moč, poživi in krepča živce. Mnskatinove pijače pride en liter na 4 do 5 helerjev. Mnskatin se vsaki dan po pošti in vlaku pošilja po povzetju. Mnskatin se samo dobi v glavni zalogi Hans Andraschitz v Mariboru, koroške ulice. 7« 1) Dobro idoča trgovina na glavni cesti tik južne železniške postaje Poličane, ob- ^l stoječa iz zidane hiše in posebnega poslopja ' za kleti, se za prav nizko ceno brez blagaj-nega inventarja takoj proda. — 2) Velika zidana hiša, kjer se je čez 30 let trgovina peljala, je vse v dobrem stanu, nove stelaže, velike sobe za magacine, lepo stanovanje, zraven dva velika vrta, tik železniške postaje Poličane na voglu štirih glavnih cest, se takoj prav po nizki ceni da v najem ali pa proda. Kateri je pravi kupec ali najemnik, se naj prepriča in vpraša pri gospodu Albin Bella g, postaja Poličane (Poltschach a/d Sudb.) 723 Le enkrat v življenju! i, 50.000 spalnih odej a K 1-95 določenih zaizvoz na Balkan,a zadržanih vsled prvine vojne nevarnosti, iz pristne brnske himalaja-volnc, cirka 200 cm dolgih in ; 180 cm širokih, v krasnih trakovih in mele-dessiirib, s krasnimi barvastimi bordurami, sc.safa^ kratki čas za polovično izdelovalno ceno lamo K 195 za kos prodaja. Tehima-f laja spalne odeje so dvojni denar vredne, ": in le dokler traja zaloga *3M se dobijo pri nas po sledečih senzacij6kih cenah. 1 kos himalaja spalne odeje stane..........K 1'95 S n n spalnih odej stanejo..........K 5'70 » » r, ,. r, »••••;.....K H- Edina razprodaja po povzetju 719 M. Svvoboda, Dunaj, lil 2, HieRgasse 13.—114. |nnljrn zdravijo giht, .lUpUlb revmatizem (Hrvatsko) Pojasnili In prt- • v • •pokt uunon) po ICiaC ravunljltvu I»I«i3. M MU lii teli! \mmmmm na glavnam trgu zraven apoteke priporoča »vojc zalogo: Otročjih igrač, raznih mt usnateg« blaga kakor kofre, taške za Mt>, Ba nakupovanja-in za denar, toaletne reči, Risalne in kadilne predmete. Razne stvar) iz jekla iSijr. bestek, ilic, nože za žep m prave Solinger Ssritve itd. Blage Iz celuloida in roga, kako tadi pletarsko blago npr. kerbe za potovanje vrst Razno blago Iz stekla ta porcelana, piskre, sklede, flaie, glaže in drag« v to stroke spadajoče reči. Bazarni oddelek i« od 20 via 'saprej. Posebne lepe reči pa za tO ds K !"2B- Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi 722 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. taetite Dr. Mix Lataioiin Dunaj II Bnias.. 17 K. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna ,Marija pomagaj'1 in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri ,zlatem jelenu", v dišavi A. Kauc, in „Adria Drogerie." Podpisano oskrbništvo proda potom prostovoljne dražbe v davčni občini Sitež ležeče bn-kove in kostanjeve gozdove in sicer gozdne dele: Žagaj, Gabrije, Trušič, Plajnsko, Kuna graba in Cretež v sknpni meri okroglo 70 oralov. Prodajalni pogoji in načrti vpogledajo se lahko vsak čas pri podpisanem oskrbništva kakor tndi pri g. občinskem predstojniku Lorber-jn v Narap-lah, kjer se dobe tudi vsa natančneja pojasnila. Dražba se vrši v nedeljo 3. avgusta 1913 začenši ob 2. uri popoldne pri gozda Plajnsko. pošta črna gora pri Ptuju. Ameriko Od 3!6 Antwerpena z 12.0U0 do 19.000 tons velikimi pavniti z dvojnimi šravbami Red Star Line Prvorazredni parnlkl. Zmerne cene. Izborna oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v Četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Llnle, An'.werDen, Dnnaj IV., WiedenergUrtel 20, Julius Popper, Innsbruck, Sudbahnstrasse 2, Franc Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanneumring 16. jr Pozor! § 60.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 6 50. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik ae mi je naročilo prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Šnir-čevelj, usnje ruj. ali črno ga-loš. Kapen-hezac, močno ob-kovana usnjata tla, velecleg. najnov. fasija, velikost po 8tev. Vsi 4 pari koštajo le K 860. — PoSlje po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 0&- Vinogradniško posestvo v bližini Maribora okroglo 11 oralov, od teh čez 4 nrale goric, ('.runo sadonosnik (okr. 600 sadnih drevesc in gozda) se poceni proda. Ponudbe na 0. Ozapp, Gradec, Kinder-manngas^e 20. t>84 fB$T Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši, lil. cenik zastonj. P. Dn&ek. tvor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, Opoeuo n. drt. železnici št. 2052 (Češko). Malo posestvo se proda, ' 4 ure od kolodvora in od farno cerkve v Poliča-nah, obstoji iz: hiše, hrama, 2 svinjski Stali, 1 kravja, sadonosnik, vrt, njiva, vse v dobrem stanu, pripravno za penzijonista ali za kakšnega obrtnika, se za majhno ceno 3.400 kron odda. Več se izve pri g. Juško v Pekla pri Poli-čan&h. 695 Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zazeljeno pojasnilo. Muštri slikanja in šivanja zastonj in franko. 868 Krepki in pridi mlinarski uči sprejme se takoj proti ni plači in celi L Joh. Biihm. umetni i ________Prsnheini. ) S Ptujska viii 40—50 kron, graSČiub| 56—64kioii.Poitugufyl in temno-rdeč. TckfiJM star Etna-rizling, milnf primeren za primei kakovosti, 66—7ikroa,"l slivovka jn lropinovK| za 100 litrov proj'w|Bieikcl n i Usnjarski uč se takoj sprejme »n| Heinschko. St 1» Marlboro«. ', ČeljI V mestu se takoj i špecerijska Lepa priložnost se ■ kini, ki želijo, da jI ostane, kator slov: „C»oto priložiti restatte. fr!j>.| Odva- t jalni " po „K0ilE pri prebavnih in i nih težavanj Cena K 160 in K I voj. Se dobipriiilnoTii Kjer te ne, tam i*:) naravnost na «^ J. EICHLERl apoteka ,Zum pitenj Gradec, Leoiihatdi" V večjem industriji na Spodnjem Ste' najde prilika o] čevljarskega Dobi se stanovanje. [ izve v upravnistnltpl Pridni kovaški i nik ki popolnoma sami se takoj sprejme; ia kitarski ii«-.-i 1 Naslov: Martin Btuf ski mojster, Skurlia 1 Naročite, Werndl-ii puške model 67/77 i nastavek, strelja na l rakov, samo K 8-»;l tronov K 8—. 1*1 prenarejena v LancaiteT za šrotne palrone, 1 dobro vštreljena na i^ kov, samo K 12* —. I nov K 6'-. Friedrich puškar, St. 5'arS,n1Sj,&>J Rosental. na Koks Priden in vbojjp učei z dobro šolsko izobn znanjem neroškep j takoj sprojme v lij mešanim blagom E» raanu, Jadeuilorf bfil j mestnega kopališča v Ptuju. Čai za kopanje) ob delavnikih od 12.1 do 2. ure popoldne (blagajna je odi 12. do 1. ur« zaprta); ob nedeljah al ikih o4 11. do IS. ur« .Brau z vročun iraliorn, | z rjuho K — -60t [ t --10. Namesto K 12*— samo K 5'] 15.000 parov žnornastih čevelj glasom slike, popolnoma iz dobrega usnja in močnim podplatom, ki so bili določeni za Turčijo, so mi vsled vojne nazaj ostali. Moram to zalogo v | kratkem oddati in prodam vsled tega čevlje pod izdelovalno ceno za samo 5'— K — za par. Se dobijo v vsaki velikosti za gospode in dame.t Kazpošiljatcv po povzetju skozi: Eksport PeiUmmr, Dunaj, Vil., 55 47 71 373 „STYRIA" Gena za gotovi denar: igantno kolo (Tourenrad) . . . KM30"— jecialno kolo (Spezial-Tourenrad) Kil50 — jajflnejše „Styria"-kolo za ceste [ (Styria-Strassenrad) .... K 180 — (ajfinejše „Styria"-kolo za ceste (Spezial-Styria Strassenrad) K 200—240 ikikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pnenmatikom (Gcbirgsmantel) 353 Bljivim knpcem se proda tudi na obroke — Deli (Bestandteile), sedlo, svetilka jnci nadalje „Laufmantel" in „Luftšlauhi" se dobijo po najnižji ceni. Jor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, 1 na; se odloči za „ Siyria" koiO (največja fabrika v naši državi!) iajte našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). Zaloga koles in šivalnih strojev. [Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Florianiplatz in Ungartorgasse. idočih žepnih, stenskih in budilnih urah sc vseh vrstah godbenih instrumentov; priporoCa se, istega ob dani potrebi potom dopisnice zahtevati. »ni litaant iianns Konrad. razpoSlljalna Hiša, Briix St. 4659 (Češko.) tniklaste žepne ure K 4-20, 6-—. Niklasta budilnka K 2 90, \io.6 ponoči K SmO, budilnica z dvojnim zvoncem K 3-80, igle ure za kuhinjo K 320, ure-kukavico K 7-60, U60. Mo-b miniatur-ure na pendclj in »fedorcug« K 13*50, ure na oteže tdelj K 55*—, 60'— itd. Velika izbxa v godbenih instrumenta!. K SiO, ■?•—. Prim- in koncertne citre K 16-—, 22-—. Govorni aparati na plate K 22—, 30-—. uriiike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj I Se posije direktno zasebnikom po povzetju ali naprej-plačilu. 434 ~! ! 500 kron"T~! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Ria-balzam" oŠ, bSa- vice, trdo kožo, ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena piBkerca z garancijskim pismom 1 krona. 692 Kemeny, Kaschau I. postni predel 12/234 Ograko. '•'?'•-.■■- Trgovina z orožjem, «. k. zaloga smodnika ICHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev . žepne pištolo, precizno pristreljene v ziatamih „Brow-jStcyer-1, jMauser" in „Bayard". Revolvri v najbogatejši feci že od K 5o0 naprej. Flobert-puške in karabinerji, dvo-e Lancaster-lovske-pušfcc od 36 K naprej. Patrone, ovitke patronov itd- Onik yngtonj in franko._________34 Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajer čeve" u ž i g a I i c e. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. Ha]beS|Sa pemsfea razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 -kg. mik Mtauiii i K; boljših t £ 40 h; »a pel belih 2 K 80 h; MB 4 K; belih mehkih 6 K 10 b; 1 kg; najfinejših snfčene-hrlih, sli-M-aih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega ! 10 K.; najfinejši prsni 12 K. Ak« •» vzame 5 K, potem franke. &&*- Gotava pastslje -^g| I iz krepkega, rdečega, -pU-raca, heteca ali rumenega nankinga, 1 j!»l<°nt, 180 cm dolg, 120 «a ta-ok, z 8 plavalna hlszinana, I vsaka 80 cm dolga, 60 cm tfc-oka, napolnjene z novim, sivini, il-danne 20 K; ; glavne K na- ar ae ne S. »*niseh, Deachonla Nr. 716, Cenik fratil in frank«. Iprej iranko. Izmenjava fdopada denar naza-i. Priporočljiva domača sredstva. 279 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kaslju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburžlri živinski prašek a l-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1-60. — Izvrstni strup za podgane, miSi, ščurke a K 1"'—. Raz-pošiljatev L. HarbSt, apoteka, Bleiburg na Koroškem. se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, čo novega Hauptplatza proti ^Narodnem domu") v novo zgrajeni -WarenhaUe.- 9f 116 šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v naši* prodajalnah ali skozi Singer Co, ak if. za šivalne stroje Ptuj, Hanptplats 1. Swat pred innetkll Vh o« dnitt »""Jajalen Šivalnih itrojev pod imenom »Singer« »eaujaai »troji t* izdelani po imenu nana starejših xialemov, ki aaaataja v tajnoati, delazmožnoati in koa- ■trmkcijt dalafl ■» oaJtimi novejšimi ziatemi. Na sr. vpraian|« vsakokrat zaželjeno pojasnilo 1 Tzorci T«»enja, Šivanj« ia Itopfaaja zaitoaj in franko. — Repa-ratal« »ak« Trat« M »aaravij« hitrt in obračunajo najcenej«. za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbira se de-f veliki trgovin: ann Koss na kolodvorskem prostora. canik). Pozor posestniki! t Lesne deske, štafelne, late in švartelne, kakor tndi vsake vrste mreže iz drata za ograje, potem vse vrste farbe, laka, firnajza in karboli-nenma, cementa, apna, traverze, strešni in zidani cigelj, kakor tudi vsake vrste železnine, najcenejše pri tvrdki AlOŠS MatSChek V Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice. 214 (Wohnung- und Dienstverniittliing) 102 službe« učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila V mestni Stražnici (rotovž). Zaloga pohištva ttg l\. Maribor Ptuj Sarnitzi Ur. 3 Obrtna zadruga mizarskih mojstrov I r. z. z o. z. izdeluje in prodaja 90*" pohištvo najboljše kakovosti po primerno nizkih cenah. Postrežba solidna in točna. 680 Vsem gospodinjam! Ako hočete sveže, dobro špecerijsko blago po jako nizki ceni kupiti, potem pojdite le že v več kot 40 let obstoječo trgovino Hans Sirk, Maribor poslopje rotovža, Hauptplatz. 459 Zidano štikana bluza samo K 1*95, Čudež industrije za štikanje "Vt ii stof z bogato zida Kompletno za eno bluzo samo K l'95. * Krasno lepo! Zadnja novost! Par sto tucatov teh krasno lepih, bogato z žido Stikanih štofastih bluz v nežnih lepih barvah, kakor belo, creme, rosa, svitlo-plavo, srednje-plavo, modno-lila, rdeče, zeleno, drap, temno-plavo, fraise, rujavo, črno, sploh v vsaki eksislnjoci barvi, prevzeli smo od neke razpuSčene švicarske Stikarijske tvornice in zamoremo te krasne bluze po en-gros-prodaji velikih množin za to smešno ceno razprodati. — Te bluze so trikratno svoto vredne. — Pri najmanjšem nakupu 3 kosov tudi v različnih barvah po želji per kds K 1-95. Pri nakupu 6 kosov stanejo vsi Bkupaj le K ll-— in se poleg tega lini jabot iz čipk zastonj priloži, Edina razprodaja po povzetju: M. Swoboda, Dunaj, III;2, HieBgasse 13—114. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven lclalnice in plinarskt hiše postavljena je parna žaga vsakomor ■ v porabo. '- - Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa smt tudi saaa oblati, vrtati, spahati i. t. i. 5' l UUi pili «di njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar net le potrebnje, naj si bode maraufffikiuPBso bSago, gotovih ssMeak za moška, ženske in otroke^ jfcbuke, čevlje, sgaSoh obušaBo, štrikan® m šifonasie ©rajce, kravat®, otročje vozičke, na« ggSSd Ifljl- grobne vence in trakove, z eno besedo vse. dobiti le na sekundo natančno regulirano, tesno proti prahu zaprto, zanesljivo švicarsko uro za naš denar, varujemo najbolje, ako le v slaro-renormrani, zaupanja vredni Ljubljana St. 701 St. 410. Nikel-patent-Roslropf-ura, gre 36 ur . .K 410 St.l.Nikelcilinder-rem. K 6 — Št. 719. Srebrna cilinder-rem. K 7-80 Št. 728. Prava švicarska srebrna, fant. cifern. K 1180 Št. 8fi5. Niklasla urska verižica s priveskom K 1'— Št. 865. Srebrna urska verižica 30 gram. težka K 440 St. 861. 50 gr.....K 6 — Št. 878. Duble-zlato s priveskom .....K 7*70 Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu svote. f Za kar ne konvenira, se vrne denar. 1 679 lllllllll Langen & Wolf Dunaj X. Laxenburgerstr. 53 inženirska pisarna: Gradec, Annenstrasse šlev. 10. Originalni „OTTO"-motorji za bencin, benco, perolin, „sauggas" in surovo Olje Bencin-lokomobili s streho ali brez nje. Nlašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za Žage in mizarske delavnice. Ledenice In hladilne uredbe. Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. 873 ^- Doslej prodanih motorjev je 115.000 z 1,175.000 konjskimi silami. !■■■■■■«■■■BB1BIEB Hlaimschein „Unikum"-margarina je edino polnovredno nadomestilo putra in se rabi stalno v največjih kuhinjah. Blaimschein „Unikum"-marga-rina je za polovico cenejša nego navadni puter. Nakupni viri v vsakem mestu ali vsaki vasi Avstrije naznanijo na vprašanja edinega izdelovalca svetovne znamke Blaimschein „Unikum"-margarine. Združene fabrike margarine in putra ooo Dunaj, XV. 677 Najcenejšo in najboljšo streho daje Prva Štajerska tovarna za izdelovanje umetnega škriljevca in elektrarna r. z. z o. z. v Laškem. f98 Kamenit skril j. Cena vožnja, ker je domači izdelek. Dolgoletna garancija. .a> » Zdaj *f» % qp naj se VBakdo požari k nakupa "fyy 30 m ostankov (restov) kanafas, srajč- ni flanel, kreton K 11*90 40 m ostankov cefir, keper, kanafas, platno K 17*50. Nadalje sledeče skupine: I. Moški II. Ženske Sakno za eno poletno ali zimsko obleko 1 kriko-srajca 1 štikana srajca 1 pralna obleka 6 žepnih robcev K 19-50 m. Za eno štofasto obleko 10 srajčni sifon 10 srajčni flanel 10 barhent pralni žtof 10 kreton 6 žepnih robcev 6 obrisal nikov za roke K 29ft0. Vse pravo-barvno franko proti povzetja po raz-pošiljalni hiši 708 IKE. Platovsky, Pisek, Češko. Sukno za eno obleko 1 triko-srajca 1 cefir-srajca kord za 1 hlače 6 žepnih robcev K 19 50 Stanje vlog koncem junija: K 1,716.585*46 Stanje posojil na zemljiško jamstvo koncem junija: K 1,430.76649 Rezervni zaklad: K 138.66803 Za vloge jamčijo pupilarno - varne aktive, nadalje istotako varno naloženi rezervni sklad in poleg tega še okraj SL Bistrica z vsemi svojimi dohodki ter z vsem premoženjem. Namesto plačila se sprejema kupone vrednostnih papirjev in se jih reši, brez da bi kaj odtegnilo. Nakup tujih vrši denarja. Konto poštne hranilnice štev. 37.662. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure pop. Blagajniške ure: V pon-deljtk in četrtek od 8.—12. ure opoludne. Od ustanovitve zavoda sem se je darovalo v dobrodelne in splošno koristne nanjene K 110.083 21. 661 Grand prix svetovna razstava Paris 1900. Kwizda Korneuburški živinski p dietetieno sredstvo t nje. ROvedo, in ovrt. ( 1 škallje K 1 40, V. lje K —70. Se rabi eez 60 let 11 večin hlevih pri ftM kanja veselja n slabi prebavi, za ill nje mleka in pivi množine nleta kriv, 1 je pristen le 8 poleg stoječo varstveno l ko in se dobi v vseh apotekah ter i Glavna zaloga: FRANZ JOH. KWIZDA | c. in kr. avstr.-og., kralj. rum. in kralj. bulg. dvorni liferl okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. K 3'- ura priveskom in futeraln stane moja prava amerib ska anker remontoar-ura,B finejše zaniklana, 36 m dobro regulirano ankerk lesje, skupaj z lepo nikla verižico, priveskomin tal lom, dokler traja zaloga, i skupaj le K9<____, pn L-a« »»! I'l« pi»m »i« O CU ttUS. JFtf Fosiljatev p» pi Max Bohnel, DUNAJ, IV., Margaretenstrasse 271 Originalni fabrični cenik zastonj. Letna produkcija čes 2000 Lokomobil. HEINRICH Naslov za brzojavke: LANZFIL1ALE DUNAJ. MANNHEIM Pisarna; DUNAJ VIII. Loudoagaiie 0. Telefon lSSSlV Vročeparne - Lokomobile z zaklopnim krmilom ,£istem Lentz" LANZOVE rročeparne Lokomobile z naravnost vezano Dynamo. Jednostavna postrežba. zmožnost do 1000 PS. Največji prihranek. Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno. UdajaUlj in odfOTomi urtdnik: Kari Linhart; Tiskal: W. Blank« v Ptnjo. 839102