Januš Golec. Batine. že kot devetletnega otroka me je jemal oče seboj na sejme, da bi se izšolal v zgodnji mladosti v precenjevanju živine in postal enkrat kot gospodar barantavec z živim bla^om. A ves očetov trud, da bi mi vlil vsaj j»ekaj trgoviriske brihtnosti v glavo, je bil zamanj. Nisem imel daru za trgovino in ga še danes nimam. Kadarkoli sem se usilil v kak trgovski posel, sem jo poloanil v svojo in bližnjega škodo. Si pač lahko vsakdo .predstavlja, koliko muke je imel z menoj oče, ko me je HČil preceniti starost govede, njeno težo, ceno in upoj»ba Poslušal sem očetova živinotržna predavanja, tu in tam kaj pokimal, a moje misli so bile vse kje drugje kot pri živini  Očetu se je tudi zasvitalo, da nimam sejmarskih talentov, jemal me je seboj na sejme le še, da sem pazil na konja, opremo, voz ter bič. V službi stražarja vozu sem že obiskal vse štajerskc sejme in necega jutra pravi oče, da se peljeva na velik sejm v Lesinče na Hrvatsko, kjer se je moj oče rodil in vzrastel. Teh hrvatskih Lesinč do tedaj nisem poznal in tokrat sem prav rad spremljal očeta, ker še nisem videl aobenega sejma na hrvatski zemlji. Vožnja do cilja je trajala dobro poldrugo uro in oče mi je razkazal po imenu vsc cerkve in cerkvice po zagorskih gričih in hvala Bogu, tokrat nisva govorila o volovskih zobih, kravjih Timcnih itd. Ko sva se pripeljala v Lesinče, je bilo tamkaj že vse polno sejmarjev iz Hrvatske, Štajcrske in bogzna od kod vse. Meni so se nudili koj pri prvih pogledih čisto noTi prizori lirvatske živahnosti, kričanja in robantanja v Tseh stopnjah. Ko sva spravila na varno konja ter voz, sva šla k sejmski maši, kalere se udeležijo vsaj na Hrvatskem pred sejmom vsi sejmarji. Prerila sva se tako v bližino velikega oltarja, ko je pozvonilo in pristopil g. plebanuš. Verniki so se pokrižali, ko se je začela sv. daritev, na koru je orgljač nekaj pobrusil po tipkah in na dano povelje so Hrvatje in Hrratice prar na glas in kot eden zacepetali z nogami in začela je peti cela cerker iz polnih grl. Peli so lepo bolj otožno in jaz sem slišal tedaj prvič, kako lepo in ganLjlro |e, ie poje pri shižbl božji res priprosti — bed- ni in verske utehe potrebni narod. Ko je bila končana prva pesem, so se vsi na dolgo po parkrat pokrižali, nekdo je zopet parkrat zadudljal po orgljah, pevci so udarili z nogami po tlaku in po hramu božjem se je razlegala druga priprosla pesem — molitev. Kot radoveden paglavec sem se oziral okrog po cerkvi, namesto, da bi bil molil, oče mi je moral parkrat bolj na trdo zasukati glavo in mi pokazati na oltar — središče službe božje. Nisem se smel več ozirati po pevajoče molečih Hrvatih, začel sem upirati svoj pogled v plebanuša in ministranta. Gospod pleban jf bil mož orjak, zadrezastega obraza in zelo gJasno je maševal, kot bi se kregal. Strežnik je bil pravo zagorsko seme ministrantovske nagajivosti in porednosti. Ni držal k molitvi sklenjenib rok, ainpak vedno se je nekaj očohaval, se oziral in hudomušno namigaval pobalinom, ki so se drenjali v polukrogu krog oltarja. Gospod pleban jc domaševal preko povzdigovanja, ministrant je poljuibil plašč in odstopical na spodnjo stopnjico. Tako na pol kleče je začel z nova uganjati «fakselne« in nekaj vlačiti iz hlačnega žepa. Kazal je okrog fantalinom nekaj na pol okroglega, kugljico naslavil iia stopnjico, zagrabil za zvonec, ga prijel od znotraj za žvenkelc, da ne bi prevcč zvonil, se pripognil in začel meni in tebi nič prav glasno cingljajoče udrihati po oni okrogli stvarci. Pobje so se posmehovali in ko je dotolkel, je odluščil lupine, spoznal sem, da ima oreh in smehljaje je jedel jedrca. Za prvim orehom je stolkel drugega, tretjega, četrtega je pognal med otroc- jad, ki sc je začela puliti in prerivati za oreh  Kratko in malo: pred in krog oltarja je bil cel fantalinski dirindaj. Hrvatje so pevali svojo naprej, a pleban se je jezno zadrl: «Et ne nos inducas in tentationem!« (Ne pelji nas v skušnjavo). Ministrant, ki je še vedno tolkel z zvoncem orehe, niti odgovoril ni: «Sed libcra nos a malo«, (reši nas hudega), ampak je zagrmel gosp. pleban sam od slrežnika zamujeni odgovor z Amen vred. Nato se je nenadoma gospod obrnil, stopil en korak navzdol, kjer je ministrant zvoneče kljukal po orehu, ga dvignil kvišku za uho in ga brcnil z nogo, da je odletel z zvoncem daleč med krohotajoče sc fantaline. Ministrant se je pobral mcd razposajenci, ostal tam kaj z zvoncem, Hrvati so peli naprej, gospod pleban je končaTal sv. daritey brez zronjenja in postrežbe in meni je oče prepustil, da sem po sroji Tolji tržil zijala okrog po lesinški farni ccrtcvi. Tedaj sem bil prvič na hrvatskih tleh pri službi božji. Dopadlo se mi je moleče petje vernega Ijudstva, ministrant se mi je zameril, pred strogim plebanom pa bi bil gotovo tudi jaz pobegnil, ako bi se bila kje srečala na samem. Dvig za ušesa in brca ministranta pevajočih Hrvatov nista niti najmanj vznemirila aM motila. Očividno so bili vajeni takih prizorov. Po končani službi božji me je odpravil oče kot Taruha v hlev z opazko, naj posebno dobro pazim aoa toc, konja, opremo ter bič, ker v Lesinčah in sploh t Zagorju rado kaj izgine. Oče na sejmišče, jaz pa t hler. Kmalu se je začel na sejmišču: krič, trušč, fcreg, prepir in pokanje z rokami, da je odmevalo daleč m okrog. Na sejmišču življenje, ki je bilo več nego Teselo, v hlevu pa samo hrustanje krme pod konjskimi aobmi in otq)avanje muh. Seve, postalo mi je dolg las pii taki razliki in sklenil sem, da si ogledam ta hrumečl hrvatski sejm. Konju sem položil, opremo ter bič skrbno skril pod jasli, dobro pokril z listjem in hajdi kJjub očetovi strogi prepovedi med sejmarje. Sejmišče je bilo le nekaj minut proč od hleva, čisto na ravnem in zel» veliko, razdeljeno na dva dcla: za govejo živino ter konje. Ko sem stopical žejno radovednih pogledor proti tržišču, mi je udaril od tamkaj na uho čisto neobičajdi krik, vik in kletvice od psovanja očeta ter matere, do proklinjanja solnca, duše in najsvelejših reči. Stopil sem bližje in videl: krepke hrvatske pesti so držale štajerskega mešetarja, ki sem ga jaz dobro poznal. Kad glavo nesrečnega so vihteli razjarjeni scjmarji Ieskove gorjače in ga tirali proti sredini sejmišča. Tukaj je stal v zemljo zapičen drog in v par tenutkih je bil nanj pri- vezan ta uboga para. Hrvatske leskovke so začele padati med kletvicami po njem, koder je pač priletelo, kakor bi mlatil po snopju. Ko so si ohladili prvi jezo, so prišli drugi, lcr udrihali po žrtvi in končno je potegnil s palico po privezanem vsak sejmar, ki je šel mimo. Jaz sem začudeno gledal to batinanje brez prave obsodbe in kar vsak si je lahko z udarci ohladil jezo nad žrtvijo in to vpričo žandarjev, ki se niti zmenili niso za celi prizor, ki pa je bil za me nekaj nezabno groznega. Kakor sem s časom izbral iz psovk ter kletvic batinašev, je la štajerski mešetar iikradel usnjarju 1 par podplatoT, ki so lakrat stali kakih 90 krajcarjev in radi tega ga je Ijudstvo obsodilo na nebroj batin fai pray nikdo s« ni zaTnel zanj  Gotovo je bila na Hrvatskem že tedaj udomačena hvalevredna navada, da je Ijudstvo samo na kratko sodilo, a bolj na dolgo in občutno kaznovalo tatvino na sejmišču. Ostavil sem h kolu privezanega in še vedno od po«ameznikov batinanega malenkostno tatinskega mešetarja in se približal drugemu oddelku sejmišča: konjskim iprodajaJcem, kupcem in mešetarjem. Na tem tržišču je kar mrgolelo konj, pa bolj slabih, kljusaste vrstc; med prodajalci ter kupci je bila pretežna večina ciganov in Hrvatov iz bolj južnih krajev. Krega, krika in robantanja je bilo na konjskem sejmišču mnogo več nego na govejskem. Eni so tekali s konji, držeč jih za uzde in štrkajoč jih po cigansko z bičem od zadej, da kujpec ne vidi udarcev, drugi so gledali konjske zobe, tretji vozili ob obrobkih scjmišča Na konjskem tržišču je bilo zek>, zelo živahno, jaz sem se zatopil v razne prizore poštene in nepoštene konjske trgovine in pozabil na govejskega mešetarja in hrvatske batine. Na 'koiijskem sejmišču je na mah vse utihnilo  Oni, ki so tekali po cigansko s konji in oni, ki so voza- rili, so obstali —. Skozi vhod na tržišče je. peljal za močno uzdo konja dolg in bolj starikav Hrvat. Konj se je navdušeno spenjal kvišku, stopical več po zadnjih kot na prednjih nogah ter zgledal koj na prvi pogled, da je prvovrstna žival, ki zasluži občno pozornost celega sejmišča. «Imbra«, «Imbra!« so kričali scjmarji iii mu delali proslor, da se je mogel poslaviti s svojo posebnostjo na sredini tržišča. Hrvalje in cigani so se zbrali krog no"vodošlega konja, ki je nemirno prhal okrog sebe, kopal zeinljo s prvo nogo in dvigal po koncu rep. žival je bila mršava, črnkasta, a njena žihvanost ter ncrairnost sta razodevali žlahtnejšo kri kot se je jpretakala po drugih ciganskih in hrvatskih kljusctih tia scjmu. Strokovnjaško r»gledovanje konja se je začelo o;l zob do kopit in brz so se zbrali kupci ter mešetarji na strani kupcev in prodajalca. Trgovina glede tega na lisinškem sejinu izvanrednega konja je postala takoj zelo hrupna, roka na roko je pokala, Imbra je letal s konjem sem ter tja brez ciganskega švikanja z bičem od zadej — — Žival je žela zasluženo zadovoljtsvo in po kratki uprežni vožnji se je dobil kupec, ki je udaril na par stotin kron za og-njevitega dirkaea. Gledal in opazoval sem lastnika živali bolj kotkonja in uganil, da je bil to prav taisti Hrvat, ki jeokrog devete ure predpoldne pasel konja na deteljišču v Miljani pied Lesinčami. Srečala sva ga z očetom, pozdravil naju je in oče ga je še vprašal: «Kaj pa ti kima kljuse tako klaverno in obira deteljnc perinke?« Dolgopeti Imbra pa se je bahavo odrezal, češ: «Joža, moj konj živi samo od štiriperesne detelje in radi tega je tako isker ter ognjevit«. Oče se je smejal in pognal. To je bil torej ta Imbra in konj, katerega je užigalaštiriperesna detelja. Imbra prodajalec, kupec in mešetarji so pili prisejmski stojnici «likof«. Krog prodanega in od vseh občudovanega konja se je klatil cigan ter ogledoval še vedno nemirno žival od vseh strani. Konj je neprestano hrzal, kopal z nogami in držal rep na kvišku, kakor da bi dirjal v galopu. Hrvali so popili «likof«, si še enkrat segli v roke, kupec je odštel denar. Inibra je snel klobuk in spustil vanj izkupiček, pomolil klafeto konju pod nos, se pokrižal in se nato poklonil po hrvatsko-mešetarski navadi z neimenovanim delom telesa v zadnji pozdrav živali. Novi gospodar je odvezoval konja, pristopil je k njemu že omenjeni cigan in mu nekaj pošepnil. Kupee je očividno osupnil na pošep in segnil z desnico konju od vratu, tapljaje ga po hrbtu — pod rep — in stisni'. Spustil je konjski rep, vtaknil prste v usta in nato pa proklel Imbrelu otca in niajko in vse, kar je svetega in nesvetega na zcmlji, pod njo in nad zvezdami. Še pred trenutki blaženi in od vseh domačinov blagrovani Imbra jc prebledel —. Vsi, ki so pili «likof«, so se začeli zanimati za ta začarani konjski rep in vsak, ki se ga je pneveč dotaknij, je zaklel —. Konj je imel skozi rep zabodeno dolgo iglo. Že rana skozi kost ga je skelela, a ko je mahnil količkaj z repom, se je sam pičil ter dregnil v zadnji del in radi tega je tako neslrpno hrzal in prskal, kopal z nogami in po možnosti ter kljub muham držal z iglo oboroženi rep kvišku. Od vseh strani so se stegnile po prebledclem Imbrelu hrvalske in ciganske rokc, izkupiček so mu iztrgali in ga tirali med batinanjem, kričem ter kletvicami h stebru, kjer se je pred njim vical ter zvijal pod batinami štajersko-mešetarski tat podplatov. Imbreta je zadela mnogo hujša batinaška obsodba in nje bliskovito nagla izvršitev kot štajerskega uzmoviča. Padale so po njem leskovke liti toča in najbrž dr> konca sejma —. Kako in kaj se je zgodilo z Imbretovim konjem, ki se je hranil samo s štiriperesno deteljo, k* do danes ne vem. Kar dvoje težjih batinanj na enem in za mene p»vem lirvaškem sejmu mi je bilo več nego dovolj. Osfavil sem konjski in govejski sejm, ker je začelo pognnevati ter se nevanio pripravljati na dež. Napojil sem konja in kmalu nato se je vrnil tudi oče. Jedla sva in o&* ni niti z besedico omenil batin, ker je bil preizkuše«. sejmar, pač pa me je spomnil na nevamost dežja. Napregla sva, pognala in že je začelo na debelo škrapati. Dež se je ulil, oče je razprostrl marelo, meni pa naročil, naj razvijem po nogah oni takozvani «špricleder«, da ne bova mokra po kolenah. Hoteč izpolniti očetora povelje, sem prebledel kot pred dobro uro Imbra. Špricledra ni bilo, nekdo ga je bil v moji odsotnosti odrezal prav vtik in si ga prisvojil na tatinski način. Tudi oče je zapazil talvino in mi po hrvatsko na kratko prismolil zaušnico, da bi bil skoraj padel pod konja. Brez preiskave in zaslišanja sem bil balinan z roko na vozu, a ne, ker sem jaz kradel, ampak ker sem zanemaril službo stražarja, gledal dvojno batinanje na Hrvatskem; zdaj sem ga občutil sam na lastni koži in v rojst^ nem kraju svojega očeta na potu iz Lešinč proti Miljani. Bogzna kdo nam je odrezal «špricleder.« Že ko* otrok sem si bridko zapomnil rojslni kraj mojega očeta, kjer scm videl batine izpred oltarja, na sejmišču iai jih okusil na vozu na laslni koži . . . Pri mojih napolbratih Hrvatih so bile batine udomačene že leta 1897, ko sem jih prvič videl in njih trpkost okusil in šc danes ti ubogi Hrvati tožijo, da jih batinajo . . . Lahko je priporočati recept batinanja, da se ga zagovarjati, svarilno je gledati njegovo izTršitev, a sam vrag naj požira batinaško zdravilo . . .