t. 12 fttfcUMr ^'.Jcsip *fcntuani S> ^ Li„hi e5fk:L "Vfcatolj Jugoslavija e. b., ncaankiraiu okdpisi t* n« vračajo- — Odgovorni uredniki ar na Edinost Tisk tiskarne Edinost. Naročnin« _________,esecs L 19.50; pol leta L 32— in celo leto L 60.—* X* inozeaistv>*U*ti5^^>0 več. — Telefon uredništva in uprave it. 11-57. Trstu, v Četrtek 14. Januari a 192«. Posamezna Številka 20 ceni; Letnik II EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent -_ Oglasi ss računajo f iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.— Oglas} naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic« sv. Frančiška Asiikega štev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57, KofollšKa cerHeo in upnsšsnje miru mi mtoil Med dogodki proSlega leta v mednarodnem življenju, ki so vzbujali večjo pozornost, sta bila spora, do katerih je prišlo med Vatikanom in dvema slovanskima državama: Cehoslovaško in Jugoslavijo. Vzroki ali povodi za ta spora so znani. Za spor s Čehoslovaško je bil v prosi;; vi češkega bojevnika in cerkvenega reformatorja .Jana Husa iz 14. in 15. stoletja, ki ga narod Češki slavi kot!cerkve opozorimo na veliko resnico, ki najsvetlejšo pojavo v svoji zgodovini jo vedno naglašamo na naslov držav-sred njega veka. 2e ob pripravah za to nikov. In ta resnica je, da za zagotovi- leti, da se razmerje med Vatikanom in to državo uredi v smeri dobrih odno-šajev. Kajti predobro se zavedamo neizmerne moralne sile, ki jo predstavlja glavar katoliške cerkve na duševno razpoloženje ljudstev — pa tudi neka-toliških. Zavedamo se, kako more papeževa avtoriteta vplivati tudi v posvetnih stvareh: na meddržavno in mednarodno življenje, koliko more prispevati k mirnemu poravnavanju sporov med državami ter prispevati k zagotovitvi miru. Toda ob tej priliki se nam zdi primerno in umestno, da ob vsem spoštovanju pred duhovno veličino papeške oblasti in avtoriteto glavarja katoliške proslavo so bili vatikanski krogi vznemirjeni, ker smatrajo Husovo delovanje na indeksu kot razkolniško in nasprotno katoliški cerkvi. Pred proslavo že je papežev nuncij v Pragi zahteval, naj se vlada ne udeleži slavnosti oficijelno in naj se obletnica Ilusove smrti tev mii u, ki po njem hrepeni Človeštvo, ne zadostujejo pogodbe in sporazumi med državami, dokler ne zadobi-jo sankcije od strani dotičnih narodov. Tudi narodi se morajo pomiriti med seboj! A to je možno le na podlagi medsebojne pravičnosti, strpnosti in ne proglasi kot naroden praznik. Čeho- i dobrohotnosti. Spoštovanje medseboj-slovaška vlada je to zahtevo odklonila1 nih pravic, jamstvo vsakemu narodu in se je pri tem sklicevala na dva raz- in narodnemu odlomku za svoboden < Marko Gjurišić je danes odpotoval v Protest lososi, vlade g Atenah radi zatiranja jugoslomske manjšine ▼ Grčiji BEOGRAD, 13. (Izv.) Jugoslovenska vlada je naročila svojemu poslaniku v Atenah, Pa nt i Gavriloviću, da protestira pri grški vladi radi preganjanja Jugoslovenov v grški Macedoniji. Jugoslovenska vlada zahteva popolnoma nemoten kulturni razvoj jugosloven-skega elementa v Grčiji, kakor ga vži-va grški element na jugoslovenskem ozemlju. _ Resno bolezen Stlepono Rožiča Nov jug osi. poslanik pri sv. stolici BEOGRAD, 13. (Izv.) Razen seje finančnega odbora ni bilo danes v Beogradu nobenih političnih dogodkov. Po vesteh iz političnih krogov je prosvetni minister S. Radič resno obolel, ker so se zdravniki izrazili o njegovi bolezni zelo nepovoljno. Radi tega se bo moral S. Radić najbrže za delj časa odtegniti od svojega političnega delovanja. Namestnik ministrskega predsednika loga. V prvo na svojo suvereniteto, v I razmah svoje bitnosti: to je kardinalni drugo pa na dejstvo, da bi — če bi od- predpogoj za zagotovitev miru med na-,'nehala — naletela na odpor velike ve-'rodi in državami. Zato je naša iskrena čine češkega nhroda. Posledica 30 bila, jželja, da bi glavar katoliške cerkve da je papeški nuncij takoj in brez razvijal svoj avtoritativni vpliv tudi v formalnosti zapustil Prago, kar je pomenilo, sicer ne formalno, pač pa dejansko prekinjen je diplomatskih odno-šajev med Vatikanom in čehoslovasko državo. Povod za spor z Jugoslavijo je pa dalo vprašanje zavoda sv. Jeronima v iRimu. Z rapallsko pogodbo, sklenjeno tej smeri: za praktično izvajanje načela nacijonalne pravičnosti in strpnosti v duhu sodobne demokracije M otuorltcljo zbornice RIM, 13. Odbor parlamentarne večine se bo sestal v?: petek in bo razprav- rn d Italijo in Jugoslavijo, so bile tej. ijal o bodočem delovanju v zbornici. poslednji priznane - pri upravi zavoda iste pravice, kakor jih je uživala pokojna Avstrija. Vatikan pa se je posta- Kot je že bilo javljeno, se zbornica sestane v soboto ob 15. uri. Prva seja bo kratka, in je namenjena počastitvi vil na stališče, da jugoslovenski državi spomina pokojne kraljice-matere. Kot ne more priznati teh pravic, ker da je prvi bo govoril predsednik zbornice, tudi uprava zavoda, — in ne samo du-jon. Casertano, za vlado pa bo baje go-hovno vodstvo,— zgolj cerkvena stvar, voril notranji minister, on. Federzoni. Sledilo je živahno prerekanje med va-jV znak žalovanja se tri naslednje dni tikan-kimi glasili in jugoslovenski m! seje ne bodo vršile. Dvorana bo ostala tiskom. Vatikanski (državni tajnik je za 15 dni žalno opremljena. baje odklonil občevanje s predstavnikom Jugoslavije pri Vatikanu, dr.jem Smodi ako. Le-ta je hitel v lieograd na poročanje in se na to zopet povrnil v Rim, a potem je zapustil večno mesto, kakor se zdi, definitivno. S tem je napetost dosegla svoj viš'k. V resnici pa niso bile niti pretrgane ne glede čeho^lovaškega, niti ne jugo- Sedanje zasedanje zbornice ne bo trajalo več kot dva tedna, vendar pa bodo prišle na dnevni red razprave o važnih vprašanjih. Ratifikacija locarnskih pogodb bo gotovo dala povod obsežnejšim razpravam in bo najbrže ministrski predsednik Mussolini podal sliko z »manjega 7hr»rniei an nredlnžen tlldi tlemfki socijalisti proti ustom o koalicijo Danes bo Lnther dobil mandat? BERLIN, 13. Na včerajšnjem popoldanskem sestanku med državnim predsednikom Hindenburgom ter predsednikom demokratske in centrumaške frakcije, poslancema Kochom in Fe-hrenbachom, je Hindenburg izjavil, da je treba z ozirom na sklepe centruma in demokratov storiti še en poskus za ustvaritev vlade velike koalicije. Ker po Hindenburgovem mnenju ni mogo- amerikanskih Sporazum Slede Italijanskih uojiiih dolgov pred ameriško zbornico VVASHINGTON, 13. V zbornici predstavnikov se je danes pričela razprava o zakonskem načrtu glede odobritve pogodb, tičočih se vojnih dolgov. Demokratični poslanec Crisp, član ameriške komisije za dolgove, je v dolgem govoru opisal potek pogajanj ter obrazložil na podlagi kakšnih principov >o bila zapričeta pogajanja. Na podlagi če zavlačevati več rešitve vladne krize, je potrebno, da se položaj kar najhitreje razčisti. V prvi vrsti je treba vedeti, ako so socijalni demokrati pripravljeni za sodelovanje v veliki koaliciji. Ako se tozadevna pogajanja končajo brezuspešno, bo jutri državni predsednik poveril sestavo vlade dr. Luthru. Sinočnja seja parlamentarne frakcije socijalnih demokratov se je izrekla proti sodelovanju v veliki koaliciii s 85 glasovi proti 33. Finančni načrti francoske olsde pred finančno komisijo PARIZ, 13. Zbornična finančna komisija je včeraj popoldne pričela proučevati finančni načt francoske vlade. Po dolgi razpravi je komisija z 22 proti 6 glasovom sklenila, da razdeli predloženi načrt v dva dela; prvi se nanaša na uravnovesenje proračuna, drugi pa na amortizacijo dolga. Poleg tega je komisija z 22 proti 5 glasovom sklenila, da bodt> 3 milijarde novih davkov služile za garancijo inflacije, kot je bilo to prvotno namenjeno in predvideno v Loucheurjevem zakonu z dne 4. decembra 1925. Sedanja vlada je pa hotela všteti te nove davke med dohodke. svoje vlade. Ta dva sklepa se v splošnem ne siri-*" njata z vidiki in nameni finančnega ministra Doumerja. Danes bo pa komisija sklepala o dvcli važnih vprašanjih: o povračilu dveh milijard francoski državni banki in o novem davku na plačilne zneske. V hodnikih zbornice se včerajšnja dva sklepa finančne komisije ne tolmači kot sovražen čin napram vladi. jo, ua je v uverjenju, da je v interesu se stvar likvidira na način, zadovoljiv za obe strani. PodČrtujcmo besedo < solidarna« z ozirom na dejstvo, da je Čeboslovaška ljudska (katoliška) stranka sestaven del vlade, iz česar se more sklepati logično, da vlada v vladi soglasje glede vprašanja rešitve tega spora Ker se z druge str-ni zatrjuje, da je tudi na vatikanski mi razpoloženje za mimo poravnavo, je pričakovati opravičeno, da se skoro vzpostavijo diplomatski odnošaji med sv stolico In čehoslovaško državo ter da bo skoro imenovan nov diplomatski zastopnik Vatikana pri čehoslovaški vladi. Spor z jugoslovensko državo pa ie če so zadnja poročila v skladu z dejstvi — Že poravnan povoljno. Glasom teh vesti je sv. Stolica odnehala od gori omenjenega odklonilnega stališča ter priznava jugoslovenski vladi /pravico do uprave zavoda sv. Jeronima. Če ima drž 1 ve da • italijanskega vojnega dolga napram u Angliji. Načelnik vlade je včeraj razpravljal o bodočem parlamentarnem delu 7. državnim podtajnikom v ministrskem predsedstvu, 011. Suardom, z notranjim ministrom Federzonijem ter z ministroma fiiuriatijem in Di Scaleo. Nov fašistovski dnevnik RIM, 13. Tiskovni !urad fašistovske stranke poroča, da bo dnevnik «Gior-nale del Venetom v Benetkah z dnem 15. t. m. prešel v fašistovske roke. Na sestanku, ki se je vršil na ravnateljstvu fašistovske stranke je on. Olivi, zastopnik družbe «Aquilea», ki je do sedaj izdajala list, ponudil izročitev vseh akcij fašistovski stranki. Ponudba je bila soglasna sprejeta. Glavni tajnik fašistovske stranke Farinacci je imenoval za člana upravnega sveta comm. Umberta Guglielmotti. ta vest realno podlago, ima ta korak g rq |f|ef]Q fađl SlClJMO VTEmCUa Vatikana veliko pomembnost ne le za ta konkretni sporni slučaj, marveč tudi BENETKE, 13. Preteklo noč je teni- sa bodoče odnošaje med Vatikanom in peratura močno padla. Začelo je sne-Jugoslavijo. Kajti gotovo je, da morel^i, a kmalu je pritisnil zelo močan mirna poravnava spora zaradi zavoda sv Jeronima povoljno vplivati na bližnje nadaljevanje pogajanj za skl p konkordata, za uredbo odnošajev med katoliško cerkvijo in državo. Tretje vprašanje, ki mu sledi vsa evropska javnost z največjo pažnjo, ki pa nima svojega izvora v današnjih dneh, im.rveč čaka na rešitev že nad 50 let, Jr takozvano «rimsko vprašanje*, razrešitev napetosti med Vatikanom in italijansko državo radi položaja, ki strt ga ustvarila zasedba Rima po italijanskih četah v letu 1870 in odprava pa peske države. O pomembnosti in posledicah tega spora smo govorili v vče- reišnjera uvodniku. Omenili smo tudi, Burana posrečilo rešiti potnike. ledenomrzel veter, ki je razgnal oblake in zelo razburkal morje. Danes okoli 11. ure je majhen j>otniški parnik, ki je plul v bližini kanala S. Francesco Del Deserto, radi silnega viharja in ker se je hotel oniti 'nekaterim 'ribiškim čolnom, nasedel na sipino pri otočiču Madonna del Monte. Med številnimi potniki na parniku je na.stala precejšnja panika, ki se je pa polegla., ko je posadka prepričala potnike, da ni ni-ketke nevarnosti. Iz Benetk je bil odposlan na pomoč parnik, toda radi viharja in valov se je moral vrniti predno je dospel do cilja. Šele pozneje se je drugemu parniku, ki je priplul iz kako j<* italijanska vlada jela stremeti po likvidaciji ^.rimskega vprašanja*. Iz izjav uradnega vatikanskega glasila tcOsservatore Romano*, ki smo jih tudi Citirali, pa je razvidno, da je tudi na vatikanski strani .povoljno razpoloženje za rešitev nadpolsioietne napetosti. Kol Slovani in kot katoliki moremo ie i zadovoljstvom spremljati ta stremljenja po prijateljskih odnošajih med glavarjem katoliške cerkve in dvema slovanskima drŽavama, ki jima je pri-sojena to-li važna vloga v politični uredbi srednje Evrope. Istotako mora-»io kot Slovani in državljani Italije Že- Na odprtem morju pred kanalom Navi se je potopila velika tovorna barka, naložena s peskom. Dva majhna parnika sta jo skušala zavleči na var-po, tod radi viharja ni bilo mogoče privezati barke, ki se je končno nagnila in se pogreznila. Dva mornarja, ki sta se nahajala na krovu, sta se z velikim naporom rešila na neki motorni Čoln. Brezposelnost v Nemčiji . BERLIN, 13. Število brezposelnih, ki dobivajo državno podporo je v zadnji polovici minulega meseca na ras tlo na, 1,485.931. Valj evo. V predsedništfu vlade je nastopil radi tega popoln zastoj, kakor je tudi v ostalem političnem življenju jugoslovenske prestolnice vladalo zatišje, ker se praznuje danes zadnji dan pravoslavnega leta. BEOGRAD, 13. (Izv.) V ministrstvu za zunanje stvari je danes minister ver Trifunovic delj časa konferiral z zunanjim ministrom Ninčićem radi od-nošajev Jugoslavije napram sv. stolici. Trdi se, da bo v začetku prihodnjega meseca radi obnovitve pogajanj za konkordat odpotoval v Rim poslanik v Bernu Miljutin Jovanović, ki je določen za naslednika poslanika Smodla-ke. Poslanik Janjić ostane še nadalje prvi delegat za pogajanja o konkordatu z Vatikanom. Svrha Pašićevega potovanja v Francijo BEOGRAD, 13. (Izv.) Današnja «Ri-ječ» javlja, da se potrjuje vest, da ni dosegel minister Stojadinovič v Parizu glede jugoslov. finančnega vprašanja nobenega uspeha. V zvezo s tem dejstvom se spravlja potovanje Nikole Pašića v Monte Gerlo, kateri da bo v tej zadevi zastavil svoj osebni vpliv. Danes je odpotoval v Monte C.arlo tudi Laza Marković. načelna pripravljenost Jugoslavije sklenitev varnostnega pakta med državami ca Balkann OGRAD, 13. Včerajšnje «Vreme* prinaša brzojavko iz Aten, da je na znanem sestanku dr. Ninčića ter bivšega grškega zunanjega ministra Ren-disa došlo do razjasnitve vprašanja balkanskega pakta. Rendis ie namreč na tem sestanku izjavil dr. Ninčiću, da Grška umika svoj predlog za sklep, balkanskega pakta, ker Grška ni samo balkanska država, temveč tudi država Sredozemskega morja, zaradi česar ni najmerodajnejša za akcijo balkanskega pakta. Po izjavi Rendisa je Jugoslavija prvenstveno balkanska država in pripada ta vloga predvsem njej. Na tem sestanku je bilo obenem tudi določeno, naj Jugoslavija ukrene v tej smeri potrebne korake, kadar bo smatrala trenutek za ugoden. V Atenah smatrajo, da je ta trenutek že prišel. Ves grški tisk se bavi s tem vprašanjem ter 11a-glaša, da forsira ustanovitev tega pakta neka velesila. Včeraj je posetil grški poslanik Po-lychroniades zunanjega ministra doktorja Ninčića. Kakor izjavlja Polychro-niades, mu je dr. Ninčič sporočil, da jugoslovenski poslanik v Atenah ni imel nobenega naloga pogajati ;se za sklep varnostnega pakta in da je mogel k večjemu izjaviti načelno pripravljenost jugoslovenske vlade. Jugoslovenska vlada stoji na stališču, da ie nemogoče sklepati nove dogovore z Grčijo, dokler niso rešena nekatera vprašanja. LONDON, 13. Atenski poročevalec lista «Tiines» izve od verodostojne strani, da je bil vzrok obiska jugoslovenskega poslanika pri grškem zunanjem ministru v prvi vrsti ta, da demantira vesti, ki so v Grčiji zelo razširjene, po dne, ki so se izvršili tekom vstaj po ' iterih bi bila beogra jska vlada proti j ^ 1923. ter tekom logodkov v Tirno-vsakim pogajanjem glede balkanskega j VemT ko so pristaši pokojnega Stambo-pakta, in da obvesti grško vlado o ujskega dejansko napadli svoje poli-mišljenju jugoslovenske vlade o tem tične nasprotnike. Amnistija se bo na- in italijanskih doku- mentov je dokazoval, tla pogodba gled« poravnave vojnih dolgov, sklenjena med Italijo in Združenimi državami, popolnoma odgovarja plačilni /.možnosti Italije. V svojem govoru je poslanec Crisp med drugim tudi pripoznal zmožnost italijanske vlade na polju upravnega gospodarstva in v vprašanju odmerjanja. davkov. Pripomnil je daljo, da se je morala Amerika zadovoljiti to pogodbo, sicer da ne bi dosegla ničesar. Glede kritik nekaterih članov finančne komisije o notranji politiki v Italiji, je govornik končno pripomnil, da o tem vprašanju ni mogoče razpravljati. Proti sporazumu je govoril demokiat Carter, poudarjajoč, da je pogodba neugodna, za Ameriko. Čuden položaj danskega kralja LONDON, 13. Socijalistična vlada na Danskem jo prepovedala vsem dr v nim funkcijonarjem in vsem višjim oficirjem članstvo prostozidarskih in drugih tajnih organizacij. V civilnih in vojaških krogih smatrajo tu prepoved kot kršitev ustave. V čudnei^ položaju jo danski kralj Kristijan, ki mora kot član prostozidarske lože podpirati ukaz Politične vesti MADŽARSKI ŠKANDAL Evropski listi prinašajo najrazličnejše senzacijonalne vesti v zvezi s 10 falzifikatorsko zvezo. V Budimpešti ua se pripravljajo velike demonstracije. Važna je vest. o konferenci madžar-; ^skili «legitiiuistov», tiste skupine torej. Mnogi člani te komisije si na vso moc[ki hoče otonat silla pokojnega cesarja prizadevajo, da bi prišlo s finančnim-Karla> posaditi na madžarski prestol, ministrom do sporazuma glede kora- Hazf)ravljaU so kako stališče naj za- kov, ki jih je treba storiti, da se doseže ravnovesje v državnem proračunu. Herriot ponovno izvoljen za predsednika PARIZ, 13. Danes se je otvorilo parlamentarno zasedanje. Zbornico je otvoril starostni predsednik prof. Pi-nord, ki je v svojem govoru omenjal besede kardinala Cerettija ob novem letu v KI vsej u, ki je izjavil z ozirom 11a locarnske pogodbe, da so se ravno v Franciji našli možje, ki so mnogo do-rinesM k ustvaritvi miru. Nato je bil Herriot s 300 glasovi ponovno izvoljen za predsednika. Oddanih je bilo 324 glasov. Centru ni in desnica sta se vzdržala glasovanja. Sovražnosti v Maroku se bodo nadaljevale LONDON, 13. Kot vse izgleda, so maroška plemena pripravljena nadaljevati boj za neodvisnost. Pravijo, da niso Španci prav nič pridobili, ko so izkrcali svoje čete v Alhucemasu, ker bo njih položaj v tistem kraju dokaj težaven. Ker so Francozi pričeli s sovražnostmi, je več rodov pristopilo na rifovsko stran. Zrakoplovi so z bombardiranjem napravili veliko škode v Sheshuanu, drugod pa je škoda, ki so jo povzročili le neznatna. Rifovci protestirajo proti bombardiranju vasi, v katerih prebivajo samo ženske in otroci. Protestirajo pa tudi proti uporabljanju dušljivih plinov, katerih se poslužujejo v veliki meri Španci. Rifovci imajo baje dovolj moštva na nu"VLl rr\--jai«>c stranke ugotavlja sicer, da nn razpolago 111 tudi topi istvo ]i do- pretresanju madžarsk » ^^L^L^TrT1^- afere veli J ■delikatnejšo vlogo, neg kanio municije. Vendar so pa dobro založeni z Živili. vzamejo napram Albrehtu, ki je po tej aferi tako silno kompromitiran. Le^i-timisti da zahtevajo, naj vlada preganja Albrehta in naj ga izžene iz dežrlo. Velika važnost se pripisuje tudi av-dijenci madžarskega ministra za vna-nje stvari dr.ja Valkoa pri regentu Horthy-ju, tlo katere je prišlo po skupin ;u obisku predstavnikov antante pri ministru za vnanje stvari. Na tej kon-ferenei kakor tudi na sledeči konferenci madžarskega poslanika v Parizu se je pretresalo vprašanje izmene madžarskih poslanikov v zapadnih državah. Zanimanje francoskega tiska za madžarsko falzifikatorsko afero traja nezmanjšano dalje. Poleg uradnega komunikeja prinašajo francoski listi svoje posebne vesti in komentarje. Posebno zahtevajo direkten odgovor, ali je Horthv kriv ter naglašajo, da je stvar za sosede madžarske drŽave zelo resna. Ne zahteva le preiskavo, marveč tudi pravično in ^motreno rešitev. Naglašajo, da bo Morthyju zelo težko očistiti se od tega madeža, ki ga je prizadela ta afera. Opozarjajo na opravičeno razburjenje sosedov madžarsko .države, posebno pa male antante. rudi i;eja Društva narodov da bi morala izreči svoje mnenje. . Poljski tisk je s početka le poročal o madžarski falzifikatorski aferi in se je izogibal vsakega komentarja. Sedaj pa stopa tudi ta tisk iz dosedanje rezerve in prinaša obširna poročila o madžarskem škandalu. Organ krščansko-soci stranke ugotavlja sicer, da ima ke g ^ ostali inozemski tisk, ker vežejo Poljsko in Madžarsko zgodovinske prijateljske vezi. Vendar pa naglasa, da se madžarski falzifikatorski aferi mora pripisovati mednarodna pomembnost Razkritje falzifikatov osvetljuje kakor Bližnja amnistija na Bolgarskem SOFIJA, 13. Minister za pravosodje Koulev je sprejel zastopnike tiska, katerim je izjavil, da bo sobranje v naj- j ^1 ^^nosV, gi^zečo t- rancij'č krajšem času razpravljalo o nacrtu za| fn podzemsko razdevalm, delo (i-amnistijo, katera bo veljala za vse zlo- f.iuitMjev, ki so se zaklel, na .na- i;-- I, : crtn iw,rM>lll tnL-/im ir vi O 1 »Vrt . ... ščevanje proti Franciji ladi njene zma- ▼prasanju. _ Za iso mlftinov ima taknik kolkov ponarejenih r Nemčiji BEOGRAD, 13. (Izv.) Po brzojavki 2ike Lazića iz Nemčije »o izsledili v veliki tiskarni v Frankfurtu priprave za falsificiranje jugoslovenskih taksnih kolkov. Odkrili so za 100 milijonov takih ponarejenih kolkov, katerih pa ponarejevalci niso utegnili spraviti v promet. intante fc« mm Btodn BEOGRAD, IS. (lev.) Konferenca zunanjih ministrov držav Male antante se iio sestala 20. februarja a* Bledu. našala tudi na veliko število raznih .prestopkov zakona o varstvu države. Minister je prepričan, da se bodo, ko ,bo amnistija stopila v veljavo, povrnili na svoje domove vsi bolgarski ubežniki, ki se sedaj nahajajo v inozemstvu. Spiritistična žrtev BERLIN, 13. Pri spiritistični seanci v Gelsenkirchenu je bilo sporočeno neki 15-letni deklici, da bo morala umreti ge in versailleskega mirovnega dogovora. Drugi listi naglašajo. da ima ta afera dalekosežno politično ozadje re» da so falzifikatorji hoteli omogočiti povrate k nekdanjega sijaja krone sv. Štefana. PRENOS ČEHOSLO VAŠKIH ARHIVOV Z DUNAJA V PRAGO Eden najpomembnejših dogodkov v čehoslo vaškem arhivaratu je bilo v zadnjem času vračanje čeških arhivalij| z Dunaja na podlagi posebnega sporazuma z avstrijsko republiko. Posebne važnosti je češki kronski arhiv, v ka-rem se nahaja n. pr. listina, s katero tekom decembra. Ker se pa to ni zgodilo, se je deklici omračil um. Polila sel je cesar Friderik leta 1158. predal Če-je s petrolejem in se zažgala terjie Jskim knezom kraljevo krono. Daljo umrla v groznih mukah. zlata sicilska bula iz letu 1212., kakor V Trstu, dne 11 JannarJa 1926. tndi veliko Število drugih pomembnih Zgodovinskih dokumentov. Iz dunajskega državnega arhiva 30 izročeni tudi •pisi vojne kancelarije Albrehta Wald-Bfeina. Prevoz arhivalij je zahteval velijo število vagonov, a na ogromnem fi^lu, združenim z njihovim sprejemanjem, so sodelovali uradniki V9eh čeho-tlc vaških državnih arhivov. Na čeho-ftlovaškem poslaniši vu na Duna j m posluju Se danes posebna kulturno-zgodo-j.Vinska komisija, ki ima. nalogo, da iproučuje tiste vire za čehoslovaSko Zgodovino, ki se ne moro jo prenesti t Dunaja. TRGOVSKE ZVEZE MED JUGOSJLA-VIJO IN ČEHOSLOVAČKO Prašku « Tribuna* je objavila te dni Članek Jr.ja Ik. Uhliga o razvoju trgovskih vezi med čehoslovaško in Jugoslavijo. Pisec ugotavlja, da so se v Telo 1920. trgovske aiveze znatno ztnan;-fraie na korist Jugoslavije. Aktivni će- hoslovaSki saldo se je zmanjftal tekom prvih deset mesecev od 400 milijonov Ki na 300 milijonov. Tekstilni izvoz (bombaž, volna in bombažasto blago) I v Jugoslavijo je sicer zadovoljiv, ali zato pada občutno izvoz železa, strojev in konfekcije- Zaščitna carina je imela za posledico znatno manjšanje v poedi-nih izvoznih panogah. Uvoz iz Jugoslavije je znašal za prvih 10 mesecev leta 1925. 391 milijonov Kč napram 294 milijonov KČ iz leta 19^4. Polovica izvoza je obstajala v prošlem letu iz turšCice. Uvoz pšenične moke v čehoslovaško se . je sedaj podvojil. Iz teh podatkov je razvidno, da vkupna slika medsebojnih trgovskih odnošajev za Čehosio-vačko ni posebno ugodna. Zato pa je za Jugoslavijo položaj po vol jen. Uvoz | iz Če ho slo val ke v Jugoslavijo *e je zmanjšal, uvoz v Čehoslovaško pa po-rastel, pasivnost Jugoslavije je torej znatno upadla.__ DNEVNE VESTI ZAMVAImA Kakor običajno, je tudi letos Ženska podružnica šolskega društva v Trstu obdarila gojence slovenske zasebne •ole pri Sv. Jakobu. Podpisani si Šteje v prijetno dolžnost se tem potom v imenu obdarovane mladine daroval-kam iu nabiralkam prav le|>o zahvaliti. Itazdelilo se je meti otroke okoli štiristo darov, i»t sicer 16 otročjih izgotov-Ijenili oblek, THi kocov blaga za deške hlače, 7?< volnenih majic, 160 kosov blaga /;i dekliške obleke in Štirideset ^a-rov čevljev. Še enkrat vsem: prav lepa h-fff in Bog plačaj! Andrej Čok, vxiit«-lj slovenske zasebne Sole v Trstu. ZAHVAIrA. .S t »reši us t v o M. D. P. si šteje v prijetno dolžnost se zahvaliti tem potom gospe Ma-rii j dr. Čokov i za častno pokroviteljstvo, gospodu dr. Ivano M. Čoku pa za požrtvo-i valno zunimaiije o priliki na.*«1 pred včeraj-j jfrnje prireditve. Sneg Mv«^ vedno l>uje pritiska. Burja razsaja In tuli, da j*1 joj! Včeraj j' postala nevarna^ tudi ljudem, ki zaman iščejo zavetja pred j o jo. gosj»odari srdita zimska go- fitovalka in prepiha Se tako debelo obleko. V.Vraj j,- povzroči In mnogo nezgod; marsikdo je radi nje moral iskati pomoči v bolnišnici ali na rešilni postaji. Nekatere osebe so zadobile prav resne poSkod-fce. Da bo slika zime popolna, je včeraj popoldne načelo snežiti. Iz temnili oblakov, ki vise nad mestom, so se pričele usipati drobne snežinke, ki jih burja pridno pometa. Kljub temu so ulice deloma pobeljene. Snežilo je do pozne ure. GOSPODARSKI VESTNIK Izšla je prva številka s sledečo vsebino: Cb novem letu - socialna vprašanja: Hrovatin Ksist: O zavarovanja delavcev proti nezgodam na delu; Zadružništvo: Zadružna zveza v Trstu: Opozorilo zadrugam; dr. Agneletto Josip: Nove določbe k zadružnemu zakonu -konec); Živinoreja: dr. G. I.: Prva pomoč v hlevu; ing. Podgornik Ant.: Primer za preračunjanje krmil za zimsko krmljenje; ing. Čok Andrej: Oljnate tropine; **•): Klajno apno; Čebelarstvo: dr. Bobič Leopold: Zakon o čebelarstvu- (dalje); ***): Sladkorja ne bo! Bllekarstvo: —ip: Snaži mlečno posodo! Vinogradništvo: dr^ Vallig Peter: Gnojenje trt; -r —n: O nabiranju in Jiranitvi ključev in cepiče v za suho cepljenje: Kletarstvo: Ušaj J ust: Koliko žvepla ali koliko metabisuliita je potrebno za žvepljanje vina: Vrtnarstvo: —r —n: Vrtne jagodo; Poljedelstvo: ing. Podgornik Anton: Sejte več ovsa! Domače gospodarstvo: ***;: Ravnanje s svinjsko mastjo in s svinjino; Gospodarski koledar: Januar; Vprašanja in odgovori: 1. Kako odpravim vo-denost mleka? i. Kako naj se zatira krvava uš na sadnem drevju ? 3. Kako odpravim penavost vina? Kako odpravim duh po žveplu iz vina? o. Kam naj se obrnem radi avstrijskih vojnih, posojil ? t>. Kakšno kolobarenje je primerno? Tržne cene; Gospodarski drobiž. S to številko Je stopi! Gospodarski Vesti lik > v svoje četrto leto. Ni treba fcopet in zopet poudarjati, kako velike važnosti je dober kmetski list za naše kmetovalce. Število naročnikov kaže, kako se naši ljudje že zavedajo dejstva, da zaostane jo tudi pri svojem kmetijskem delu. ako uc korakajo z napredkom in ako jih ne vodi dooer prijatelj in svetovalec. M .'>gi so pa še vedno, ki nočejo zapustili ovojih podedovanih običajev in navad in prav ti-le bi potrebovali v prvi vrsti dobrega vodnika. Ker je ostala cena lanska t. j. 10 na leto, naj se še ti požuri jo in naj . t. m. ob 20.30 se vrši redni sestanek! Tovariši naj se ga udeležijo polnoštevilno. Odbor. aUadinsko drožlvo «VUava», Konko-ael, poziva vse one, ki bo bili zastopani v vodstvu M. D. Višave, sedanji odbor 9L D. Grada, kakor tudi vse zavedne konkonel-Čane, da se odzovejo vabilu na sejo, ki se bo višila v soboto, dne lt>. 1. 2G. ob 8.30 v prostorih gottilne Ferluga. — Prejšnji predsednik Danilo Stubelj. — M. D. «Prosveta»- Trst. Ženski ods. Prosim vse tovarišice, da se udeleže se- stanka, ki se vrši danes zvečer ob 1L3D v društveni sobi (Gor*o Garibaldi 31.) — Načelnica. in neverjetno mirno brani mali vratar, ki! PredpinoČnjira. ko je zvedel, da se TCo-*elf, d* se je idrijsko dr?av«tva rdndHlo * I si je za svoje delo žel sploSno odobravanje i niventova nahaja v gledališču, ji je, sindikalni organizaciji. , , ^ I Brili poslal po neki osebi pismo, v ka-< Govornikova izvajanj* »o na zboroval- i, Lh- Je Adria V k°tU> ^^i^ ^ terem jo je prosil za kratek sestanek. Ice ~ većina gieda celo itvar Ae ved-. uspeha, ne more se pa refiiti iz lastnegai™ . . £ • * • ^ > precejšnim r^^up^n^m — napravil« polja. V 31/ izrabi Ušaj priliko in zabije foaa ?e «oniven ova m ooxya a, }°)malo vlisa_ Nato je g. Vin h ovir h predi« ga!« goal za lastno barvo. Gorica je odslej v Je počakal pred izhodom gledaJišca,; Daj j^j se ^ pred prehodom k razpravi na- I stalni premoči. Ušaj strelja ponovno. Adria j kjer je kmalu potem na tako krvoločen i daljnjih toček izv->141 predsednik, naka^ grozi drugi goal^ žoga prileti v notranjo i način dal duška svoji slepi in neubrzd- .je bil predlagan in izvoljen rudar Iva; prečko vrat, a se odbije zopet v igro. Gori-jljivi strasti. j Krasna, ki je nato podal besedo doseda ca pritiska odločneje in Adrija je zopet SiATli„ nmtere Roniventove »e ie ie-lnjemu Schiaviju, da poda bla-/ v kotu a vratar blokira krasno. PolčauL ^^nje matere «oni\entove se j« i«-|pttjuisko poroeiio. t,ie,i,ia ,e volitev nov«. osiane tako neizpremenjljiv. 1-1. ikom predpretekle no^i tako zboljšalc, j odbora iu so bili ^voljeni v odbor fttii- 1 Po četrturnem odmoru sta četi zopet v da so zdravniki dovolili, da je bila pre-; Jt3 bivSi £iaili siudikflta, ter osem Članov boju. Takrat je Adria, ki prične z napa- peljana domov in prepuščena domači [bivše »Federacije«, kakor je bilo že preje dom, na katerega pa dobi takoj odgovor, i oskrbi. Vratar belomodrih je klican zopet na delo. Strel sledi strelu. Adrija se brani v str-1 njenih vrstah, vendar pa prebije v 1H.* žoga v drugič njena vrata. Premoč Gorice narašča. Adria v obupnem položaju menja pozicije. Igra izpre-nieni tako j svoje lice in Adria drv t pod vrata rudečebelih. Manjka 7' do konca tekme, guporterji Sparte izpodbujajo lastno četo — Adria prodira osamljena na igiiŽču. Ob 38/ t« liuhi ali na sovraži lv žvižga sodnik 3 krat. Goal. Vatovec izenači ^ ~J^ ' «|j od « Ciani delavsivu »ta bila izvoljena: Brua Tomaž in Rafael Tavzes. Za pobir%- kot, ki pa ostane brez uspeh) in konec ilobi Četi v enakem razmerju 2-2. Sv. K. SPORT SPORTVO UDRUftENJE Tehnično Vodstvo Nogometa Uradno poročilo Seja dne 12. januarja 1926. Priziv Gorica: se odbije. Pojasnila s meno. Odobrene tekne: Obzor-Sparta 4-0; Gorica-Adria 2-2; Zarja-Volga 4-0; Magd&le-na-Rocol 2-2; Adria-Tommaseo 2-0; Primorje- Prošek 3-3; Jadran-Grad 3-1. Uradno Pi- kilo mr admol L divizija: 9 Obzor 5 4 1 - 15 1 Adria h 9 2 - 13 5 $ Zarja i 2 2 7 7 4 Goric« 4 1 t 1 4 4 Prodreta 4 l 1 2 8 6 3 Volga 4 1 3 6 11 2 Sparta II. «.vfarije: 4 — 4 4 n I) Jadran 4 3 1 14 7 6 Magdalena 2 1 1 6 2 3 Primorje ? 1 1 5 3 3 Rocol i 1 1 2 5 13 3 Adria i 1 — 1 3 2 2 Zarja 2 1 — 1 3 2 2 Tommaeeo 2 3 — i 3 3 2 Grad 2 1 — 1 3 4 2 Prosek :t - 1 2 4 10 1 Koledar turnih tekem n. Divizije. j v kompromisu določeno; in sicer izmed j bivših članov sindikata: Flauder Alojtlj, | Jazbar Anton, Stroppolo Humbei i in Vla-jhovich Josip; od bivše «Federacije» pa^, j kiajc Kari, Ferjančič Anton, KraSna Ivau, i Kokalj Stanko, Kokaij Franc II., l.ukan V soboto 16. ob 21. uri m nedeljo j peter, Winkler I^avel ter Zakelj Matevk, 17. t. m. ob 16. tli SC bo uprizorila Scbon-|Za tajnika je b*» na to ivroljen dosedanji herrjeva efektna drama v 5 dejanjih blagajnik Srhiavi. Za revizorje so bili t»-«2ena - Igr« je sk6zin?koe pre-1 voljeni: Gruden Josip, Jereb Blaž in Sin* Vesti z Soriškega UUDSKO GLEDIŠČ« - TKO. DOM pletena s filozofijo, katere se baš žen J kov« Matevž; ta nadzornika, ki naj bi se ska poslužuje, ko ljuDi ali pa sovraži.iV ^^ ^ "deleževala koml- svutga »odniJt 3 krat. lioai. valoveč jf.enaci; P ' 7. - J. JAa iočK ca Adrio. Sparta pritisne zadnjikrat Potom te filozofije je ona v stanu, da Triačane v kot. ki pa ostane brez uspeha I Uffonablja moškega, kateremu so le V. nedelja 17. januarja 1926. IgriSČe Adria ob 10: Tommaseo-Magdalena, igrišče Adria ob 12: Zarja-Adria, igrišče Primorje ob 14: Prosek-Grad, igrišče Jadran ob 14: Jadran-Primorje. Počiva: Rocol. VI. nedelja. Igrišče Adria ob 10: Tomma-seo-Rocol, igrišče Adria ob 12: Adria-Pro-sek. igrišče Primorje ob 12: Zarja-Jadran, igrišče Primorje ob 14: Primorje-Grad. Počiva: Magdalena. VII. nedelja. Igrišče Adria ob 10: Zarja-Primorje, igrišče Adria ob 10: Zarja-Pri-niorje, igrišče Adria ob 12: Magdalena-Adria, igrišče Primorje ob 14: Grad-Rocol, igrišče Jadran ob 14: Jadran-Tommaseo. Počiva: Prošek. VIII. nedelja. Igrišče ob 10: Tommaseo-Zarja, igiišče Adria ob 12: Adria-Jadran, igrišče Primorje ob 12: Prosek-Rocol, igrišče Primorje ob 14: Primorje-Magdalena. Počiva: Grad. IX. nedelja. Igrišče Adria ob 10: Magda-lena-Prosek, igrišče Adria ob 12: Rocol-Zarja, igrišče Primorje ob 12: Grad-Tom-maseo, igrišče Primorje ob 14: Primorje-Adria. Počiva: Jadran. T. V. L SAVEZ SODNIKOV. Uradno poročilo Seja dne 12. januarja 191t;. Sodniki za nedeljske tekme: Igrišče Volga ob 14: Volga-Adria: Kras, igrišče Adria ob 14: Prosveta-Zarja: Smer-del, igrišče Obzor ob 13: Sparta-Gorica: Šuman, igrišče Jadran ob 14: Prosek-Grad: Guštin, igrišče Adria ob 10; Tommaseo-Magdalena: Šuman, igrišče Adria ob 12: Zarja-Adria: Smerdel. Pozivamo ponovno vse članice, posebno S. D. Adria, naj preskrbijo dostojen prostor za oblačenje sodnikov. S- S. Adria — Gorica 2-2 Mahne, Ušaj, Sket, Vatovec. Tržaška «Adria» je odigrala v nedeljo v Gorici svojo predzadnjo odhodno tekmo. Bila je tako še enkrat postavljena pred težko preizkušnjo, iz katere se je pa častno rešila. Mladi igralci Adrije so se bojevali t rutinirano četo goriške «Sparte», k? imu med svojimi igralci branilra, večkratnega raprezentanta jugosl. moštva. Ipra kot taka je bila prilično dobra. Nad-moč Sparte je vladala kakih (50 minut igre Adria je pa pokazala ponovno trdno vol;o posameznih igralcev, ki so ji tudi priborili s trudom izenačenje. Sodnik dober, ustavil je le v kali vsako surovost igre in vodil optri boj lepo do konca. Na žvižg sodnika gospoda Krasa, od Obzora — Trst, se postavijo Četi v naslednje formacije. Adria: R u pen a II., Počkaj, Cesar, Kocijančič, Štolfa, Vrbec, Košuta I., Košuta II., Rupena I., Valoveč, Mahne. Goriea: Radin ja, Mozetič, UJmovič, Klav-čič, Molar, Jež, Cernigoj, Medvešček. Ušaj, Leban, Sket. Gorica igra proti solncu in napade takoj vrata Adrije, dobi pa vratarja na mestu, ki z močnim strelom potisne lastne napadalce v protinapad. Toda tudi ti so pravočasno ustavljeni in že je žoga pod vrati Adrije. Polkrilo Sparte strelja in Žoga gre v vrata. Goal? ne. 2oga stoji na prečni beli Črti in Cesar jo kot blisk požene zopet v igro. Napad Gorice je pa Se vedno pod vrati belomodrih in ta so ponovno resno ogrožana. V pomoč brambe prihiti mali Vrbec, ki spravi z lepim dribliranjem četo v protinapad. Zmešnjava pod vrati Gorice obrodi nepričakovano prvi sad. Mahne reši v 23' čast Adrije. Gorica, ki si pač ni pričakovala takega uspeha gostov, prične % 10petnim obleganjem in zaporednim streljanjem v tržaška vrata, katere pa častno DAROVI V počastitev spomina pok. gospoda Franca Gruden daruje g. Josip Mihelčič L 100.— za »Šolsko društvo«. Srčna hvala! Ob priliki odhodnice g. Brceta se je nabralo za «Šolsko društvo* L 107 in 11 Din. 50 para. Vesela družba Kobaridcev zbrala o priliki licitacije zajčje kože L 55.06 20 «$olsko društvo.» Na Senltovanjtf g. Josipa Obersnela z gdčno K aro lino Placer v Lokvi nabrali veseli svatje L 105.— za «Šolsko društvo«*. Vesela družba nabrala na Silvestrovem večeru L 15.— za «Šolsko društvo^. Družina Gerk daruje 1- 20.— «Šolskemu dru-štvu». Gospodarsko drtriUvo na Prošeku daru i e L 50.— * Šolskemu društvuVsem cenjenim darovalcem srčna hvala. Za podružnico «SoI. druStva* pri Sv. Jakobu daruje fra Katica Zlobec L 5.— Srčna hvala. Cz triaikega živllenla Bnflt trm irage&Je pred il&iD&n jtossEttr Nesrečam zakon dveh mladih zaljubljencev - Bri Ilova Ifvbosnnmost principi nad vse, ki pa ne zaleže jo v boju z Žensko, ki hoče uveljaviti svoje hotenje ter imeti svoj obulus. Vse to bomo nazorno mogli opazovati v «2e-na-vra&u», ki je eno najbolj posrečenih. jako efektnih oderskih del. Uprizarja se povsod x najboljšim uspehom. V ulogah nastopijo: Mervičeva, Košuta, Malnaršič. Režira Košuta. IDRIJA. po kraljici MargkeritL) V pondeljek, 11. t. m^ na dan pogreba pokojne kraljlce-matere Margherite, je daroval v farni cerkvi sv. Barbare č. mon-signor Mihael Arko za visoko pokojnico slovesno sv. mašo zadušnico, katere so se vdeležili vsi uradniki tukajSnjih uradov in zastopniki javnih korporacij in meščanstva, kakor tudi mnogo občinstva. Na sredi cerkve je bil postavljen katafalk, pred katerim je po končani sv. maši z asistenco dveh duhovnikov monsignor Arko opravil pogrebne obrede. Med sv. mašo so bile trgovine in vsi javni lokali zaprti. Šolar ii so i/neli mašo v isti namen ob S. uri. Pouk na šolah je počival ta dan in dva dni po poročilu smrti. Z dveh javnih poslopij so skozi teden dni visele zastave s črnim trakom. Prepovedane so bile te dni tudi v?»e jame prireditve in zabave. V soboto 16. t. m. priredi «Izobraževalno društvo v Idriji» glasbeno dramatični ve- _ ■ • _____ T_t_.Z l«Xlr a * 1 v% ti- Lr rr O Krvava tragedija, ki se je odigrala'čer s tremi pevskimi točkami moškega predsinočnjim pred gledališčem «Ros- z bora in Remčevo žaloigro «Užitkarji» Da * zadostimo želji občinstva, izraženi v zad- setti» in o kateri smo včeraj poročali, je vzbudila med prebivalstvom zelo globok utis, posebno ker sta oba junaka iz premožnih ^meščanskih rodbin. Student je sin bogatega trgovca iz Mi- pozabil tudi na našega delavca ln uradni > ■m- • i____ _ r - r • 1_se_ r . . » j nanviAH i u' njem dopisu «Edinosti" iz Idrije, nastopimo z žaloitrro kljub veselemu predpustne-mu času. Dasi ie igra vzeta iz življenja kmeta — užitkarja, — vendar ni pisatelj lana, Ines Boniventova pa je hči inženirja. Tragični dogodek Je epilog nesrečne ljubezni, posvečene s prenagljenim zakonom. Brili in Boniventova sta ka. Da bo naš delavec, bodoči penzionist _ užitkar — videl, kakšna usoda ga ča.ka najbrže na stara leta, naj pride v soboto v gledališče, kjer bo lahko uiiu i^uiiuui. —predokusil vse sladkosti, ki se mu obljub- se spoznala zelo mlada; oba sta imela;{ Da bo obisk omogočen tudi tistim ru-komaj 18 let. Mlada ljubezen je kmalu j (jafjem> kateri so popoldne v službi bo za- vzplamtela z mogočnim plamenom. Zaupajoč v glas svojih src, ki je pogo-stoma varljiv, sta si zaljubljenca s privoljenjem starišev prisegla večno zvestobo pred oltarjem. Ker je imel Setek predstave šele ob 9. uri zvečer Vstopnice bodo ^ pred prodaji tobakame gospe Marije Bevk. _ Občni zbor «Telovadne(|a društva*. Dne 9. prosinca 192U se je izvršil občni Brili imovite stariše, ki so ga gmotno j zbor «Telovadnega društva», na katerem podpirali, nista mlada zakonca trpela1 so bili izvoljeni v odbor sledeči bratje m nikakega pomanjkanja. Sprva sta se | sestre: Lojze Kavčič preds^: Ivo Didič dobro razumela in bila sta srečna. Toda ^B^ič/t^ sčasoma so nastala med njima nespo-4 iUk. Qlga Hribernik in Lizika Pivk, od-razumljenja, sprva malenkostna, potem bornici; Kai-el Albreht in Mihajla Tratnik, pa čimdalje ostrejša. Mož, po naravi namestnika; Seljak Josip in Poljane Fran, šibkih Živcev, je postal izredno ljubo-! računska pregledovaica. Iz poročil posa-sumen, mlada žena pa menda ni ume- meznih odbornikov moremo z zadovolj-vala dolžnosti in odgovornosti, ki jih je'stvom beležiti lepe vspehe h katerim je prevzela z vstopom v zakon. Sčasoma pripomogla v glavnem ledna in .istemašta mlada zakonca spoznala, da nista itlčna >, drug za drugega, ker se ne moreta razumeti. Ker je radi vedno narašča- joče moževe ljubosumnosti naposled postalo skupno življenje obema neznosno, sta se ločila. To se je zgodilo *n-ed kakimi dvemi leti. 2ena se je vrnila k svojim starišem, dočim se je mož preselil drugam in nadaljeval svoje študije. Toda Brili se ni mogel sprijazniti z novjni položajem. Pred kaki- katera se je gojila z res pravim zanimanjem. To dejstvo potrjujeta oba javna nastopa lanskega leta. katera sta vspela nad vse pričakovanje lepo. Da pa je delo v telovadnici napredovalo v taki meri. se imamo zahvaliti vaditeljskemu zboru, predvsem pa našemu marljivemu načelniku bratu Karčniku. Prijeten občutek vspešno izvršenega dela napolnjuje naša srca, ki jih boli samo ena misel in ta je, da še nismo dosegli vsega. Večno delo, večna nezadovoljnost s samim seboj nam naj bo geslo vedno in povsod. Teprr se dr- mi štirimi meseci se je skušal zopetižimo ter delujmo v tem smislu dalje! zbližati z ženo in od tedaj ji ni dal več j __ (Občni zbor fašistovskega sindlLata). miru.' Prežal je na vsako priliko, da bi v nedeljo. 10. tek. meseca se je ob 9. uri «*e sestal z njo in jo pregovoril, da bi i dopoldne izvršil v rudniškem gledišču obse vrnila pod eno streho. Neprestano jijčni zbor fašistovskega sindikata h katere- je pisaril,Vetoma jo je cele ure ča- fa^bčnl kal pred njenim stanovannjem, a nje- Z prejšnji voditelji sindikata pova- govo prizadevanje je bilo zaman. Boni- faiU tudi g]avnega tajnika sindikatov na-ventova je bila preoričana, da ne bo ^rovinre Castellani-ja; kot prevajalec na slovenski jezik pa je bil naznanjen prof. Lorenzoni. Ob 9.15 je otvoril zborovanje dosedanji tajnik Vlahovich, predstavil na- mogla nikoli živeti v miru, ker je predobro poznala njegov razdražljiv značaj; zato se ni dala pregovoriti, čeprav-------- „ se je bala, da bi mož ne počel kako vzočnim provmcuonalnega tajndca ter pri nespametno dejanje. Da bi ^-ognHa Po-il ^^^^^ vsakemu sestanku z njim, je pred krat- bo tolmači! besede poročevalca g. kim naprosila vratarico, naj mu pre- - ------------ preči vstop v hišo. Toda Brili ni odnehal. Trdovratno je prežal na ugodno priliko in nekega dne, ko Jo Je srečal na ulici in videl itopiti z neko prija- teljico v tramvaj, je skočil za njo in jo skušal zadržati. Pri tej priliki je postopal tako brezobzirno, da ji je strgal obleko. Mogoče bi se bilo Boniventovi zgodilo Se kaj hujšega, da se niso nav-zočni ljudje zavzeli zanjo in jo branili. Kljub ločitvi je bil Brili še vedno silno ljubosumen na ženo. Misleč, da ima ona kako drugo ljubavno razmerje, jo je dal zasledovati po posebnih agentih. Nekega dne mu je priftlo v roke ljubavno pismo, o katerem je po podobnosti pisave sodil, da ga je pisala Boniventova. Vea iz sebe je pohitel k starišem žene in zahteval pojasnila. Stariši Boniventove so dali pregledata dotično pismo nekemu grafoložkeinu izvedencu in ta je dognal, da tistega pisma ni pisala Boniventova. Toda Brili se ni dal prepričati; iztaknil je drugega strokov- Flander. Nato je povzel besedo prov. tajnik Castellani, ki je pričel in končal s pozdravom idrijskemu delavstvu, ki da m čakalo zakona, da bo moral vsak de avec biti organiziran v fašistovskem sindikatu, ampak je to že sedaj prostovoljno storilo. Omenil je, da je med sedanjo in prejšnimi delavskimi strokovnimi organizacijami ta bistvena razlika, da se je preje hotelo doseči razna zboljšanja potom stavk, pasivne resistence in tako dalje; zdaj se bo pa to vršilo potom medsebojnega sporazunv* med delavci in delodajalci. Zagotavljal jejinaSi dalje, da se ne bo delala razlika med -!ala svojega zastopnika, ki je zbor vodil in iu*in dal navodila za bodoče leto. Dnevni red: Nagovor predsednika. Bi* je to domač, a iskren pozdrav vsem do-šlim. Poročilo tajnice je v kratkih besedah povedalo, kaj je društvo napravilo v t**m ietu, kar je zmoglo. Kdor pozna društveno življenje in delo bo priznal, da je društvo marljivo delalo ves čas svojega življenja. Imelo je 32 sestankov z 22 predavanji, 3 čitanja raznih literarnih del in ? zabavno zanimivih večerov, ki so motrili plooZaj ^ okolici in izven nje. — Predavanja so bila najrazličnejša, od zgodovine črk in razvoja pisave do teorije socializma, od petje, do dramatike in Cankarja in Veronike Deseniške. Ženski odsek je imel 22 aestankov k enakim številom predavanj. Priredil je tudi dobro uspel, (Sad prvega so ponosne žh-biške narodne noše.) Knjižničnipromet je znašal 102 knjigi, izmed katerin se je darovalo našim malim ob priliki Miklavževega večera 30. ki so jih bili jako veseli. Skoro vse knjige so priromale iz roke v roke nad 40 članov, tako da je stalna knjižnica 72 knjig imela redkokedaj 5 knjig v omari. Zlasti so našle razumevanja in vztrajnih bralcev knjige o čebelarstvu, ki jih je Zveza pošiljala nalašč za nas. Blagajnikovo poročilo je izkazalo precejšen suficit, kateremu je pripomogla v glavnem ravno članarina, ker javne prireditve naše društvo ni imelo nobene. Omenjamo to zlasti z ozirom na to, da se sodT društveno delo najraje le po javnih nastopih, notranje delo pa se ne ceni. Omeniti moramo še tri interne društvene prireditve izrned katerih sta najlepšo uspeli Miklavževa in pustna prireditev. Društveni Ženski zbor je pel pri slovesni ______ v cerkvt ^ti se vrši samo enkrat v ietu, ob spremljcvanju violin in harmonija, ki ga je vodil naš nekdanji du?ri r* — - Alojz Pau- delovna pogodba, ki se mora v najkrajSem Čas« izvesti; zato je priporočal, naj se v novi odbor Izvolijo izkušene in zmožne moči, ki naj to izvedejo. Govornik je izrar zil željo, da bi si idrijsko delavstvo Čim preje uredilo svoje razmere, ter obljubil svojo in svojih organizacij pomoč, nakar je predlagal, naj se odpošlje pozdrav ministrskemu predsedniku Mussolinijn in generalnemu tajniku vseh sindikatov Boš- njaka, ki Je baje potrdil njegov sum. goniju, ter končal s pozdravom, da ga ve- u^peh. V društvu je predaval g. Serjun o jetikt ii» razlagal film ob prisotnosti ne »amo vaščanov, ampak tudi okoličanov. Ko smo tako pregledali delo pretrklena Jtta. smo volili nov odbor, 5 katerim je bilo par težkoč ,ki pa smo jib kora j žn o premagali ,tako da je nov odbor nastopil staro pot z gotovostjo in veseljem, upajoč v boljše čase. Še kratek nagovor, občni zbor je bil zaključen, člani so se razšli na stanovanja* V Trstu, dne 13. januarja 1926. ■EDINOST« veseli uspeha in zadovoljni, vzllc pozni polnočni uri. ]>anes, pod novim odborom, po pretoku enega leta vašega dela tovariši, lahko zre-te mirno in zadovoljno na svoje delo. — Vendar vem in rečem, da se mora društvo nadaljevati, rasti, cveti. Zato pa na delo xa vašo stvar. —Odposlanec.— Znanost in umetnost Kralj na Betajnovi na svetojakcbskem odra. Dolgo in težko pričakovani nastop dramatičnega krožka Čitalnice* je privabil v dvorano l>hi> toliko občinstva kakor malokdaj. Vsi sedeži razprodani, stojišča prenapolnjena, v dvorani in na odru slavni »t no razpoloženje. ' tirali na Betajnovi* je najboljša Cankarjeva in morua tudi najboljša slovenska draina. Odlikuje se po jasnosti dejanja, lepoti jezika in ideje in po silni dramatičnosti. Fabrikant Kantor je brezobziren, krut človek, ki se hoče povzpeti na družabni lestvi za vsako ceno, zato gre «preko trupel > in «brodi v krvi», če je treba. To je njegovo načelo: Kdor hoče kaj doseči, mora biti krut in brezobziren. Po tem načelu je spravil na boben Maksovega očeta, zadušil je svojega bratranca in uničil nešteto drugih, da ie zakraljeval na Beta j-uovi. Vse to se je že zgodilo, ko se prične igra na odru. Kantor je doma osamljen v teh načelih in v tej kruti borbi za svoje kraljestvo. Člani njegove družine se ga boje, groza jih je njegovih zločinov. Tako je V hiši kakor v mrtvašnici. Kantor jeva hči Francka ljubi izprijenega« študenta Maksa, zaročena pa je posestnikom Bernotom, dolgočasnim lilistrom. Ninica, Kautorjeva nečakinja, je splašeno dekle, ki sluti, da je stric umoril njenega očeta. V tej grozni slutnji živeči deklici se je naselil večen strah. Bleda je, bolelina in Kantor jo hoče vtakniti v samostan, ker se je boji. študent Maks se vrne iz velikega mesta na Betajnovo, da maščuje Kantorjeva zlo-dejstva. Tedaj se pričenja borba med Kantor jem in «beračem» študentom. Maks hoče porušiti njegovo kraljestvo, baš ko se Kantor pripravlja, da bo kandidiral pri državnozborskili volitvah. Betajnova mu je postala pretesna, on hoče razširiti meje svojega kraljestva. \ silnem prizoru proti koncu prvega dejanja izvabi Maks iz Kantorja, da se izda, da je zadušil svojega bratranca. Strt in zlomljen pada Kantor, njegovo kraljestvo se ruši. Vest se oglaša v njem, toda še ima moči, da jo potlači in se vzdrži na prestolu. V drugem dejanju se izvrši odločilna borba med Kantorjcm in Maksom. Kantor se tako daleč p o niža, da ponuja Maksu Francko in denar, ako ga pusti mirno kraljevati na Betajnovi. Toda Maks, ki je zanesel med Kantorjeve «sužnje-> že upornost, ne omahuje niti trenotek. Kljub svoji slabosti s studom zavrača Kantorjevo ponudbo in sprejme boj za življenje in smrt. Dasiravno se zaveda svoje neznatnosti v tem neenakem boju, dasi ljubi Francko resnično in globoko, se odloči za boj. Morda pa ravno njegova velika ljubezen do Francke je oni globTji vzrok, ki mu brani, da bi napravil podlost in se udal JKan-torju. Slabič je Maks telesno, njegov duh se zaveda slabosti, malodušje ga obhaja, toda značaj je iti ta značaj ga napravlia resničnega junaka. In «beraški», izprijeni študent poniža do tal mogočnega kralja na Betajnovi in s tem obsodi sebe v smrt. Z Bernotovo puško ga Kantor ubije zunaj ponoči: tako je šel Kantor zopet preko trupla k svojemu cilju naproti. V tretjem dejanju, ki se vrši pod vtisom zadnjega Kantorjevega zločina, vidimo zopet omahovati «kralja»; otroci in žena se ga hoje, zapustiti ga hočejo. In v tem omahovanju bi Kantor skoraj pripoznal >voj zločin, toda zopet se dvigne, potlači v sebi plemenitejša Čustva. Ko peljejG mimo Bernota, čigar puško so našli zraven ubitega Maksa, se zadnjič poloti Kantorja omahovanje, nazadnje pa se dvigne ln koraka tudi «preko Bernotovega trupla« naprej. Postal bo poslanec in razširil svoje kraljestvo. Tako zmaga v tej Cankarjevi drami zlo nad dobrim, kakor se premnogokrat v življenju dogaja. Značajni, a slabotni Maks ne omahuje, krepki a kruti Kantor omahuje, a ne pade, or-iane dosleden do konca. Na teh dveh osebnostih je drama zgrajena, vendar pa so tudi druge osebe značilne za okolico, v kateri se izvrši borba med Maksom in Kantorjem. Kralj na Betajnovi ima na svoji strani župnika, ki je pripravljen izpregledati Kantorju vse grehe in zločine, če mu sezida nov farovž in poslane pristaš njegove stranke. Filistrski B< not sanja o «tihi sreči;> in komOdnosti, ki vrhu v* »prejema noseče. Govo ri slovenske Slavec, vi* G'ulia 29. 64 VREĆE po najvišji dnevni ceni se plačujejo v Via del Bosco 6. 1729 POSESTVO v Sevnici ob Savi, pripravno za vsako obrt, blizu kolodvora, 30 oralo* zemljišča in gozda, nova hiša in druga Štiri poslopja, vse v najboljšem stanju se proda. Pojasnile daje Štefan Okroglič, Via R. Pittei* 8, Trst M BABICA, avtorizirara, dipktmirana «pre;ema noseče, Adele Emerschitz-Sbaiiero, Faraeto 10 (podaljšana Ginnastica) lati na vtis, tc'e Ion 20-64. 1524 Vsled nepričakovanega vala mraza se podaljša naša prodaja, ki nudi najlepšo m m 0 ip^iv vsled sestave IZ URADA TR2. KMETIJSKE DRUŽBE. Bakrena alf modra galica. Že nekoliko let zaporedoma je bil naš kmet-vinorejec kruto iznenađen in prizadet vsled napada vinogradov po peronospori in drugih sličnih boleznih na trti. Ogromna je vsakoletna Škoda, katero trpi tudi naš sadjar radi močno razširjenih bolezni v sadovnjaku, provzročenili predvsem po glivicah. Tudi žitni hrami bi bili mnogo bogatejši, če bi žito na polju ne bilo tako pogostoma napadeno po smetlja-ju in podobnih boleznih. Raziskovalci rastlinskih bolezni trde, da bi kmet pridelal gotovo Se enkrat toliko krompirja, če bi se ohranil krompir zdrav za celo dobo razvoja. „ _ Jasno ie dokazano In nI nobenega dvoma, da je proti večini bolezni naiih rastlin povzročenih po glivicah, najboljše bojno sredstvo modra galica. Koliko gospodarjev je resila, posebno v poslednjih vlažnih letih, modra galica skoro >la rečemo propasti! Treba je pa nastopiti pravočasno, boj večkrat ponoviti, biti vztrajen. _. V letošnjem gospodaaskem letu bo noj proti takim boleznim še težavnejši ne~o do^edaj Bile so lansko leto napadene sko-, ro v«e rastline. Trosov glivic teh bolezni J ic polno vsepovsod po rastlinskih ostan-j kih Boj bo težak. Pričeti je najbolje » boiem, še predno rastline spo^di zač-nejo poganja«. Pregovor pravi: -Kdor hi- , iro da — dvakrat da!» Ce bi nikjer ne bil resničen ta pregovor, je tukaj gotovo na mestu. _____■ Ilira ■i za Corso V. E. III, 16 TRST Corso V. E. III, 16 tDalfe na IV. st anH PODLISTEK E. PHLIUPS OPPENKEIM: Ud sluiai logola Mm M Pre vel France Magajoa. Ravnatelj je svoja dva obiskovalca suho pozdravil. Bil je to majhen mož, blede-pa obraza, krivega nosu in črnih svetlih Izgledal je kakor človek, ki ga tarejo skrbi. Svoje ime Jonas je nedavno spremenil v Joyce, nc da bi s tem mnogo vplival, na vtis, ki ga je napravi jal na tujca. «To je gospod Crawshay,» je rekel Brightman, «ki zastopa vlado v oni zadevi, ki vam je ze znana." Ravnatelj je okorno stisnil Cra\vshavu roko. «Vesel i me vas poznati, gospod Cravvs-hay», je rekel, «toda nekoliko vznemirjen sem radi le vaSe zadeve. Upam iz polnega srca, da bi bile vaše domneve neutemeljene. Ne maram, da se take stvari primerijo v mojem gledališču^) «Povsod se lahko primerijo,« je Bright-inan vzkliknil in se pri tem skušal kazati veselega! «Moj listek ste dobili, kaj ne, g Os: pod Joyce?» Ravnatelj je prikimal. «Da,» je potrdil. »Izvršil sem vse, kar ste želeli in v ložo ni nihče drugi vstopil kot čistilec.» «Ali ni gospod Thevv poskušal priti v njo?» je vprašal Crawshay. «Ne da bi jaz vedel.» se je glasil kratki odgovor. Oba moža sta se poslovila in se začela šetati po dolgi veži, oziraje se proti zaprtim vratom lože. Potem sta krenila proti svojim sedežem. «XaŠ prijatelj je videti skrajno zaupljiv,« je dejal Brightman muzajoče. «Ali smo pa na napačnem sledu,» je menil Crawshay. «In to bomo zvedeli kmalu! Ne maram biti preveč upapoln«, je nadaljeval Brightman, «toda moje prepričanje je, da smo ga stisnili v kot, iz katerega ne bo izhoda.» «Vse kar morem reči je, da se on podaja v boj skrajno hladnokrvno.^ «Na videz da. Vendar, dasi je popolnoma res, da ni poskušal dospeti v svojo ložo, nam Joyce ni povedal, kar menda tdiu no ve, da je Jocelyn Thew trikrat posetil gledališče pod eno ali drugo pretvezo in opazil moje ljudi tam. Pol ure potem, ko je na veselici prejel vstopnico lože, mu je slednja postala tako nedosežna, kakor da W bila obdana z zidom.3» Zavzela sta svoje sedeže v eni mnogih vrst, ki so se začele polniti. Okoli pet minut kasneje je dospel Jocelvn Thew sam. Gledališki strežaj mu je odprl vrata in neki prodajalec programov je za enetra prejel sijajno napitnino, vse to pred očmi mno- gih, ki so ga opazovali z veliko radovedno- stjo, ker bilo je že splošno znano, koliko i«* plačal za ložo za ta edini večer. Vstopil je brez vsakega znamenja nestrpnosti, o« i loži! plašč in klobuk in stal nekaj iiipov v polnem vidiku vseh in se oziral hladnokrvno po občinstvu. Za trenutek so se njegove oči ustavile na dveh možeh spodaj in na ustnih mu je zaigral komaj viden preteč Mnehljaj. Stopil je v ozadje in o>tal tako nekaj časa skrit oOem. Brightinanovr zanimanje je postalo intenzivno. «Od tega hipa je naš, > je šepetal. -N;i vsak način bi pa le rad videl, kje je skril listine. Ložo sem preisk"! » v Trstu je v knjigi «l)ati e no-tizie sulle societa per azioni» zbrala ministrstvo za narodno gospodarstvo, ki odloči končnoveljavno. Vse zadruge, ki spadajo pod opra vi ln i k odobren s kr. odlokom od 12. februarja 1911, Št. 278, so podvržene nadzorstvu ministrstva za narodno gospodarstvo, katero se poslužuje v to svrho pokrajinskih nadzornih komisij pod prefektovim predsedstvom ter centralne komisije v Rimu. Ministrstvo ima pravico pri takih zadrugah razpustiti odbor ter imenovati 0 do 93 — London od 120.20 do 120.40 ; New York oJ 24.70 do 24 8»; Španija oi 343.— do 354.— ; £rica od začasnega 478.-- do 43".— ; Ateae od 32.7č> do 33 ;>0; Berlin upravitelja, in če potrebno, razpustiti tudi I od xSR. do 6J4 - ; Bukaratt od 11.- do. ll.hO zadrugo, seveda, ako so dani za to zako- 'n Ogrska od 0.0347 do niti predpogoji ' Dunaj oa do —J-*, Zagreb od Zadruga, ki ni bila razpudčena, ampak .je brisana iz prefekturnega zadružnega registra, ne more biti ponovno vpisana pred pretekom 2 let. . _ _ _ Prvotno so se take produktivne in de-. ?d 94— 97 ~ lovne zadruge mogle potegovati za javno delo ali nabavo le tedaj, ako ni proraču- Dunaj oa — .34* do —.3.4; 43 * do 44.—. Reoečijsk« obveznice 66.75. VALITE: 1 rat; 13 januarja- Avstrijsko kron** oi 0 do 0.03» t; dinarji od 4 t.50 do 44.—; dolarji od L'4.f>o do 24 HO; novci po 20 frauko* ; i fnut Stetling od 1 0 10 do l JO.ii) t Nasprotno pa ni efektno poslovanje. 'mnogo napredovalo. — Splošna- želja'njeni znesek presegal 100.000 lir. Z zako- i slovanskih trosnodarskih krosov ie ; nom IQaia 19<>4» »t. 178 je bil ta znesek slovenskih gospodarskih Krogo\ je, na 200.000 lir in potem v letu 1019 stremljenje po koncesiji za trgovanje i ^ ^ ,ir in končno^ kr. odlokom 12. 7 Il<>vi7)tmi 1« Vfllntumi I r_i______inoo Xi IH I___-«__: i:;__ z devizami in valutami. — Povišanje uradne v ZedinjemL državah riškt- rezervne federalne banke so povišale uradno obrestno mero od l2/* na statistične podatke lelnifkih družb, ki 4 odstotke. Radi tega amerikanskega t imajo svoj sedež v Julijski Krajini. S j ukrepa predvidevajo londonski ban-lem svojim delom je upregla onemu' občinstvu, ki ga zanima povojni razvoj delniških družb naše pokrajine. Ogrodje julijske finance, trgovine in industrije bazira na delniških družbah. Delniške družbe Julijske Krajine obsegajo danes nemajhen del italijanskega narodnega premoženja. One so v letu 1T113. imele 242,085.300 kron osnovnega delniškega kapitala, o danes laz-polu^ajo s 1,^95,798.430 iir popolnoma vplačane glavnice. Gibanje kapitala ! /ebraurja 1922, ŠL 214 na 1 milijon lir. Za-e obrestne mere drgue ne polagajo v uaprei nikake jam- \ rone"piaćuj«''viajeT — Vse ame- ščine, ampak se jim pri vsakem izplačilu j zaloga raznovrstn h odtrga o% izplačanega zneska, ki služi kot jamščina do končuega odobrenja izvršenega dela. Za nakup večjih del so se izkazale po- JAKOB BEVC urarna in zlatavna Trst, Campo S. Giacomo 5 7lltO kuj-ujei v vsaki množ;ni po najvišjih cenuh (761 kot vsi drugi, ur in zlu enine. kir»ki krogi pc»novno zvišanje obrestne mere Angleške banke, ki v trenutku znaša 5 odstotkov. DK. AGNELETTO JOSIP: Moue Goiocbe K zadružnemu zakonu y. Novo določba (ČlerJ 2. Norega odloka-zakona- Po čl. 2. se morajo vpisati v zadružni register pristojnih sodni j vse nove zadruge, sarnezne zadruge prešibke. Zato predvideva zakon od 25. junija 1909, št. 422, skupe zadrug (consorzi di cooperative) za zakup javnih del v celi kraljevini: vsota zneskov vseh zakupov, ki jih tak zadružni skup v istem času sklene, je lahko dvakrat tolika, kolikor vsota zakupov, ki jih lahko sklenejo vse zadružne zadruge skupaj; posamezno delo pa ne sme presegati 5 milijonov lir. Za ustanovitev takega zadružnega skupa je treba dovoljenje ministrstva za narodno gospodarstvo, ki ga da po zaslišanju centralne nadzorne komisije o pri- dplnKkib dri7žh""n aru ookazuie^"bledeča ki so ustanovljene na podlagi omenje- dobi tn i h in delovnih zadrugah. Ustano-, , poKazup 8ieof.caJnw odlokil.7akona /a noVfc pokrajine ni vitev se dovoli s posebnih kraljevim od- slika. Leto 1913. 1920. 1921. 1922. 1923. 1J>24. 1925. ,r i i ii t . k lo nič nove8a» nova pa je določba, da je Kapital j ul. del. aruznjtret)a pri Vpisu novih zadrug še pripom- K 242,083.300 {niti, da jim je.dovoljeno poslovati tudi po L 692.439.300 (zakonih kraljevine, ki veljajo za zadruge in za skupe zadrug (consorzi di cooperative). Glede vpisa ustanovne listine in pravil ter njih objave veljajo določbe zadružnega zakona iz leta 1873, zato ima objave priskrbeti sodnija sama. 692,439.300 767,653.100 806,890.900 912,914.200 i,279,6G9.000 1,695,798.400 Povišanje kapitala iledeče: L. 1921. 1922. „ 1923. .. 1924. „ 1925. 1 . , i Pridobitne in delovne zadruge so pričele teh letih je bilojV sta|.ii( pokrajinah že pred 1890. letom i konkurirati pri javnih delih in dobavah [z drguimi podjetji, uočim se zadruge novih pokrajin niso spuščale do povojne dobe na 75,213.800 „ 39,237.800 „ 106.032.300 366,755.400 416,128.800 (januar — avgust;. Iokni. Proti zavrnitvi prošnje za ustanovitev je dovoljen rekurz na .lrftavnih svet. Kakor delovne in pridobitne zadruge, tako stoje tudi omenjeni zadružni skupi pod ministrskim nadzorstvom. VI. Prišlojfcinske ugodnosti. Majhne in redke so finančne ugodnosti, ki jih uživajo zadruge v Italiji. To vel ja zlasti glede obdačevanja zadrug. Nekoliko boljše je glede registrskih in kolkovnih i pristojbin. Glasom čl. 22fc„ ital. zak. so ustanovne listine ter pristopnice in izstopnice člane proste kolkov in registrskih pristojbin. To določa zakon o registrskih taksah, to polje in jim je bila ta vrsta zadružnega priloga C, točka 6, in zakon o kolkih, pri- delovanja docela neznana. Zato imamo v starih pokrajinah celo vrsto zakouskih določb, ki se nanašajo na one zadruge, ki ; hočejo konkurirati pri javnih delih in do-Dunajske finan.cne vesti. Kriza, ki bavah. Tudi te posebne zakonske določbe tlačila avstrijsko gospodarsko ak- so bile z novim odlckom-zakonom razteg- ■ ■ * * ' \9\ njene na nove pokrajine, bodo pa veljale Pred-! za ,love' podlagi odloka-zakona od 7. avgusta 1925 ustanovljene zadruge, ki bodo imele namen sodelovati pri javnih delih in nabavah in ki bodo ustanovljene. Te zakonske določb« so: a) zakon od 12. maja 1904. št. 178, ki spreminja čl. 4. zakona z dne 11. julija 1889, št. 6216, o nakupih javnih del pro- tov, a število trgovskih duktivnim in delovnim zadrugam; , , j , i b zakon od 19. aprila 1906, st. 126, ki letu nazadovalo za samo! . . .. . * ... . ' n 19 J® feivnost skozi celo preteklo leto, močno zmanjšala Število ivr.dk. vsem moremo reči to o bankah. Med-i tem ko je bilo na Dunaju v začetku leta 1925. — 329 bank in privatnih bankirjev, ki so imeli na dunajski borzi >343 zastopnikov, se je sedaj zmanjšalo število tvrdk, ki izvršujejo bančne posle na 228. Število bank je tedaj padlo za 30 odstotkov tvrdk v celem 10 odstotkov. V tej panogi je bilo usta novljenih tudi 790 novih Ivrdk, medlem ko jih je likvidiralo 2380. Dne 1. decembra je bilo vpisanih v Zvezi trgovcev 5674 tvrdk napram 6497 v januarju 1925. Najbolj kritična meseca >ta bila september in avgust. V teh mesecih je bilo 345 oziroma 264 likvidacij, a nanovo ustanovljenih tvrdk je bilo 167 oziroma 54. Centralna organizacija za prodajo avstrijskih kovinastih izdelkov. Dne 1. januarja t. 1. se je s nedef.ein na Dunaju j ustanovila centralna organizacija za raztega določbe o kavciji zakona 12. maja 1904, št. 178 tudi na one produktivne in delovne zadrugo, ki niso pripuŠČene k dražbam (licitacijam), ampak le k javnim tekmam: c) zakon od 7. jtdija 1907, št. 326. o katerih ugodnosti za male kmetijske zadruge in male kmetijske vzajemuoza varoval ne zadruge; č) zakon od 2f>. junija 1909, št. 42, o ustanavljanju zadružnih skupov (consorzi) v svrho zakupov javnih del; d) opravilnik za zadruge in zadružne loga B, točka 48, in velja tudi za nove pokrajine, četudi ni bil čl. 228 ital. trg. z;ik. raztegnjen sem gor. Posli ljudskih bank in zadrug, čijiit glavnica ne presega 30.000 lir, so podvrženi (čl. 65. zakona o registr. pristojbinah) v prvih 5. letih najmanjši fiksni tak^i, ako so ti zavodi osnovani na načelih vzajemnosti. t. j., da dividenda odnosno obresto-vanje deležev ne sme presegati zakonite to svrho obrestne mere (5%), da se rezervni zaklad ne sme deliti med člane in da pripade za slučaj prenehanja zavoda vse njegovo premoženje dobrodelnim ustanovam. To velja glasom zakona od 7. julija 1907, št. 526 tudi za kmetijske zadruge, kmetijske blagajne, ako se drže ravnokar omenjenih pogojev, dalje za kmetijske vzajemne zavarovalnice, ako vsota vseh rizikov,' ki jih lahko sprejmejo, ne presega 300.000 lir. V smislu tega poslednjega zakona niso doline kmetijske zadruge, kmetijske p<*r soji 1 niče in hranilnice in poljedelske blagajne. čijih glavnica ne presega 30.000 !ir. navesti v ustanovni listini, odnosno v pravilih, Javnih listov, (Čl. 220 trg zak. kraljevine), v katerih se objavljajo zadružni razglasi. Zadostuje objava v deželnem pokrajinskem uradnem listu in še ta je brezplačna. Glede objave razglasov, ki jih ne zdravnik za notranje, klrurgične in ženske bolezni 138 ordinira od 9—12 in od 14—16 ure v Kozleku štev. 159 Adria ceviii trgovina GORICA — Corso Verdi 12 Pescbnost: Vet ka zaloorf rsznih čevljev za spor Rarodaa tiskarna Umm s kcjisoveznica GORICA — Via C. Favetti % ilarodna Knjigama zeruž^na s papirnico GORICA — Via G Carducci 1. prš 91« Bistrici [5] »sa Zobozdravnik * Hod. 0. dr. D. Snfot specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran aa dunajski kliniki ordinira v TRSTU Uia M. R. fmsriani 16,1. (prej Via l. Oiovanni) od 9-12 In od 3-7 829 --—BES Zobozdravniki ambulatorij dr. D. Carninckh Si dr. Fr. Gruden v Postojni se je preselil v prostore dr. Frana Gruden (Kutinova hiša) nasproti lekarne (97) Tehnični vodja B. Fršedmann BRESCAK a^TOM Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14, Ssr&ta CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli S. Kg&JŠSŽ in SEN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuelc III- 37, SUilGOJ 1AKOD urar io zlatar GORICA — Via Carducci 19, KEKZSEV££WU JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Fiazza Cavour 9. lun Eiim šivalni siroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št 9, skupe/ki so"pripiiščeni k"zakupom" "javnih priskrbuje sodnija sama. mora odbor s del in dobav, odobren s kr. odlokom od, prošnjo, kolka prosto, prefekturo zapro- kov. Organizacija so bo v prvem začetku omejevala na prodajo kovin v 12. februarja 1911, št. 278: ištveni odlok izvrševanja državnih javnih siti za objavo. Prošnji morajo biti pri to- prodajo avstrijskih kovinarskih izdel-1 ^ '~tiuštveni odlok od (i. februar ja; ^ne vse potrebne ^tme^ a lične komandi t ne družbe Frknf j 0 volitvah deželnih nadzornih komisij Pollak. Gospodarski poloraj Slovenije v leta 1925. V Sloveniji so spričo prevelikega g) kr. odlok (»d februarja 1923, št. 422, veljajo ostale zgoraj omenjene ugodnosti . _ . . t_ ___ ----K«~ ..antn »nHpnn a *• nu imliuium le za posebne vrste zadrug in /ie prihajaio pri dosedanjih zadrugah v novih pokrajinah nikjer praktično v pošte v. S Čl, 5. no- spreunnm nekatere določbe ~ opravilnika r®««.0«11?^^®^®! od 12. februarja 1911, št. 278 pod d) in sieer V smislu teli zakonskih določb so pri-puščeue k zakupom javnih tlel in dobav po opravilnlku od 12. februari*« 1911. št. dviganja dinarske veljave občutno padle cene živini in lesu, ki tvorila najvažnejša izvozna ptviimeta. Radi t. njen <>kraj. Nisem objavil besed i t v Čl. 3 in i odloka-zakona od 7. avgusta 1925 citiranih zakonov in odlokov, ker ne spadajo med te zgolj informativne vrstice, in iudi zato ne, ker niso za naSc zadružne razmere v »lovih pokrajinah še aktualni. Zbrati, ure- - ____________ zadružne mlokame, diti in objaviti zakonsko določbe gletle za- sc p zmanjšala kupovalna moc kmet- zaijružne kleti, zadružne prekapljevalnire i ^»*ug, veljavne v starih m novih pokraji----^r-----,----—■ - - - - - nah, je naloga posebnega članka. Dodatek. družno podjetje, čierar namen jr proizva- skega prebivalstva. Izmed vseh indu-|(na pr. kuhanje žganja), poljedelske za-strij so premogovniki še najbolj pro-jdruge, zadružne žitnice in vsako drugo za- sperirali. I^rodukcija šala ton, premoga je zna- v prvih 9 mesecih 1925. 1,3i7.504! iJ*nj« pol jedelskih |.roizvodov; v prvih 9 mesecih 1924. 1,396.044 c) »nešane zadruge, ki združujejo v sebi ton, v prvih 9 mesecih 1923. pa 1,202.7721 in smotor rarnih KKOraj ometJjenih ton. železarska i»jduajtrija je stala skozi j ^ Ciani leti zadrn^ morejo celo leto slabo. Kranjska iniustrijska j UvVf ali mali posestniki ali k< družba na Jesenicah se je morala bo- smejo plačevati letno več kot 200 lir nepo- biti le de-koloni, in riti % nepremagljivimi težkočami. Po-lo?a.j težke industrije je izredno slab, ker je odrezana od svojih surovinskih dobavnih centrov. Nagaja ji tudi carinska politika. Tekstilna industrija je .napram letu 1924. povišala Število delavstva. Usnjarska in Čevljarska industrija je poslovala slabše nego leta srednih državnih davkov. Zadružni deh*ži m* smejo presegati KKl lir in noben zadružnik ne more imeti več kot 5000 lir deležev, /a ustanovitev take zadruge je potreMm najmanj 9 Članov. K zakupom javnih del in dobav so pa pripuščene le one zadruge, ki so dosegle vpis v prefekturni zadružni register. " smislu čl. 15. opravilnika od 12. februar!« jo 1. Of>raxec ustanovne listine: Rep. št....... Ustanovitev.........zadruge v........za vladanja Nj. Vel. ......po milosti božji in volji naroda kraija Italije, leta . . pred meno m>j notarjem......»o se zgla- sili gospodje, ki «m» so dogovorili, da osnujejo .......zadrugo, ter so sklenili kakor sledi: t. Ustanavlja se v......zadruga pod imenom: ........ registro- vana zadruga * (ne-) omejeno *avezo. 2. Namen zadruge je...... S. Zadružna glavnica je neomejena in jo tvorijo deleži po . . . . , ki se vnlača- «o L 2.10 komad Zlate, tiiljaule, plaiin. 20-krenske z!ale komade kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna TrsS, VSa Hazzlni 46 Predao prodaste B2 T kun, lisic, vider, divjih koz im druge divjačine kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno FRAN Z A STftES KOBARID Zaloga usni« ia vsakovrstnega obuvala, na drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. pekama in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21, JAKOB BRAT U Ž pekarna in slaščičarna GORICA - ul. Mamelli 6. (Šolska ul.) MAVRIC manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. Martin Poznajete k krojačnica z izbiro vzorcev TR3T — Via Giosue Carducci 36. Manufakturna trgovina Pri Sravcu TRST — Via Guardia 26. MOIJ&R JOSIP Gostilna GORICA — Via Monache 11. Gostilna PRINČIČ prenočišča GORICA — Via N. Sauro 18. plačuje CL0JZ1J PflvH, Piazza Garltaldl Z prvo nadstropje Pazite na nasiov! Pt.zit* na naslov Najvišjo cene plafujeai za V kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbece v, mačk veveric, krtov, dlv)h In domaah zajce v. D. UTINDSPACH Trsi, Via Cesare Batllsll ŠL 10 IL M d str«, vrala II