DELEGATSKI ŽAROMET
PRED ZASEDANJEM DELEGATSKE SKUPŠČINE
O nadurnem in pogodbenem delu
Spoštovani ppčani, pristuhnili smo vaši upravičeni zahtevi in želji, da ste tekoče in bolje informirani o delu delegatske skupščine. Naša prizadevanja v tej smeri ste lahko zaznali že v zadnji številki »Javne tribune«. Prepriftani smo, da se boste odzvali našemu povabilu in dali tudi svoj konkreten prispevek, da bi bilo naše obveščanje in sodelovanje v prihodnje še boljše. Za vse vaše predloge, sugestije, mne-nja in tudi ustvarjalno kritiko se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Tokrat vas želimo obvestiti o 2 temah, ki bosta obravnavani v tem mesecu, na seji 28. februarja, čeprav bo naš dnevni red po svoji vsebini in številu točk seveda bogatejši. Me-nimo, da sta izbrani temi takšni, ki bosta zani-mivi za širok krog delovnih Ijudi in občanov.
Torej na dnevnem redu bomo imeli proble-matiko nadumega in pogodbenega dela. Gra-divo, ki ga je pripravila SIS za zaposlovanje naše občine, vsebuje številne in pomembne kazalce, ki terjajo poglobljeno in kritično oceno tega pojava in tudi ustrezna ukrepanja, še zlasti v samih deiovnih okoljih. Poudarjam, potrebna bo konkretna aktivnost, kajti usmeri-tve in stališča so zelo jasna. Že daij časa so družbena prizadevanja usmerjena v omejeva-nje tovrstnega dela oz. v njegovo uokvirjenje v družbeno sprejemljive meje z namenom, da bi zagotovili večje možnosti za zaposlovanje novih delavcev, zlasti mladih in strokovno usposobljenih. Podatki kažejo, da tudi v naši občini nismo storili vsega, da bi usmeritve in stališča, za katera smo glasovali oz. se z njimi strinjali, tudi v praksi zavzeto in odgovorno uresničevali.
Oglejmo si le nekaj podatkov. V Ljubijani je bilo v obdobju od januarja do konca avgusta 1982 v družbenem sektorju sklenjenih 8919 pogodb o delu, od tega 3691 z upokojenci, v naši občini pa 1026 pogodb. V istem obdobju je bilo v Ljubljani opravijenih 4,580.000 nadur (na anketo je odgovorilo 80 % OZD in delovnih skupnosti; v naši občini pa 1,031.311 nadur. Te številke so že same po sebi dovolj zgovor-ne, kajne. Zanimive pa so tudi tiste, ki nam po-vedo, kje je bilo največ tovrstnega dela. Kar zadeva pogodbena dela,prevladujejo nekvali-ficirana režijska dela, strokovna dela v nepo-sredni proizvodnji, dela na področju SLO terfi-nančno-računovodska in komercialna dela. Konkretno je bilo v naši občini za opravljanje NKK režijskih del sklenjenih četrtino vseh po-godb.
Medtem ko je bilo v mestu največ pogodb sklenjenih v izobraževanju, v organih družbe-no-političnih skupnosti in SIS, trgovini..., je bila v naši občini na prvem mestu industrija, sledi ji izobraževanje, znanost, kultura, trgo-vina itd. V pogledu nadurnega dela je tako v mestu kot v naši občini na prvem mestu indu-strija, ki ji sledi gradbeništvo (mesto) oz. izo-braževanje, znanost, kultura in informacije (občina). Tudi pri navedenem delu prevladu-jejo strokovna dela v neposredni proizvodnji, finančnoračunovodska delater NKV režijska dela. Iz gradiva so razvidne tudi konkretne OZD, ki prednjačijo glede tovrstnega dela.
Razumljivo, da ni možno delati konkretnih ocen, ne da bi temeljiteje analizirali vzroke, ki pogojujejo ta pojav v posameznem delovnem
okolju. Vsekakor pa zaskrbljuje ugotovitev, da obseg nadurnega dela in dela po pogodbi v naši občini ne upada in da OZD in delovne skupnosti množično kršijo oz. ne uresničujejo določil zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo tovrstna dela.
Kritična razprava v naii občinski skupščini naj spodbudi deiavce, organe upravtjanja ter subjektivne sile v združenem delu, da temeljito analizirajo ta dela v svojih sredinah in predla-gajo ustrezne ukrepe v interesu samih delav-cev pa tudi družbe kot cekrte. če bomo tako ravnali, bo nedvomno hitrej8 pcxlana možnost za zaposlitev tistih, ki danes že težko čakajo na ustrezno ali svojo prvo zaposlitev. Koliko je takih med nami? Po podatkih iz gradiva je bilo konec leta 1982 v naši občini 401 začasno brezposelnih delavcev, med njimi jih je prvič iskalo zaposlitev 142, prevladujejo pa občani s srednjo, višjo in visoko izobrazbo — 208. Ob tem pa naj opozorim še na neki pojav, ki mu kaže posvetiti našo pozomost: na veliko struk-tiSrno neskladje med potrabami po delavcih in prilivom v zaposlitev. V preteklem letu je naše združeno delo iskalo 5241 delavcev, zaposlilo pa le 3929. Strokovnjaki zatrjujejo, da je to predvsem posledica v nizke strukture dela v občini, ki pretežno zaposluje NKV ali PKV de-lavce, ti pa so v Ijubljanskem prilivu za zaposli-tev udeleženi v najmanjšem številu.
Morda bo ta skromna informacija spodbu-dila tudi vas, spoštovani občani, da ta pojav osvetlite s svojimi ugotovitvami in tafeo dele-gate »oborožite« za njihovo delo.
Anka Tomlnšek