TRGOVSKI LIST
Leto XXVI.
Naročnina, za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za */« leta 50 lir, za 'h leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te- v
Časopis za trgovina. Industrija, obrt In dmnmrnlitvo
Številka 32.
1.0NCE8SI0N A RIO ESCLDSI VO per la pubblicitA di provenienca italiana ed eitera:
'STITUTO ECONOMICO ITALIANO-MI LANO. Via O. Lnzzaroni 10
Orednlttvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani ftt. 11.953.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen ta Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima [STITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaja
vsak torek in netek
Ljubljana, torek 20. aprila 1943-XXI
Cena OSO
Spremembe prodajne tarife za sol in vžigalice
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je spričo potrebe prilagoditve cene soli in vžigalic narodne proizvodnje monopola, ki se prodajajo v Ljubljanski pokrajini, novim cenam v Kraljevini izdal naslednjo naredbo:
Z učinkom z dne 20. aprila 1943-XXI se prodajna tarifa za sol in vžigalice, ki sedaj velja, spremeni takole:
Očiščena sol od 4 lire na 6 lir za kilogram, švedske vžigalice škatlica od
0.25 na 0.40 lire.
švicarska zunanja trgovina z Jugovzhodom
Švicarski zvezni svet je objavil novo poročilo o švicarski zunanji trgovini. V tem poročilu so tudi zanimivi podatki o razvoju švicarskih trgovinskih odnošajev z jugovzhodnimi državami. Poročilo pravi, da bodo v kratkem pogajanja z Madžarsko, da se doseže sporazum o ceni blaga, ki ga bo Madžarska dobavljala Švici. Tudi v prometu z Romunijo so težave zaradi '/jvišanih cen |za i romunsko blago. Podobne težave se morajo premagati tudi zaradi cen lirvat-skega blaga. Tudi v odmošajih s Turčijo so nastale nekatere težave, ki pa bodo verjetno premagane.
Redna letna skupščina Skupne nabavne in prodajne zadruge v Ljubljani, z. z o. j., bo v nedeljo dne ,9. maja 1943 ob 10. uri v Trgovskem domu v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27.
Občni zbori
Delniška tiskarna tl. d. v Ljubljani ima 23. redni občni zbor 27. aprila ob poli 18. v družbeni pisarni. Delnice se morajo položiti vsaj 8 dni pred občnim zborom.
»Elektroindustrija«;, d. d. v Ljubljani ima 12. redni občni zbor dne 29. aprila ob polj 12. v družbeni pisarni, Cesta Arielle Rea 13. Delnice se morajo položiti najkasneje 0 dni pred občnim zborom.
Trgovsko - industrijska delniška družba »Merkur« ima 21. redni občni zbor 28. aprila ob 12. uri v pisarni ravnateljstva Hranilnice Ljubljanske pokrajine. Vsakih pet delnic daje pravico do enega glasu. Delnice se morajo položiti najmanj 8 dni pred občnim zborom pri blagajni Hranilnice Ljubljanske pokrajine.
Zadružna gospodarska banka ima 23. redni občni zbor 5. maja ob 11. v bančnih prostorih. Najmanj 50 temeljnih ali 5 prioritetnih delnic je treba položiti vsaj 8 dni pred občnim zborom pri blagajni banke.
Tovarna zaves »Štora« d. d. v Ljubljani ima 20. redni občni zbor 6. maja ob 11. v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke. Vsaj 10 delnic se mora položiti vsaj 3 dni pred občnim zborom.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani ima svoj 18. redni občni zbor 29. aprila ob 11.30 v prostorih ravnateljstva banke. Rimski trg 3. Najmanj 5 delnic se mora položiti vsaj pet dni pred občnim zborom pri blagajni banke.
Trgovina Italije s skandinavskimi državami
Vojni dogodki, zlasti pa angleška blokada, so odrezali severne evropske države od njih tradicionalnih trgovinskih zvez z anglosaškimi trgi ter jih prisilili, da so se bolj orientirale na evropske trge. Predvsem so morale severno evropske države gledati na to, da si zagotove odjem svojih ruda rskili in agrarnih proizvodov ter da si nabavijo potrebne surovine in živila. Sklenile so zato nove trgovinske pogodbe ter razširile svoje trgovinske odnošaje z drugimi evropskimi državami. To je imelo za posledico, da so se trgovinski odnošaji severnih držav s celinsko Evropo močno povečali, zlasti pa z Italijo in Nemčijo. Tako je mogla Italija svojo izmenjavo blaga s severnimi evropskimi državami močno povečati in pošiljati v te države blago, ki ga je prej pošiljala v druge države. Čeprav ni mogoče iz lahko razumljivih razlogov podati natančne številke o sedanji trgovini s severnimi državami, je za presojo razvoja te italijansko-skandinavske trgovine treba podati številke iz let pred vojno.
uvoz izvoz v milijonih lir Švedska	1937	165	107.(5
193K	210	135.5
Norveška	1937	97	51.5
1938	118.3	93.7
Danska	1937	54.2	61.4
1938	42.3	61.2
Finska	1937	61.6	95.2
1938	32.4	35.1
Kar se	tiče Danske je treba na-
glasiti, da so se trgovinski odnošaji Danske z Italijo v zadnjem času zelo. povečali. Navzlic pičlo-sli krmil je mogla Danska dobavljati živino skoraj v stari višini. Poleg tega pa je dobavljala ribe, ječmen, insulin, ognjevarno opeko, regenerirane kriolite ter barve. Zelo dober odjem so našli v Italiji tudi proizvodi danske mehanične industrije, ki se je v zadnjih letih tehnično zelo izpopolnila. Italija pa je izvažala na Dansko južno sadje, ki je za Dansko zlasti važno zaradi svojih vitaminov ter tekstilno blago, razne sire, vino in izdelke oblačilne industrije. Močno je bilo na danskem trgu tudi povpraševanje po italijanskih mandeljnih in orehih, zlasti še zaradi ti jih zgodnje zrelosti.
Iz prej navedenih številk je razvidno, da je bila blagovna izmenjava med Italijo in Švedsko največja. Ta trgovina je slonela predvsem na gospodarski medsebojni izpopolnitvi in se zato struktura te trgovine ni dosti izpremenila. Nekatere postavke v tej trgovini so se zvišale, zmanjšala pa se je trgovina z luksuznim blagom. Kupčevalo se je predvsem s proizvodi, ki so koristili proizvodnji obeh dežel. Dve veliki blagovni skupini sta bili podlaga italijan-skc-išvedske trgovine. Druge blagovne skupine se naslanjajo na ti skupini, a so manjšega pomena. Italijanski izvoz je v glavnem slonel na izvozu vrtnih proizvodov ter tekstilnega tkiva, poleg tega pa je dobavljala Italija Švedski tudi kemične proizvode in živila. Švedska pa je izvažala v Italijo v glavnem celulozo in kovinske zlitine ter razne stroje.
Manj intenzivna, toda komaj manj pomembna je bila italijan-sko-finska trgovina. Zaradi pomanjkanja kontaktov ter prema-lega poznanja obeh trgov je bila ta trgovina dolgo precej neznatna. Od 1. 1937 pa je ta trgovina mnogo pridobila na pomenu, ker je bila tedaj sklenjena pogodba o višini kontingentov ter sklenjen tudi plačilni sporazum. Kasneje sta tako Italija ko Finska gledale na to, da se njuna medsebojna trgovina poveča in brez posebnega truda se je posrečilo zvišati vrednost te trgovine na letno 250 milijonov finskih mark. Pogoj za to trgovino pa je bil, da so bila transportna pota odprta. Takrat so izgledale takšnv napovedi o razvoju italijansko-finske trgovine zelo optimistične. Če pa pregledamo številke italijansko-finske trgovine od 1. 1939 dalje do 1. četrtletja' 1943, potem vidimo, da se je finski uvoz početvoril, finski
izvoz potrojil. Italija pa je napredovala v prednjo vrsto finske zunanje trgovine tako kot kupec ko tudi kot dobavitelj. Živila, gotovi izdelki, zlasti tekstilni, alkoholne pijače, kemični izdelki in izdelki mehanične industrije so najbolj iskani italijanski proizvodi na fin-skem trgu, Finska pa izvaža v Italijo zlasti les, celulozo, posušene ribe in jajca.
Približno enake vsebine je tudi italijansko-norveška trgovina, samo da je po obsegu mnogo manjša. Italija izvaža na Norveško v prvi vrsti tekstilno blago, iz Norveške pa prejema posušene in sveže ribe, posebne jeklene izdelke, živalska olja in grafit.
Ta kratki pregled kaže zadosti jasno glavne značilnosti italijanske trgovine s severno Evropo in uspešno prizadevanje Italije, da svojo industrijsko in kmetijsko proizvodnjo vedno bolj uspešno uveljavlja na evropskih trgih.
Načrti švicarskega električnega gospodarstva
Švica nima razen svojih vodnih sil nobenih pomembnih zakladov surovin. Njena najvažnejša industrija je zato navezana na inozemski uvoz premoga, kar ima zlasti v vojnih časih zelo neugodne posledice. Že v prvi svetovni vojni so skušali v Švici omiliti odvisnost od inozemskega premogovnega Irga. Takrat so morale železnice zaradi pomanjkanja premoga zelo omejiti število vlakov. Kasneje pa so v.ečinoma elektrificirali železnice in danes se uporabljajo parni stroji samo na nekaterih malopomembnih stranskih progah.
Odvisnost od inozemskega premoga pa tudi v sedanji vojni ni v Švici manjša ko pred 25 leti. Pred letom 1939. je Švica na leto uvozila 3.7 milijona ton trdili kuriv. Polovico teh kuriv je dobavila Nemčija. Od 1. 1940 dalje je praktično Nemčija edina dobaviteljica premoga. Ker pa vlada trenutno med Švico in Nemčijo brez-pogodbeno stanje, se v Švici boje, da bi se mogle nemške dobave premoga zmanjšati. (Med tem so se nova trgovinska pogajanja med Nemčijo in Švico že začela. Op. uredništva.) Zato se v zadnjem času v Švici zopet mnogo govori o potrebi povečanja švicarske električne sile. Doseči bi se morala švicarska avtarkija v energiji. Strokovni krogi so sicer prepričani, da tudi v ugodnih razmerah ne bi mogla Švica popolnoma pogrešati inozemski premog. Lastna premogovna proizvodnja se je mogla v Švici dvigniti samo na 200.000 ton letno. Z vodno silo dosežena energija je dala na leto 8 milijard kWh, od katerih se proizvede 4.5 milijarde kWh v letnem polletju, 3.5 milijarde pa v zimskem. Celotna proizvodnja švicarskih kaloričnih elektrarn je narasla v 40 letih samo od 90.000 na nekaj čez 2 milijona kilovatov. Praktično se v Švici električni tok proizvaja samo v vodnih centralah. V vse švicarske elektrarne je bilo dosedaj investirano 3 milijarde švicarskih frankov.
V kakšnem obsegu bi mogla Švica pogrešati inozemski premog? Strokovnjaki sodijo delež vodnih sil v celotni švicarski energetični bilanci na 36.5 odstotka. Pravega ključa za preračunanje električne energije na premog ni, ker so različne uporabe premoga. Sodijo pa, da je treba v nadomestilo za kilogram premoga približno 5 kWh, kar bi dalo pri 3.7 milijona ton premoga približno 17 milijard kWh. Še možne rezerve Švice na energiji se cenijo na 12 milijard kilovatnih ur ter bi bilo teoretično mogoče, da bi Švica dosegla avtarkijo v energiji. Praktično pa bi se ponesrečila, ker je poleti presežek energij, pozimi pa občutno pomanjkanje.
Novi švicarski načrti skušajo doseči časovno izravnavo v potrošnji, deloma s jiovezanjem x>oslovanja podjetij, deloma s sezidavo novih jezov ter akumulatorskih velepodjetij. Že pred enim letom je dovolil zvezni svet za zgraditev novih elektrarn 405 milijonov frankov kreditov. Po izbruhu vojne so nastale v Švici tri nove elektrarne srednje velikosti. Namerava pa se zgraditi še cela vrsta novih elektrarn ter dvoje akumulatorskih velepodjetij. Z umetnimi jezovi bii se napravili dve veliki jezeri, ki bi obsegali 300.000 kubičnih metrov vode. Na la način bi se dobilo približno 1 milijardo kWh. Še večji zavod bi se postavil v Andermatu (Gothardsko ozemlje). Tu bi se napravil 200 metrov visok in 500 metrov dolg zid. Tako bi se dobilo 1.270 milijonov konjskih sil in čez 3 milijarde kWh. To bi bila ena največjih elektrarn na svetu, ki bi se mogla primerjati s Colorado - Riversko in Dnjeprostrojem. Stroški niti ne bi bili posebno visoki in se cenijo na 600 milijonov frankov, kar je polovica tega, kar izda Švica letno za svoje oboroževanje in za čuvanje svoje nevtralnosti.
Ustvaritev teh velepodjetij pa je sedaj zelo otežkočena zaradi pomanjkanja potrebnega materiala. Dokler traja vojna se' izredno tež-
ko dobe potrebni baker, železo, cement, aluminij itd. Zato dajejo nekateri prednost manjšim elektrarnam.
Po vojni pa bo vsekakor skušala Švica izkoristiti svoje vodne sile do skrajnosti, ker bi hotela ostati zaradi svoje visoko razvite elektroindustrije vodilna tudi glede uporabe električne energije. Vendar pa zaradi tega ne bo beli premog izrinil črnega, temveč se črni premog ne bo v sedanji meri sežigal, temveč se bo izkoriščal na oplemenitene načine.
(Po »Reichu«.)
t Josip Ravnikar
V Ljubljani je umrl ugledni trgovec Josip Ravnikar. Pokojnik j 3 bil znan kot spreten trgovec, ki je vodil svojo manufakturno' trgovino z velikim uspehom. Pokojnik se je ves posvetil svoji trgovini. Slovel pa je tudi kot dober družabnik, ki so ga vsi radi imeli v svoji družbi. Tudi v lovskih krogih je bil pok. Josip Ravnikar znan in priljubljen.
Bodi ohranjen Josipu Ravnikarju lep spomin!
Težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Iz romunskega gospodarstva
Komunska vlada je zvišala izvozno ceno za surovo nafto za 40 odstotkov, za derivate nafte pa za 50 odstotkov. Istočasno je bila tudi zvišana cena ricinusovega olja ter velja sedaj ricinusovo olje za tehnične namene 331.50, za letala 359 in ricinusovo olje za zdravilne namene 379 lejev za kg. K tem cenam se smejo pribiti samo še stroški zaobale, ker so vsi drugi stroški ko davščine in pristojbine že v ceni vkalkulirani. Tudi cene lesu, za vijake, matice, osi itd. so bile zvišane. Nadalje so bile z 2. marcem določene nove cene za moko. Enotna pšenična moka sme veljati največ 39.10 leja, enotna ržena ali ječmenova moka največ 39.30, fižolova moka 41.90 leja za kilogram. Tudi cena kruhu je bila zvišana, in sicer od 14 na 17 lejev za pol kilograma. Tudi časopisi so se |>odražili. Posamezna številka velja odslej 7 in ne samo 5 lejev.
Z glavnico 20 milijonov lejev se je ustanovila v Bukarešti državna centrala za bombaž. Glavna naloga nove centrale, katere finansiranje je prevzela bombažna predelujoča industrija, je, da poskrbi za nabavo in razdelitev bombaža na industrijska podjetja. Še posebej pa mora centrala skrbeti, da se gojitev bombaža na deželi poveča.
Dvig vžigalične industrije v Belgiji
Vžigalična industrija je v Belgiji za časa vojne zelo nazadovala. S primernimi ukrepi oblasti, ne na zadnje tudi nemških zasedbenih oblasti, se je posrečilo, to za Belgijo tako važno produkcijsko panogo zopet dvigniti. Še leta 1939. je znašala mesečna proizvodnja približno 5 milijard vžigalic, v avgustu 1942 pa je padla na 2.45 milijarde. V septembru se je začela proizvodnja zopet dvigati in je narasla v oktobru na 3.95 milijarde vžigalic, od katerih se je potrošilo doma 2.1, dočim se je 810 milijonov vžiga-, lic izvozilo.
Iz italijanskega gospodarstva
Nacionalni fašistični zavod za nezgodno zavarovanje je izdal svoje letno izročilo, iz katerega je razvidno, da so matematične rezerve zavoda dosegle že 3 milijarde lir. Še pred petimi leti so znašale samo 243 milijonov lir. Letni prispevki delodajalcev so narasli od 411 milijonov lir v letu 1937 na 900 milijonov lir v letu 1942. Število nezgod se je v istem času povečalo od 416.000 na G03 tisoč. Letnih rent je izplačal lani zavod 146 milijonov lir. Zavod je nadalje izplačal rodbinam ponesrečencev 321 milijonov tir, za zdravstvene namene pa 77.6 milijona lir.
Rimski Uraduj list je objavil ministrski dekret, s katerim se v starih italijanskih pokrajinah ustavlja prodaja piva civilnemu prebivalstvu. Vse pivovarne in tvrdke, ki uvažajo pivo, morajo odstopiti pivo izključno vojaški upravi in vojaškim točilnicam. Razveljavljajo se vse pogodbe o dobavi piva, razen če gre za dobave vojaškim točilnicam. Prodaja piva civilnim potrošnikom je dovoljena grosistom in detajlistom iz dosedanjih zalog samo do konca tega meseca.
Societa Ital ia na Edison S A v Milanu, ki ima 2.6 milijarde lir glavnice, je imela te dni svojo glavno letno skupščino. Poslovno poročilo pravi, da je družba v I. 1942 dosegla 192.08 milijona lir čistega dobička ter bo izplačala 8.25odstotno dividendo. Predlani je imela družba samo 156.89 milijona lir čistega dobička. Poslovno poročilo nadalje navaja, da so sedaj priključene družbi naslednje družbe: General Elettr. Cisalpina, Volta Isorno Elettrica di Čampo Dolcino, Immobiliare Via San Ni-oolo' in Generale Ital. Accumula-tori Elettrici.
Za dobo vojne so v Italiji, razveljavljene v najemninskih pogodbah klavzule, da stanovanjski najemnik ne sme oddajati sob v podnajem. Take klavzule so bile v italijanskih velemestih posebno za gosposka stanovanja zelo pogostne. Odslej mora vsak stanovanjski najemnik sobe, ki jih sam ne potrebuje, oddati v podnajem. Hišnemu lastniku pa mora odstopiti eno tretjino čistega presežka, ki ga dobi od oddaje sob. Ta zakonski dekret je izšel, ker primanjkuje v Italiji zelo mnogo stanovanj. Za nastanitev evakuiranih rodbin pa so imeli prefekti že prej pravi«), da razpolagajo s prostimi stanovanjskimi prostori.
Italijanska gozdna milica je ugotovila, da je bilo v 1. 1937 v Italijanski vzhodni Afriki 700.000 lia gozdov iglavcev in 2,500.000 ha gozdov listovoev. V 1. 1938 pa je že ugotovila 658.000 m3 koristnega lesa, 150.000 ton drv in 3500 ton
it * 21 mi
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domafte perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon it. 23-7*.
Disponiamo di partite
di vino, vermut, maršala, fichi secchi ecc.
Favorite interpellarci Razpolagamo s partijami
vina, vermuta, maršale, suhih fig itd.
Prosimo naročil
LA MERCANTILE
Casella postale 36 - C. J ARI (Brescia)
Potrebna disciplina
Kakor je vsem znano, piše rimski trgovski tednik »Autarchia e Commeroio«, so zadnji sklepi medministrskega koordinacijskega odbora za prehrano, razdelitev in cene, kakor tudi Ducejeva navodila prefektom in zveznim tajnikom poudarila absolutno potrebo najstrožje discipline glede cen.
Gospodarstvo države v vojni, zaščita konsumentov in obramba valute zahtevajo, da se morajo odredbe, ki so jih izdala oblastva glede cen in aprovizaoije strogo izpolnjevati. Polovična disciplina, sistem ureditve, ki bi se izvajal
0 na pol, ue more imeti uspešnih posledic niti s psihološkega sta-
1 išča.
V okrožnici, ki jo je izdal te dni predsednik Zveze trgovcev, je umestna pripomba, da bi bila zaman vsaka disciplina, če bi urad-
/e stroga glede cen
ne cene ostale samo na papirju in bi »črna borza« še nadalje imela svolx>dne roke. S tem bi bilo zaman vse prizadevanje vladnih organov, da se preprečijo izkušnje iz zadnje vojne, ko so cene dosegle bajno višino, kar je |>o-vzročilo denarno inflacijo, uničenje prihranjenih zneskov in novo težko stisko nacionalnega gospodarstva.
Iz krogov poslovnega sveta se često sliši, da pomenj določitev maksimalnih cen zgolj teorijo, do-čim vsakdanje trgovsko življenje dokazuje, da uradne cene »praktično« niso mogoče, ker bi sicer zamrla proizvodnja in izmenjava blaga. To se ne hi moglo trditi, če bi prevladalo načelo, da se mora slehernik ravnati vedno in samo po predpisanih cenah. Tu ne
gre ue za teorijo, ne za prakso, temveč za dobro voljo!
Pasivno stališče pomeni pravo sokrivdo z izdajalci naroda, ki se mora boriti. Trgovci imajo glede na cene bistveno dolžnost, da se upro vsaki zahtevi l>o nedovoljenem zvišanju. Trgovina mora postaviti jez, ob katerem se bodo zlomili vsi poskusi za izigravanje določenih cen. To je treba storiti tudi z žrtvami. Trgovci ne smejo dobaviti blaga po cenah, ki presegajo že določene cene, četudi bi njihove trgovine ostale začasno brez nekaterih proizvodov.
| Slednjič moramo imeti pogum, 'da naznanimo krivce. Vsakdo mora prispevati ]x> svojih možnostih, da bo v sedanjih okoliščinah deloval zapleteni in delikatni gospodarski ustroj. Za krivce so izdane mnogo strožje kazni, nego so bile doslej: od zatvoritve trgovine do koncentracijskih taborišč.
Toda več nego kazni morata pomagati morala in duh trgovcev, ki so doslej dokazali, da so dobro umeli, kaj zahteva čas, in ki so v ogromni večini izpolnjevali navodila, ki so jih prejeli.
Denarništvo in zavarovalstvo
Umrl nain je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod
Josip Ravnikar
trgovec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 21. t. m. ob pol petih popoldne z Žal, kapele Sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Palermo, Lan/.berg, dne 19. aprila 1943.
Globoko žalujoči: Marija, soproga; Jože, inž. arh Edvard, sinova; Marija, Marta, hčerki; Danica, Silva-§inahi; Helena in Edo, vnuka ter ostalo sorodstvo’
Banka za Koroško razširjena
Zaradi racionalizacije v bančništvu je dunajska Creditanstall-Bfinkverein združila svoji podružnici v Beljaku in Celovcu ter svojo i>odružnico v Kranju. V sporazumu z Bavarsko hipotekarno in menično banko je nato Banka za Koroško svojo osnovno glavnico primerno povečala, vpliv dunajske banke pri Banki za Koroško pa se je primerno povečal. Po tej združitvi, ki se izvrši najbrže
1.	julija, bo edina banka za pet okrožij Banka za Koroško.
Dobri zaključki romunskih denarnih zavodov
Romunska kreditna banka je dosegla lani 51 (predlani 35) milijonov lejev čistega dobička. Hranilne vloge banke so narasle od 811 na 2100 milijonov lejev.
Čisti dobiček zavarovalnice l)a-cia Roinania je znašal lani 9 milijonov lejev. Banka ima 18 milijonov lejev delniške glavnice, njen promet pa je dosegel 786 milijonov lejev.
Delniška Družba Pivovarne
LJUBLJANA
žiti i/Sttn si/tyifn cenf£-nun ocLfefncrtcem vtsdz i/etikaHOCHt pcawtLUe,
Ranca Roinanesca je dosegla lani pri delniški glavnici 625 milijonov lejev nad 97 milijonov lejev čistega dobička ter bo izplačala od vsake delnice 60 lejev bruto-dividende.
#
Gospodarska banka d. d. v Zagrebu (prej Srbska gospodarska banka) je postala last Neodvisne Hrvatske Države, kakor je razvidno iz vpisa v trgovinski register. Vodstvo banke je poverjeno zadrugi Hrvatski Ra-diša.
Iz zadružnega registra
Vrtnarska nabavna in prodajna
zadruga v Ljubljani se je razdru-žila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Skale Janko, uradnik v p.. Ljubljana, Puharjeva 5, in Bizovičar Ivan, vrtnar in posestnik v Ljubljani, Kolezijska 16.
Gospodarske vesti
>♦♦♦»«♦>«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Razpisan je natečaj za oddajo v zakup ljubljanske kolodvorske restavracije. Osnovna letna zakupnina je določena na 40.000 lir.
Stanje posevkov na Hrvat-skem je po časopisnih poročilih prav zadovoljivo. Letos je posejano od 15 do 20 odstotkov več1 zemlje kakor pred vojno. S pšenico je posejano 55.470 ha, z ječmenom 2741, z ovsem 6047, z ržjo 519 in z lanom 333 ha. Tudi stanje sadnega drevja je zadovoljivo.
Glavno ravnateljstvo za zdravstvo na Hrvatskem je lani izdalo za modernizacijo državnih toplic 7.5 milijona kun.
Z naredbo srbske vlade so bile odpravljene srbske izvozne carine in druge carinske pristojbine za blago, ki se izvaža v Nemčijo in v Protektorat.
Življenjski stroški so narasli od 1. četrtletja 1939 do konca leta 1942 v Nemčiji za 8 odstotkov, v Argentini za 13, v Združenih državah Sev. Amerike za 22. na Japonskem za 27. v Veliki Britaniji za 29 odstotkov, v Portugalski za 45, v Švici za 46, na švedskem za 49, na Madžarskem za 52, v Španiji za 57 in na Finskem z a 81 odstotkov.
Slovaško - romunska trgovinska pogajanja so se te dni uspešno končala. Dosedanji dogovori o kontingentih se podaljšujejo do 15. aprila 1944. Romunija bo znova dobavljala Slovaški mineralno olje, koruzo, razna krmila in kmetijske proizvode, Slovaška pa bo dobavljala Romuniji zlasti proizvode svoje oboroževalne industrije. Precejšne težave so povzročale pri pogajanjih cene, ker so romunske cene za Slovaško previsoke. Blago se bo plačevalo po prostem deviznem prometu. Vsa blagovna izmenjava med Slovaško in Romunijo je znašala v preteklem letu približno 170 milijonov Ks.
Argentina je letos zaradi suše in zmanjšane gojitve pridelala samo 1.9 milijona ton koruze, dočim j o je pridelala lani še 9 milijonov ton. Od starih zalog pa je ostalo Argentini še 1.6 milijona ton. Skupno s staro zalogo bo mogla Argentina pokriti svojo potrebo na koruzi.
Na drobno!
Schrnieiidleir & Veiroošek
Na debelo!
tfjrgoomdi z želez/ramo
Muli
Ljubij
štev.
itMNMMBM
Priporoča se
Prelog Karl — Veletrgovina
Gosposka 3	LJUBLJANA	Bleivveisova	22
)
( (
Cen/, i/ustom se priporoča
KAVARNA PREŠEREN
KAROL POLAJNAR - LJUBLJANA
E*
Priporoča se	«
V“R- R4ZN0ZNIK
UVOZ STROJEV ZA OBDELAVO LESA IN ORODJA !' LJUBLJANA - Tel. 40-42 - Pražakova 8/1. \
-•vuv-tj**-
Vesele velikonočne praznike
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Lapaine Srečko
Ljubljana — Ulica 3. maja štev. 4
KOZMETIČNE IN KEMIČNE FROIZVODE
,, ANITA" Rožno mleko ANITA" Rožno vodo „ANiTA" Kremo asa zobe ..ANITA" Kremo za obraz „ vlUSKIN" mu h o 1 o vce
u
Tovarna mila in kemičnih proizvodov „MERKUR“,	17
♦
Priporoča se	|
Klišarna „Neografika"
Priporoča se
PINTER	&LENARD
železnina
Ljubljana — Dalmatinova ulica
TISKARNA MERKUR
JZjubtjana, s-f-tegoičičeva 23 LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila ftiita. Hično in po smerni ceni
Tiska knjige, brošure, časopise, kuverte, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila itd. v eni ali več barvah
TELEFON
25-52
Priporoča se
Domača lanena industrija „PLATN0“d.zo.z.
prej Siegel & drug
■■■= Ljubljana -
SEMENA
M polj« in wrt
EVER8K0M
UMNA
Ljubljana
Sv. Peira nasip
iožko Dolenc
G KAVER
LJUBLJANA. Mestni trg 5/1 Telefon 44-25
Izdeluje:
ETIKETE
pečate, štampilije iz gumija in kovin, klišeje za klobučarje, knjigoveze itd., lastnoročne podpise, šablone, vžigalnike za sode, zaboje itd., gozdna kladiva
Priporoča se
Gombač Lija
trgovina s kurivom ter stavbenim in gradbenim materialom
LJUBLJANA
Gledališka ulica 14
Priporoča se:
Kržič Franjo
trgovina z lesom in kurivom
Ljubljana VIL, Frankopanska 8 Telefon 45-57
Priporoča se
elektrotehnika
A. Verbajs
Kavka
stavbenik in tesarski mojster
Ljubljana, Žibertova ul. 11
Telefon 20—50
Priporoča
se
RUPENA-LUTZ
LJUBLJANA-ŠIŠKA
d. ?.
o. z.
PRIPOROČA SE
*«
KOVINA
LESAR IGNAC
i»	ŽELEZNINA
_ LJUBLJANA, Zaloška c. 35
KOLINSKA TOVARNA HRANIL D.D.
LJUBLJANA ♦♦♦♦♦♦♦
Priporoča se '
^janko ^Jazbec j
Ljubljana j
urar in draguljar
PJleJUhiM'!
F. S M. ROZMAN
LJUBLJANA
Gosposka ul. 4 - Zidovska ul. 7 Bleiweisova cesta 5 „Slavija"
. : •.: i : : ; •• *.	i	•.	\	\	•
Priporoča se
Franc Ksav. Souvan
SLOVEMA TRANSPORT
ŠPEDICIJSKO IN TRANSPORTNO PODJETJE ZA TRGOVINO [IN INDUSTRIJO
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrihff
JOS L. ŠILIH
UUBLIANA, MIKLOŠIČEVA CESTA
UVOZ
Telefoni: Špedicija in tarifni biro: 27-18, 37-18 Carinska pisarna: 37-19 — Po uradnih urah 24-19
IZVOZ Poštni predal 239 - Čekovni račun pri pošt. hran. v Ljubljani 14.650 - Naslov za brzojavke: Slovenia transport
Priporoča se
{ Železnina »STABIL«
I	Stanko	Bidovec
m
j Ljubljana, Gosposvetska 72 (preje Celovška) Tel. 46-30
Priporoča se
K. Pečenko
tovarniška zaloga usnja
Ljubljana, Sv. Pefra cesfa šf. 41
Vesele velikonočne praznike želi
| Franc Ogrinc
livarna
| Cjjublfana Vil. — Jernejeva ulica
Vesele velikonočne praznike želi
M. Bogataj nasl. Bernik Marija
trgovina s klobuki
Ljubljana - Stari trg St. 14 - Ljubljana I
VELEŽGANJARNA
Tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vina-vermuta, bermeta, malinovca iz gorskih malin in kisa
Viktor Meden-Ljubliana
Celovška cesta štev. 10 — Telefon štev. 20-71
Totra
j » M.	i.JL	O«	družba	z	o. z.	:
j TOVARNA TRAKOV
V L1UBL1AIMI I
——“■“““"	i
Izdeluje vrvice za ribiče« tra>
kove za čevlje, pramena itd. :
? : ••••••••••••••••••••••■•••••••••••••••••••••••■••••••••••••••••••••••••s■•••••••••••••••••••••••••
Zaupajte domačemu zavodu!
Zaupajte domačemu zavodu!
Kmetski hranilni in posoiiini dom
zadruga z neomejenim Jamstvom
v Liubliani — Tavčarjeva ulica štev. f
Telefon št. 28-47 — Brzojavi: »Kmetskidoni"	Račun	poSt. hran. 14.257. Račun pri Narodni bank*
Sprejema vloge na knjižice in žiro račune
Za vse vloge nudi popolno varnost — Otvarja tekoče račune Eskontuje menice — Daje kratkoročna posojila — Izvršuje vse ostale denarne posle
I Pavo Kulis
•	•
: trgovina z galanterijskim blagom j
T
i	’	I
LJUBLJANA
• Kolodvorska ulica št. 18 j
:	:
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••i
Priporoča se
Nada Grisogono
d. Z 0. 7.
Ljubljana - Frančiškanska ulica
Priporoča se
Dovžan Ivan
trgovina s stroji Ljubljana, Galetova ulica 4
Telefon 45-42
Priporoča se
PREPIS BIRO
Ljubljana, Ulica 3. maja 16
Telefon 35-91
Priporoča se
•v
It
Tvornica konserv in mesnih izdelkov
LJUBLJANA
Priporoča se:
A. S. Logar
ure - juveli - zlatnina - srebrnina
Ljubljana, Pred Škofijo 15
Telefon St. 44-32
S Fr.P.Zaiec j
:	diplomiran	optik
:	:
Liubllsna
:	Ulica	3.	maja
:	:
i Prehod Nebotičnika i
Strešno lepenko domačega izdelka tvrdke ANTON RES. LJUBLJANA
ima na zalogi
JOS. R. PUH
Ljubljana. G adaika ul. 22. tel. 25-13
Priporoča se:
iKar
j LJUBLJANA : •	•
j	Marijin	trg	:
•	•
•	•
•	•
»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a*
SgediciJska^isarM
R
' R. Ranzinger
Ljubljana
TM
Ut*
Co>
1»ISARNISK E STR« 9,9 E
IN POTREBŠČINE
LASTNA S M »PR A VIUV J CA
jCiuMiana, (fcadiiie- št. 10
OKVIRJE
izdeluje specialist
NVolfova 4
KLEINI
A. Adamič
Tovarna vrečic - Izdelki iz celofana - LJUBLJANA, Lepodvorska 23
   ....................
ARBOR
lesna trgovska in industrijska družba z o. z. \
LJUBLJANA	|
II mio bambino b a letfo con l’i nfluenza... Moj otrok je zbolel za influenco...
Le cosi dette forme influenzali eompren-dono, accanfo alla vera influenza, quel complesso di malaftie invernali rappre-sentate da tosse, febbre, faringiti, fra-cheiti, bronchifi.
In tutfi i malann! da raffredamento b rimedio sovrano la
n vendita intutle le farmacie	,	..
Dobi se v vsaki tekarni	svune	»bitke	influence	obsegajo,	poleg	resnične	in-
fluence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj.
mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
E-INUTILE SOFFRIRE
ZAKAJ BI TRPELI
RODINA
Contro II raffreddore e lc forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plen, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vii v Ljubljani