Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo- Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1,50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo. Štev. 40. Sreda 15. maja 1929. Leto iv. Kongres „Svobode“ - žarišča delavske kulture. V Ljubljani, dne 12. maja 1929. V današnjih razmerah, ko je politično življenje popolnoma utihnilo, ko je politična agitacija prenehala, je prišel čas poglobitve v kulturno delo. Marksizem je znanost —- tega so se sičer naši proletarci vedno zavedali, a večini to dejstvo le še ni prešlo v meso in kri. Treba si je danes priznati, da so nas politični boji preteklih desetih let precej poplitvili, dočim so kulturnih vrednot le malo ustvarjali. Tako je prišel časi, da se strne ves naš proletarijat v kulturno organizacijo, da se vsak delavec v njej po svojih zmožnostih in posebnih nagnenjih udejstvuje, da čita našo literaturo ter se tako znanstveno oborpžuje za delo, ki nas čaka v bodočnosti. Trdno smo prepričani, da bo naš proletarijat sledil temu klicu in da bo posvetil vse svoje sile in moči prospehu svoje, delavske kulture, katere žarišče in duhovno središče je »Svoboda«. ♦ Kongres »Svobode«, ki je bil obenem proslava desetletnice njenega obstoja, se je vršil brez zunanjega pampa, bil pa je zato tem prisrčnej-ši. Uprizoritev Tollerjeve drame »Rušilci strojev« je morala radii prepovedi odpasti, posetil pa; nas tudi ni predsednik telovadne in športne internacijonale s. dr. Julius Deutsch. Pač pa so že v soboto zvečer prišli v Ljubljano poleg nekaterih delegatov iz naših industrijskih sredSšč tudi sodrugi športniki iz Beljaka. Proslava se je torej omejila le na občni zbor in popoldansko nogometno tekmo. * Kongres je zboroval v nedeljo v gledališki dvorani Delavske zbornice; vodil ga je predsednik »Svobode« sodr. Ciril Štukelj. Zastopanih je bilo na njem 25 delegatov iz 16 podružnic (952 članov), dočim' so ostale podružnice svoj izostanek večinoma opravičile. Kongres so pozdravile vse delavske organizacije in korporacije iz Slovenije, poleg njih pa še Športna internacionala, Savez radničkih kulturnih druŠtava za Bos-nu i Hercegovinu ter Radničko pro-svjetno društvo iz Knjaževa v Baranji. Po pozdravih je povzel besedo s. Štukelj, ki je orisal najprej razvoj »Svobode« od njene ustanovitve. Iz poročila smo razbrali, da se je »Svoboda« v zadhjefn poslovnem letu močno konsolidirala; z delom, ki ga je pokazal zadnji odbor, so se izmi-rite podružnice v obeh naših oblastih, tako da je ta spor končnoveljavno likvidiran. Ogromno delo centralnega odbora se razvidi iz števila dopisov: prejetih je bilo 917, odposlanih pa 1121 (ne vštevši okrožnic). Centralni odbor je odredil v preteklem letu proslave znamenitih proletarskih kulturnih delavcev (Maksima Gorkega, Uptona Sinclairja, Leva Tolstega in Ivana Cankarja); te proslave so se izvršile v vseh podružnicah. Najbolj pa je uspela Cankarjeva proslava z ustanovitvijo Cankarjeve družbe, ki jo je sprejelo delavstvo z velikim j navdušenjem. Govornik apelira na ! navzoče, naj agitacijo zanjo podvojijo, . kajti izšle bodo letos mnogo boljše knjige, kot smo jih prvotno nameravali izdati. Obvelja naj načelo, da mora biti vsaka družina, ki čuti proletarsko, njena članica. — Poleg Cankarjeve družbe se je ustanovite tudi Umetniška Matica, ki se pa vkljub agitaciji še ni mogla dovolj razširiti. Iz delavskih stanovanj je treba izmetati vso neokusno navlako in jo nadomestiti z originalnimi slikami, ki jih dobi vsak član, če plača letno malo članarino (24 dinarjev). Centrala je dala podružnicam' tudi inicijativo v organizacijskem1 dete. Največ uspeha so pokazale doslej telovadne enote, poleg njih pa smo ustanovili še knjižničarsko in dramatično podzvezo. V bodočnosti naj se ustanovite še pevska in športna podzveza. »Svobodi« se je pridružilo po sklepu celjske konference tudi še »Kolesarsko društvo«. Z letom 1929. je začel konzorcij izdajati tudi Tist »Svobodo«, ki postaja od številke dO številke pestrejša in boljša. Govornik: apelira na delegate, naj agitirajo med članstvom, da bo vsakdo čitalnične članke in razmišljal o njih. ;J Razmerje do strokovnih organizacij se je v preteklpm poslovnem letu močno izboljšalo. Vsak član »Svobode« mora biti strokovno organiziran, obveljati bi pa moralo tudi nasprotno. Z gospodarskimi organizacijami smo bili v prijateljskem razmerju. Izmed ostajih poročil'centralnega odbora je zlasti zanimivo poročilo o podzvezi D. T. E., ki ga je podal s. Vrhovec. Podzveza vidno napreduje in šteje skupno 1180 telovadcev in telovadk. Priredila je v preteklem poslovnem letu 11 predavanj, 5 akademij, 10 javnih nastopov ins 49 izletov. Za prihodnje leto so se ustanovila štiri okrožja: ljubljansko, trboveljsko, jeseniško in mariborsko. Po izčrpnih poročilih centralnega odbora je referiral s. Moretti o razmerju med zvezo in podzvezami ter je zlasti apeliral, naj bodo posamezni odseki tesno združeni z odbori podružnic. Vsak separatizem; posameznih odsekov je treba odločno odklanjati in ga v kali zadušiti, kajti tak separatizem p omenja vedno od-stranjanje proletarijata od marksističnega kulturnega dete. Za njim je referiral s. Vuk o razmerju »Svobode« do drugih delavskih in meščanskih kulturnih organizacij. Delavska kulturna centrala mora biti samo ena. V principu bi moralo obveljati pravilo, da ne sme biti nobeni član »Svobode« član kake druge delavske ali celo meščanske organizacije. Zaenkrat je to sicer težko izvršljivo, a vendar je treba stremeti po tem. Na noben način pa ne sme biti Svobodaš član kake meščanske organizacije — razen Planinskega društva. — Govornik se odločno obrača proti mnogimi delavskimi društvom1, ki se nočejo Spojiti s »Svobodo«, sklicujoč se na svoje tradicije, ki so večinoma malomeščanske. Nato je referiral namesto zadržanega s. Krefta s. Štukelj o »Svobodi« in strok, organizacijah. Uvodoma omenja, da je lanski kongres sklenil, da plača vsaka strokovna organizacija za vsakega1 člana »Svobodi« kolektivni davek 25 p; ta davek plačuje redno edino Zveza oblačilnih delavcev. — Nato je govornik obširno in duhovito razpravljal o strokovnih organizacijah, ka-žoč pred vsem na fluktuacijo njih članstva; ta fluktuacija izvira edino iz premale izobrazbe in zavedhostl članstva. Zato je nujno potrebno, da delajo »Svoboda« in strokovne organizacije roko v roki; odbori strokovnih organizacij naj agitirajo med člani, da postanejo vsi Svobodaši, kajti edino kulturna organizacija jih bo vzgojila v razredno zavedne borce. Čas, ko je bilo ljudi mogoče pridobiti z blestečo frazo, je minul; danes jih je mogoče le vzgojiti. Zgodovino delajo živi in znanstveno podkovani ljudje. Popoldne se je razvila o vseh' referatih in predloženih resolucijah stvarna in globokoumna debata, v katero so posegli sodrugi: Mihevc. Majdič, Klenovšek, Prezelj, Thaler, Kosmos, Sclnvarz in drugi. Nato so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: 1. Telovadni, dramatični, pevski, športni i. dr. odseki ter podzveze služijo temu namenu, da zbere »Svoboda« čim več delavcev v svojih vrstah, in jih, zaposli v raznih panogah izobraževalnega dela. Zato morajo odseki vedno delovati v sporazumu s podružničnimi odbori, podzvezni odbori pa z zvezino centralo. V podružničnih odborih in v zveznem odboru naj bodo posamezne sekcije zastopane tako, da je omogočeno trajno skupno delo. Podružnice vodijo skupno blagajniško knjigo za vse odseke, kot je to centrala že doslej delala. Separatizem, t. j. stremljenje po popolni samostojnosti odsekov in podzvez, je poskus izločiti, del članstva iz marksističnega izobraževalnega dela in ga tako prepustiti meščanskemu vplivu. Petje, igranje, telovadba itd. ne sme biti namen samemu sebi, temveč mora le dopolnjevati splošno proletarsko kulturno delo. 2. Občni zbor zveze »Svoboda« ugo- ( tavlja, da se je zvezin odbor dovolj trudil za zedinjenje vseh delavskih kultur-.nih organizacij v Sloveniji v enotno zvezo. Žal, je večini društev več za njihovo malomeščansko zgodovino kot pa za skupno marksistično izobraževalno delo. Občni zbor zato sklene, da naj »Svoboda« skuša s svojim delom, prepričati člane drugih delavskih društev, da postanejo člani »Svobode«. 3. Občni zbor ugotavlja, da organizacije Združene delavske strokovne zve- ze Jugoslavije z izjemo oblačilnih delavcev niso izvedle sklepa svojega lanskega kongresa, da plačujejo »Svobodi« od vsakega svojega člana po 25 para kulturnega davka. Občni zbor »Svobode« poziva zato vse strokovne zveze in vse delavske organizacije, naj med svojim1 članstvom, zlasti pa med delavsko mladino, agitirajo za vstop v »Svobodo« in da vedno podpirajo splošne kulturne prireditve »Svobode«. Sodelovanje strokovnih in kulturnih organizacij je nujno potrebno v interesu celokupnega proletarijata. Z več kot dlvetretjinsko večino je bilo sprejeto tudi dopolnilo k § 10 pravil, ki se glasi: »Člani .Svobodi’ konkurenčnih organizacij ne morejo biti člani .Svobode’.« (Kot konkurenčne organizacije se smatrajo, vse one, kil gojijo iste panoge kot »Svoboda« in ki ji skušajo nagajati. Organizacije pa določijo kot konkurenčne podružnice v zvezi s centralnim odborom.) Pri volitvah so bili izvoljeni sodrugi: a) v ožji odbor: Ciril Štukelj kot predšednik, Janko Duh- (podpredsednik; za marib. oblast), Jože Moretti, Skuk za pevce, Verhovec za telovadbe, Kreft za knjižničarsko podzvezo, Jurmanova za dramsko podzvezo, Vuk za konzorcij lista/ »Svobode«, dr. Jelenc im Celešnik, športna podzveza in Zveza proletarskih žen in deklet naj sami delegirati člane v ožji odbor »Svobode«; b) v š i r š i o d b o r: Viktor Godnik (Celje), Anton Thaler (Jesenice), Ivan Breznik (Trbovlje), Prezelj Štefan in Vidovič Stanko (Maribor), Josip Kosmos (Hrastnik), Franc Gabrijel (Ptuj), Jože Weidl (Mežica), Stanko Sova (Tržič), Ivo Zupanc (Zabukovica) in Korenjak (Studenci); c) v nadzorstvo: Cv. Kristan, Ignac Mihevc, Franc Koren. Anton Žagar (Javornik), Leopold Majdič (Trbovlje); d) v razsodišče: Filip Urat-nik, Stanko Likar in Ivan Mlinar. * Ob 15. uri se je vršite med ljubljanskimi »Svobodaši« in sodrugi iz Beljaka nogometna tekma, ki je v njej zmagala »Svoboda« s 4 : 1. Podrobnejše poročilo o tekmii bomo prinesli v prihodnji številki. Talpa. Razpust železn. pogrebnega in podpor, društva v Mariboru. Kat strela z jasnega neba je učinkovala na' čllane društva železniških delavcev ter uslužbencev za slučaj smrti s sedežem 'v Mariboru vest o razpustu. Za nedeljo, dnie 12. maja je bil sklican občni zbor, nal katerega so večinoma že v isahota dospeti delegati iz pokrajine. Toda pred nlosom se jim je vrata zalprlo. Kakšni so ibili razlogi za to, Se točno ne vemo, vemo pa, da se bodo pod1-vzelij vsi potrebni koraki, da se ta akt gospoda velikega župana razveljavi. Iz » Jutrai« posnemamo, da je prometni minister povodom svojega obiska mariborske železniške delavnice kritizirali poslovanje omenjenega društva. O stvari sami nam je podal star. član društva to-Ie izjavo: Kje je iskati intrigantov, to lahko železničarji uganejo. Že par let se gotova klika iz tabora žoltihl zaganja v vodstvo gornjega) društva z namenom, istega spraviti v svoje kremplje. Ne glede na to, da tisti elementi nimajo, niti ne bodo nikoli imeli večine članov na svoji strani. Društvo so predi 35 leti ustanovili delavci. Do tedaj je že postajalo podobno društvo zal nastavljeno osebje v Innsbrucku, v katerega se pa delavcev kljuib njihovim ponovnim prošnjam hotelo sprejemati, ®a kar so ibili delavci prisiljeni ustanoviti si lastno dlrtu-štvo za podeljevanje podpor v bolezni ter v slučajih smrti. Tekom časa pa so pristopali tudi nastavljeni uslužbenci k tem« društvu ali pa so avtomatično kot Ibivši delavci prišli vanj, 'ker so pozneje bili nastavljeni. Mnogi so na ta način postali člani obeh društev, to je v Innsbrucku in v Mariboru, Po prevratu pa je zlezlo vanj nekaj »šma-rocerjev«, ki so vplačali malenkostne zneske — članarina je namreč dvoj- Telegram! Fiim Telefon 2730 t * momoM* s prvo slovensko filmsko igralko Ljubljančanko Ito SSŠKO - ScJo - Kravanjo Dride v kino -- UUBUfltISKI HU0R Preskrbite si pravočasno vstopnice V na, po 6 in 12.50 Din mesečnq, Talko je neki novopečeni —1 pristopili tz nižjio članarino in takoj začel uganjati zgago. Da so ti paraditi jeli takoj intrigirati na vseh merodajnih mestih, ni danes čisto nič novega. Opozarjatmo pal merodajne čini-telje, da so železničarji v tem vprašanju silno občutljivi, kajti ničesar drugega več nimaijio, iker se jim je vse drugo že vzelo. To je edina tolažba slehernega, to ije popolnoma privatna .lastnina železničarjev, ki so si jjo tekom let od ust prištedilS za najtežje trenutke. Vkaka najmanjša izguba bi pomenila zia nje nepopravljiv udarec. Alko je društvo nakupilo hiše in ako izplačuje po 35 letih članstva gotove kvote člantom v obliki predujmov, tedaj je to prav in pošteno, kajti člani se s tem strinjajo in so to odobrili na občnem zboru. Članstvo — in to so po ogromni večini delavci — se bo dalo samo na ta način pomiriti, da se podvizamiejo nemudoma' koraki na najbolj kompetentnem mestu. Slišimo, da 'bo vložilo društvo pritožbo, o koje izidu ne dvomimo. * S čim utemeljuje Veliki župan razpust društva? Vdiki župan maribbrske oblasti Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. U. br. 2825/3, Maribor 11. maja 1929. »Podpornemu društvu železniških delavcev in uslužbencev« v roke predsednika g. Fischer-ja Franca v Mariboru. Oblastni odbor »Udruženja iugosl. narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana« opozoril je z vlogo od 7. 3. t. 1. potoni svoje podružnice v Mariboru velikega župana na nepravilno in protizakonito delovanje naslovnega društva ter zaprosil imenom onih svojih članov, ki so obenem člani »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev«, da se v svrho zaščite interesov članstva poslovanje tega društva nadzoruje, odnosno pregleda. Na podlagi izvršene uradne preiskave se je ugotovilo, da naslovno društvo no deluje v skladu s svojimi pravili ter je s protizakonitim ppslovanjem prekoračilo svoj statutarični delokrog: 1. Namen društva po § 2 pravil je, izplačevati ob smrti člana nijegovim za- ostalim od cbčnega zbora dolcčetiV podpo- J ro v svrho dostojnega pogreba. , j Odbor tega društva pa je uvedel vsled i Jklepa izrednega občnega zbo« dne 3. maja j .'.1925 'takozvano predizplačild'po 25 letnem ‘•članstvu, talfo da .ima vsak član po preteku označene dobe pravico dvigniti polovično posmrtnino. Namen društva po § 2 društvenih pravil je izplačilo posmrtnine zaostalim vsakega člana v celoti. S tem pa, da se je uvedlo delno predplačilo že po preteku-25 let, tako da posmrtnina ob smrti posameznega člana ne pripada v celoti njegovim zaostalim, si je društvo pridjalo nov namen v nasprotju s § 2 obstoječih pravil, ne da bi za tako spremembo pravil zaprosilo predhodno odobritev, predpisano v § 10 društvenega zakona z dne 15. XI. 1867, drž. zak. št. 134. 2. Dalje je društvo tudi s tem, da je po sklepu odborove seje z dne 25. maja 1928, ki ga je potrdil, odn. odobril izr. obč. zbor dne 14. VII. 1028 s prispevki, ki so določeni za dosego v § 2. pravil označenega namena in bi morali biti v svrho izplačila posmrtnin vsak čas likvidno na razpolago, kupilo dve hiši na Ruški cesti, takozvani »Ljudski dom« za vsoto Din 1,100.000.—, prekoračilo svoj delokrog, ker o kaki pravici naložitve društvenega premoženja v nepremičninah in o načinu, kako se sme to izvršiti, v obstoječih pravilih ni najti zadevnega določila. Ugotovljeno je tudi, da se je nahajalo »Gospodarsko društvo Ljudski dom, reg. zadruga z o. z.«, ki je imelo strankarsko-politlčno obeležje in od katerega je kupilo »Podporno društvo žel. delavcev in uslužbencev« v Mariboru »Ljudski dom* za vsoto Din 1,100.000,— v kritičnem finančnem položaju. S tem, da je izvršilo nakup »Ljudskega doma« za gori označeno vsoto, ki je po tuk. mnenju visoko pretirana, je »Podporno društvo žel. delavcev m uslužbencev« rešilo »Gospodarsko društvo Ljudski dom« iz kritične finančne situacije — s čemur se je društvo očividno udejstvovalo v pravcu razpuščene politične »Socijalistične stranke Jugoslavije«. Z ozirom na izrečena izvajanja, iz katerih izhaja, da je »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev« v Mariboru s svojim delovanjem v nasprotju z obstoječimi oblastno-potrjenimi pravili kršilo svoj statutarični delokrog, razpuščam to društvo po § 24. citiranega društvenega zakona iz leta 1867. Obenem odrejam, da se sestavi v svrho zaščite članstva razpuščenega društva začasni tročlanski upravni odbor, v katerega imenujem sledeče osebe: 1. Fischer Franca, žel. ur., Pobrežje, Nasipna ul! 36. 2. Zavadlav Leopolda, žel. ur., Aleksandrova cesta 83. 3. VVurzinger Ivana, žel. ur., Tvorniška ulica 24. Ta odbor ima pooblastilo, da pobira tudi zanaprej, to je do pravomočnosti pričujoče rešitve, pod nadzorstvom polic, ko-misarijata v Mariboru članske prispevke in izplačuje posmrtnine med tem časom evem. umrlih članov. Proti temu odloku je v smislu & 25 cit. zakona dopustna pritožba na ministrstvo notranjih del. ki bi se morala vložiti pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru v roku 60 dni, računajoč od dneva, ki sledi vročitvi pričujoče rešitve. Veliki župan: pečat: Dr. Schuubach 1. r. Veliki župan mariborske oblasti v Mariboru. Človeško življenje obstoji iz samih malih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj ugodne. — Vsaka poedina bo za Vas lepša, če se ne mučite. — Za pranje vzemite torej SCHICHT-ov »RADION«. /Pred"' valitvami v,Angliji; ■jf Dne 10. t. m. je bila razpuščena angleška spodnja zbornica s kraljevim: ukazonr. V dekretu/ poveličuje Bakhvin delovanje konservativne stranke, ki je imela doslej večino, kakor bi hotel agitirati za svojo stranko. Volitve s.e bodo vršile dne 30. maja in nova zbornica bo sklicana 25. junija, na kar se bo odgo-dila d!o 3. ali 4. julija. Na drugi seji bo zbornica obravnavala kraljevi nagovor ob otvoritvi parlamenta. Zbornica bo sklicana šele 25. junija! zaradi tega, ker je danes negotovo, kakšen bo izid volitev. Konservativci sami obupavajo ter že računajo s tem, da ne dobe več večine in da je treba postaviti nov opozlcio-nalen program'. Silno radi bi tudi vplivali na delavsko stranko, če ta dobi tako število poslancev, da bo morala vstopiti v vlado. Baldwin je izjavil, da bi v temi slučaju priporočal kralju Thomasa za predsednika vlade. Macdo-nald pa naj bi prevzel ministrstvo za zunanje stvari. Silno se pa boji Bald-witi škotskih levičarjev. Jasno pa je, da delavska stranka ne bo vpraševala konservativce za svet, koga naj eventualno kandidira v vlado,' ker bo morala pač ravnati tako, da se ji čim bolj olajša vršitev volilnega programa, ki je obsežen in temeljit. ......... Iz volilnega programa, ki smo ga že sicer omenjali, moramo danes povdariti, kar zadnjič nismo. Angleška delavska stranka zahteva v svojem; volilnem programu javnost di-plomatičnih odnošajev do drugih držav. Ta zahteva angleške delavske stranke je eden najvažnejših političnih postulatov, najmarkantnejša zahteva parlamentarne demokracije. Zakaj vsi vemo, kakšno zlo je tajna diplomacija, koliko konfliktov, vojn in ovir v splošnem razvoju povzroča ravno tajnost diplomacije, za katero se lahko skrivajo najrazličnejše kli-karske zadeve, dočim bi javna diplomacija posredovala med narodi, jih spravljala v dobre odnošaje in usmerjala celotni duhovni razvoj v pravcu zdravega napredka. Demokracija zahteva, da narod razume politiko državnih krmilarjev. Na tem stališču stoji angleška delavska Stranka, zato je močmi. Privatni nameščenci branijo svoje pravice V petek, dne 3. t. m. se Ije vršilo v dVorani hotela pri »Zamorcu« v Mariboru impozantno 'zbtotriotvtamje privatnih im trgovskih maistavljencev, katero je dovolj jasno pokazalo ralz-položenije teh napraim reakcijotnar-nim nakanami trgovskih in industrijskih zbornic v državi glede delovnega časa ter odpiiranjla in zapiranja trgovin. Pred javnim sbodlom je imel pomočniški odbor svoj občni zbor, nla katerem stia 'predsednik tov. 'Vrisk in tajnik padala poročilo (o delovanju odboriai v preteklem poslovnem leitu. Iz poročila; simo videli, dal Je odbor imel veliko dela in brige za: o-brambo zakonito pridobljenih pravic. Neštete so bile pritožbe proti prekoračenju delovnega časa po posameznih trgovcih. Poročilo odbora je bilo ipo kratki debati siaglasno z odobravanjem sprejeto. Pri točki raznoterosti se je enoglasno sprejel sklep glede 'pobiratnifaj prispevka, ter izvolilo 3 člane v odbor. Takoj po zaključenjtt pomočniškega zbora je tov. Doležal v imenu podružnice Zveze privatnih nameščencev ©tvorili javen članski shiod z dnevnim redom: Novo projektirana narediba glede delovnega časa in naše stališče. K tej točki je poročal s. Petejan, katera je v daljšem govoru orisali hi-storijat boja za ureditev 'delovnega časa, katerega je neumorno tvlodilla naša izvezai. Takoj, ko §e stopil zakon za za-ščjto delavcev v velljavo in sicer dne 14. aprila 1922, je naša zveza pričela akcijo za to, dla minister za socijalhlo politiko izda v zmislu § 6 cit. zakona) natedbos, s katero ®e uredi delovni čas in odpiranje ter zapiranje trgovin. Vizlic temu, dla § 6 zakotnla' določa, da mora minister za soctjalno politiko dogovorno z ministrom zaI trgovino izdati naredbo najkasnejle v šestih mesecih po stopanju v veljavo zakona, to je do 14. dec. 1922, je prva narediba, katero je izdal minister Behmen, zagledalo beli dan šele 25, novembra 1924. Ali par mesecev za tem je prišel novi miniister Gjuričič, ki je naredbo umaknil. Od tega časa pa db aprila 1928 se ije natedlbo »študiralo« in šele 9. novembra 1928 je minister Gosar dogovorno z ministrom za trgovino Spahom izdal niovo naredbo. A tudi sedaj, ko je bila naredba komaj objavljena, je prišel zopet novi minister g. Čedia Radovič, ki je takoj izdal j nekatere izpremembe in dopolnila k 1 objavljeni naredbi, s katerimi je že itak nepopolno naredbo še poslabšal. Prej, ko so veliki župani to naredbo uveljavili, ije prišel 6. ifainuiar in takoj nato ofenziva delodajalcev, ne samo proti izdani naredbi, temveč : tudi proti zakonu za zaščito delaiv-■ cev ter zahtevajo, da se uvede 10 do 12-urni minimalni delovni čas. Bratkio Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih dul. 110 V pondeljek zjutraj v prvi šolski uri je pisal prolog. Popdlidne iga ije vidiel prtofesior Janko, kako je^.ikazJjfenci p«lj!ail Miatvir v gledališče. Kot eden izmed njih je šel z nj&ni in patznik se je čudili njegovemu obnašanju. Nič mta ni bil všeč. Vse preveč je Thfif ‘prijaizen z zaznaimlavaeci. Ko so se-sešK'pred j j et menico iirt se napotili v poslop je Glasbene-matice, je šel vštric z nptii,! »Ni treba. iti. iz, inan)i. Vemo, kije je Midtica ...« Str^^k ig^i Je;t4;kpirekveliik naprednjak-nacijonalist, so ugajale samlo-:zavestne Leonove'besede. »Veliko sreče.« Stisnil mu je rok‘o, Leo pa jt nesel lonček s ciklaimio naravnost v gledališče. Še nikogar ni. bilb tam. Samo delavci so pri-ipratvlljali scenerfo. Prvi je prišel brat, ki je s svojim tiorvainiŠem prinesDel‘kbvček, potreben za 'Oipre-mo diiljašlke sobe v - »Nemoči«, Leo se je 'obvladal popolnoma^ Vse je^što v mirnem teku, samio čas je.teEel ipolžjevo. Ph dvakrat, trikrat je pregledlal' nrsako stvar.: * I »Točni'ravno niso.« S to besedo se je obrnil goispiod ravnateJj dr. Novak do svoje žene, ko je ivndieif; dia je že pet minut čez osem. Pripeljal je vso družimo s seboj. Obe hčerki in sina. Sedeli s v prvi loži. Gledališče je bilo nabito polno. Dijaki ini dijakinje so se na stojišču1 stiskali in tudi glasni so bili), kar ni bilio všeč gospodb ravnaltelju. Tudi zamuda mn ni bila 'po vtolji-. Leo namreč ni hlotell prej odstreti zastorfa, dokler niso bili za prvi del večera vsi (pripravljeni. Zato je gospod ravnatelj 'ponovno rdgmii program pred svojo ženio in 'bral1': PRO- GRAM UMETNIŠKE AKADEMIJE. 1. Prolbg 2. Dvorak: Serenaida. Klavir-gosli. 3. MirkioSavec: ‘ Pesmi. Liszt: 9. Rapsodiija. Klavir. 4. Fran Kovič: Pesmi. Slavko Osterc: Kvartet. ODMOR. Leo Sila: »NEMOČ«. Tragedija sodobne mladosti. OSEBE: Gospodinja. Prvi študent. Drugi študent. Tretji študent. Dejanje se odigrava v eni izmed grozepollnih noči sodobne mladosti. — Tedaj je pozvonilo tretjič; ugasnila je IKjIč in zastloi se je odgrnil. Na odru je na vzvišenem prostorv.' ob odprtem' -oknu stait kllaviir. Skozi okno je rdela >v jutranji zarji hribovita pokrajina z miaijtono kočico. Vse pa je bilo nekom daleč. Nato je stopil izza ozadja Leo v črni ru-baišlki. Krčevito je dlržal v roki kos papirja. Nič se tli. (priklonil, kar začel je. »Pustn« dnevi so in ves svet se vrt® v sopenjfu pijanih godb in sopečih ‘lijuldi, ki so se predali uživanju. Mi, mladi, pa smo prišli, da protestiramo nricti temu življenju', da enkrat za vselej povemlo, 'da se hočemo boriti proti vsemu, kar nam ubija du>ša. Laž, hinavščina, krivica so vse oboževane s vetinje naše dobe iin kdor še čuti v sebi Človeka, je zasmehovan, preziran. MU pa smo drzni dovolj, da ipovemo, da slo nase (oči odprte in naša srca krepka in uporna. Nič zato, da nam skušajo vcepiti sovraštvo, vse čednosti današnje družbe, da skušajo vzgojiti v nas pohlevnega/ hlapca. Marsikdo ije že omagal, marsikdo je že padel. Nešteto žaloiger se 'odigrava v življenju dlanašP|jiega mladega' Človeka!. Eno izmed takih blomo danes tukaj predstavljali, da bedb ljudje občutili vso strašno borbo, ki jo moramo vršiti z vso okoJiclo. Tioda kljub temu: v nals ie vera, je zaupanje v novio življenje, v praivega Človeka. In danes se obraoaimo' k vam, tovariši, 'ki ste tukaj in ki vas ni tuikalj. Izsesajmo, izžgimo, vse sovraštvo, vse tisto, kar so nlam vsilili, iz svojih src, sprostimo se tega vklenjenega življenja. Pcnd vtisom tega boja delodajalcev in proti akciji naše zveze iter Delavske zbornice, je minister za soci-jalno 'politiko sklical znano anketo v Zagrebu, katera se je končala (brez sporazuma. Zastopniki delavcev in nameščencev niso mogli pristati na protizakonite in antisocijalne zahteve delodajalcev. Zastopniki delavcev in nameščencev so stali na stališču, dla se moraJjlo določila zakona brezpogojno uive- Ves materiijal, to je zahteve delodajalcev in delojemalcev, se naha-ja v stadiji pri, ministru za socijallnlo politiko, dla na podlagi teh izdela! in izda niorra maredbo. Kakšna bode ita nova naredba, ni znano, zato pa je našia dolžnost, da povzdignemo naš glas tuidi mi, mariborski nameščenci ter zahtevamo, dla se uveljavi naned-fba, ki bo odgovarjala določbami zal-kona. Cfovornik je ob zaključku svojega gjbvora pozval navzoče, da se pridružijo naši zveza', dia bo na fa način s^ibšibibiha braniti naše tpridoblljene pravice. ( . ; , ‘ , , , Ko je govoril se |tOy. Skaza; za bančne uradnike m drugi, je bila) resolucija, katero ije predlagal' referent, soiglašno sprejeta. Ker se< ni nihče v^Č javili, je predsednik zaključil ta impozanten shod, fih pravic in za podpiranje organizacije. Sodrug dr. Renner K grčrgrairiu nove avstrijske vlade. K obširnemu govoru novega avstrijskega kanclerja je govoril s. dr. Renner. V daljšem govoru je naglašal: V zadnji. dobi Seiplove vlade so bili važni razlogi, da se je vršil med strankami lj ut politični boj. Boj medi strankami ie naravna potreba, toda vlada ga ne sme pospeševati in ostriti. Seiplova vlada pa je to delala, ker ni hotela ustreči socijalno-demokratičnemu predlogu, da izvede notranje razoroženje. Istotako ni hotela uvesti šolske reforme v Burgenlandu in revizije zakona. Nova vlada pravi, da ostane na tleh ustave. To naj velja tudi za deželo Dunaj. Socijalna demokracija je dokazala, da je nezrušljiva in zaradi tega je odrivanje stranke v ozadje nesmisel. Socijalna demokracija je opozicija, ki pozna svoje pravicel in zahteva, da se je .ne žali. Večinske stranke morajo torej nastopiti novo pot. Od neke strani se grozi z nasilstvoni. »Heimvvehrovci« se motijo, da to gre tako lahko, ker bi morali ukiniti ustavo, razpustiti samoupravo dežel in občin. Gospodje naj pogledajo v zgodovino, da vidijo, kakšne so posledice. In če takih načrtov tudi ne jemljemo resno, moram vendar poudariti, da svarim pted eksperimenti meščanske vojne, ker bi našo deželo tako) zasedli razni sosedje. Gibanje »heimweh-rovcev« je problem meščanskih strank, p6-sel podeželskih advokatov in odsluženih častnikov, ki skušajo izkušane zaupnike in zastopnike naroda' izpodrinita in uvfestl sv6-joi ?a državo nesrečno politiko; Meščanske stranke; nam .bod« morda, še, hvaležne, da so socijalhi demqkrati branili ustavo. Razprave s strankami; so pokazale, da je mogoča drugačna politika, toda zadovoljni ne bomo zs besedami, ;ampak dejanj hočemo. Rji. r^šev^ni^i. gospodarskih vprašanj se morajo upoštevati socijalna vprašanja. Delavci sicer kanclerju ne morejo izreči Raupanja, kakor tudi ne vladi, ali upo-stavljana je...po; demokratičnih načelih. Ce se' to mfajfo. na naj. bi. bUa. to vlada .sporazuma. potem bi se v novo vlado ne bi bilo smelo sprejeti Vaugoina, ki • je takoj po nastopu svojega mesta' rekel, da ostane stjarametoda - vladanja. ,?goditi . se utegne, da bo ta minister, kakor je delal Seipel, oviral v vladi resne razprave in dobrohotne smernice za sporazumevanja. Mi torej vladi ne moremo dajati zaupanja -niti v obliki majhnega predujma. Dejanja zahtevamo od ljudi. Zaradi tega je ta vlada polovičarstvo. Dokler ne pride vlada* ki bo imela pri vladanju splošno načelo sporazuma, dokler bo sporazum le fasada,,za katero stanuje v hiši Vaugoin, toliko časa ne morete zahtevati našega zaupanja. S. dr. Renner je v svojem govoru dovolj jasno poudaril načelo demokracije in voljo delavstva, da jo avstrijski republiki ohrani. novice. Oblasti so baje odkrile, da je v Mace-doniji najmanj 4000 uradnih oseb, ki so se pregrešile proti zakonu o korupciji in pridejo' pred sodišče. Primanjkuje preiskovalnih sodnikov. Vprašanje je, ali je sploh še kateri uradnik tam doli, ki ni korupten, kajti mnogo več jih sploh ne more biti. Ta Ivuda bolezen se je tudi že zanesla v našo lepo Slovenijo. Zanimivo razkritje izza počeika svetovne vojne. Pred svetovno vojno je obstojala trozveza Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije. Pogodba trozveze je bila večlcrat obnovljena, toda Italija je zahtevala, da naj se v zvezo pritegne tudi Anglija, ker bi Italija sicer ne mogla braniti svojih obal, kadar pride do vojne, če bi Anglija ne ostala vsaj nevtralna. Iz teh razlogov je še stari kancler Bismarck deloval za zvezo z Anglijo. Končno je kalija podpisala pogodbo trozveze z omenjenim pridržkom. Bismarck je b.il že mrtev, novi politiki so vodili Nemčijo. Ob posvetovanju pred svetovno vojno nemški politiki in tudi generalni štab sploh niso več vedeli, kakšna je pogodba z Italijo ter so se smejali avstrijskemu zunanjemu ministru, ko je dvomil o zanesljivosti Italije. Vojna je nastala in Italija je nastopila proti svojim zaveznikom. — Tak je sad tajne diplomacije in tajnih pogodb. Svetozar Priblčevlč se preseli v Bel-grad. Pribičevič je prebival od atentata v narodni skupščini stalno v Zagrebu. Sedaj poročajo listi, da se naseli v Belgradu. Zagrebški stanovanjski najemniki so imeli v nedeljo dobro obiskan shod, na katerem so sklenili, da pošljejo še enkrat fte-putacijo v Belgrad in predlože peticijo s 15.000 podpisi najemnikov. Volitve v trgovske in obrtne zbornice je vlada odgodila s posebnim zakonom, ki pa obenem dovoljuje, da sme nadzorna oblast imenovati nove uprave ali upravitelje ali pa podaljšati mandate obstoječih uprav. 1718 kandidatur v angleško poslansko zbornico je že priglašenih. Delavska stran- ] ka jih ima 566, konservativci 588, liberalci i 506, 31 komunisti ter 27 nestrankarji. Boj proti parlamentarni demokraciji, ki j se je pojavljal po vsej Evropi kot reakcijo- j tiare n strah, je domala premagan. V Nemčiji, v Avstriji, na Poljskem so socijalni demokrati, pijonirji demokracije, znatno pripomogli k temu. Značilno pa je, da se jie borba,' proti parlamentarni demokraciji pojavila samo v onih državah, kjer politična demokracija ni ra/vi ta in ni resnih strank. ! ,>iS/M zakon p'im. m&cTf Ipspa Je štNŠČ&H?* Mica. frism y i/s* *■> • •*> casff za svojega ^^^.iPerepetilo Jed je vedno pb časy gotova, ker RADION ■i £ ( »* ' t 3 -■». < v. t‘j i pere perilo sam.'1 RADIO JTRf* Oblika nove državne uprave, ki naj bi se ustvarila in jo zagovarjajo pri nas klerikalci in gospodarski krogi, ima namen narod ogoljufati za državljanske pravice. lega, mislimo, naš narod ne bi bil vesel. Šel novega državnega centralnega tiskovnega urada je postal publicist Milan Marjanovič. Prvotno je bil določen za to službo umorjeni Šlegl. Marjanovič spada med takozvane napredne hrvaške ljudi. Udejstvoval se je kot književnik in novinar ter publicist v smeri edinstvene države. Socijalistinje v Avstriji. Avstrijski ženski socijalistični pokret šteje 149.616 članic. Njlih glasilo izhaja v 200.000 izvodih. Konlerenca Male antante bo 21. in 24. t. m. v Belgradu^ Sarajevu in Dubrovniku. Kaj bodo gospodje ministri obravnavali, ne povedo, nego pravijo samo, da o političnem položaju, o Nemčiji, Madžarski in Rusiji. Potem o gospodarski politiki Male antante in a-pogodbah med Čehoslovaško, Rumunijo in Jugoslavijo; končno pa še o upostavitvi prijateljstva s Poljsko in Grčijo. To je vse! Zveza mest. V Zagrebu so imeli te dni zborovanje jugoslovanskih mest. Zveza ima namen varovati interese mest v državi. Za predsednika zveze je bil izvoljen zagrebški župan dr. Srkulj, za podpredsednika pa belgrajski župan dr. Stojadinovič in ljubljanski župan dr. Puc. Razprava proti Puniši Račiču, ki je dne 20. junija 1928 streljal v belgrajski narodni skupščini, se baje prične še ta mesec. Ra*-čič hoče imeti francoskega zagovornika, kljub temu, da ga bo zagovarjala cela kopa odvetnikov. Nemška vlada je prepovedala organizacije komunističnih rdečih bojevnikov »Rote Frontkampfer«, češ, da je kot avantgarda komunističnega gibanja odgovorna za nemire 1. maja v Berlinu, v katerih je bilo 24 oseb ubitih in veliko število ranjenih. V Parizu so slavili 500 letnico umora Ivane Orleanske. Ob tej priliki so franco- , j Sanje starega rudarja v noči dne 30. aprila Vsako leto sem šel pozno ponoči spat, ker se je vs&ikokrait na 30. aprila zvečer pripravljalo mlaje, razobešalo rdteče zastave itd. Celo na streljanje smo se večkrat pripravljali, ki se je ponavadi pričelo ob 3. uri zjutraj im’ naznanjalo s temi delavski praiznik. Po 39. letih edino letos ni bilo nikakib priprav; šel sem radi tega predčasno spat. Zato so me menda morile strašne sanje. Komaj sem dobro zaspal, začelo se mi je sanjati, da delam v rovu v Trbovljah v letu 1887. Da zaslužim samo 70 novčičev pri 12umem delu, da se pogovarjava z mi6jim tovarišem o mezldnih razmerah, o politiki, svobodi in itiranstvu, ki se ga je takrat izvajalo nad delavstvom. Moj tovariS mi toži, da ima pet nepreskrbljenih otrok, napol nagih, bosih, dla vse štedenje v gospodarstvu nič ne pomaga. Naenkrat se mi sanje zasučejo na letlo 1889; da se pripravlja veliko mezdno gibanje, da so oni meščanski politiki in gospodarji vsi preplašeni, ker jim1 delavstvo očifta, da sio obetali boljše razmere, več plače in več svobode —, ostalo ije. pa samo pri obljubah. Po trboveljski in zagorski dolini korakajo vojaki in nekega dne okrog poldne zajamejo štiristo (delavcev in delavk pred pisarno in (jih peljejo na sodišče v Celje. Te sanje so bile strašne; škripal sem z zobmi, kričal in premetaval, da me je slišaila1 žena in me jezno sunila. Ko izopet zadremljem, se zopet vidim pri praznovanju delavskega praznika v letu1 1890. V spanju sem oitaT razglase, da ne smejo na pralz-nik dela več kol trije skupaj po cestah, d!a' so prepovedani vsi sestanki in vsa zborovanja. Razglas je bil dvojezičen, iz napisom »Razglas in Kund-machung«. Videl sem, kako so zvečer prikorakali vojaki po cestah 'ter za-stražSli vsa glavnia poslopja. Sanje se mi zopet obrnejo, da grem v družbi petdeset delavcev skozi trboveljsko dolino in Gabersko na Sv. Planino. Ves vesel1 prepevam s tovariši razne pesmi. Ker sem menda glasno zavriskal, me zopet zbudi žena: »Kaj iti je, neroda,« mi reče. Odprem oči: nič, tema, 'kakor prej. Neprijetne so mi bile t!e sanje. Obrnil sem se na drugo stran. Pa glej vraga: Komaj sem dobro zatisnil oči, že zopet sem na neki majski proslavi na Rjavčevem vrtu v Zaigorju, nato pa na vrtu Einhallterjeve vile v Trbovljah, kjer se pogovarjam z gostilničarko Lesjjakovo. Pevci pojo, godci jigraljo, posebno močno tolčejo po bobnu. Povsod vidim veselo družbo, nikjer orožnikov, še manj pa vojakov. Red in disciplina se mii je zdela vzorna!. Od samega veselja sem mahal tako idolgO z rokami, dokler se nisem butnil v nos in se prebudil. Bilo ije že ob 6. uri zjutraj na praznik delia 1929. Mencam si oči in pogledam skozi okno. Iz rudniških dimnikov se ne kadi, stroj ne prevaža premoga po ozkotirni železnici. Vse je tiho in mirno. Rdečih zastav ne vidim nikjer; tudi ne mlajev, nobenega sprevoda ali zborovanja. Mimo 'okna po cesti prikorakata dva mrka) njr darjal Za njima pa moj prijatelji Tone. Pozdravlja me že od daleč. Zavpijem mu, da naj me počaka. Ko stopim iz hiše, vidim, da stoji pred občinsko tablo in (buli vanfo. Ko se pa približam, mi pokaže razglas na njej. Zamišljeno sva se odlpravila po dolini. Med potjo pa sem razlagal Tonetu svojie sanje. Č. ClTAJTE! novo izišlo, socialno dramo Rudolfa Golouha KRIZA. i Naroča se pri upravi »Delavske Po-\ litike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo. ski rojalisti demonstrirali proti republiki in je pri tem prišlo do pretepov s policijo. — Hujšega pa ni bilo, ker francoski rojalisti niso več nevarni. »Rote Fahne« ustavljena. Glasilo nemških komunistov, dnevnik »Rote Fahne« v Berlinu, je nemška vlada prepovedala. Komunisti so zato začeli sedaj izdajlati nov list pod imenom »Das rote Tempo«, ki napoveduje za I. avgusta vsenemški komunistični rdeči dan, pri katerem se hočejo še bolj izkazati kakor so se 1. maja. Volitve v saksonski deželni zbor — veliko napredovanje socijalistov. V saksonski deželni zbor so se v nedeljo vršile volitve, ker je sodišče razsodilo, da so se pri prejšnjih volitvah, ki so se vršile pred več kot enim letom, izvršile neke nepravilnosti in da deželni zbor ni imel zakonite podlage. Natančni rezultati nedeljskih volitev, sicer še v pondeljek, niso bili znani;, gotovo je samo to, da so socijalistični glasovi silno porastli pred vsem v Dresdenu in. Leipzigu. V Dresdenu so pri zadnjih volitvah prejeli socijalisti 106.000 glasov; tokrat pa 135.000. Izgubili so nemški nacijonalci. Pridobili so baje na glasovih tudi komunisti in narodni socijalci. Razorožitvena konierenca je preložena na nedoločen >6ais. Lftvinov je izjavil, da je edini rezultat te konference ta, da so se držarve zedinile v tem, da resigniraijo na vsako razorožitev. Država, ki hoče izvesti razorožitev, se mora radi tega pred velesilami zagovarjati. Kakor znatno, so svioj čas damski socijalisti, ko so bili na vladii, hoteli izvršiti popolno razorožitev, radi česar so jih meščanske stranke prisilile k odstopu. Sedaj po valitvah, ko so socijalisti zopet vzeli vladino krmilo v svoje roke, so to vprašanje zopet pnkrenili Tu se je pa začela vmešavati Anglija^ češ, da Danska nima pravice izvršiti razorožitve, če tega istočasno ne istore tudi druge države, ker bi potem ne mogla zadostiti svojim dolžnostim, ki jih njej nalaga Društvo narodov. Torej na eni strani hinavske razorožitvene konference, na drugi strani se pa nastopa proti državi, ki v iskrenem pojmovanju tega vprašanja hoče razorožitev izvršiti. Avstrijska delavska telovadna in športna zveza (Asko) praznuje letos svojo desetletnico. Radi tega so se vršile v nedeljo, 12. maja na Dunaju velike delavske telovadne in športne prireditve. Udeležila se jih je večina delavskih telesnovzgojnih društev iz cele Avstrije. Baldwin že obupava. Še pred kratkim je imel angleški ministrski predsednik Baldwin volilni govor, na katerem) je povdarjal samozavestno, da bo tudi pri predstoječih volitvah zmagala konzervativna stranka. Povedal je že, kako bo nova vlada sestavljena. Sedaj pa prihajajo glasovi, glasom katerih vendar Baldwin ni tako siguren, d!a bo zmagal on, ampak da le ni izključeno, da zmaga Delavska stranka. V tem slučaju pa bi BaMvvin vseeno rad postavljal ministre, to se pravi' iz Delavske stranke take, ki bi bili njemu bolj všeč. Tako bi naj n. pr. postal novi premier delavski voditelj Thoi«as, medtem ko ibi s. Macdonald postal minister zunanjih del. Jekleni in papirnati templji. — Žene, element miru. Znani vodja angleških liberalcev ter bivši premier Lloyd George je imel volilni shod v Albert-Hallu v Londonu), na katerem je ubral jako radikalne strune, da bi čim več vetra odvrnil od jader Delavske stranke. Izjavili je med drugim sledeče; »Da je pri sedanjih volitvah na Angleškem več volilk kot pa voliilcev, me pa prav nič ne skrbi. Večkrat sem že razmaš- Valjini mlin NASTRAN, RADOMLJE dobavlja svoje priznano najboljše pšenične mlevske izdelke po najnižjih dnevnih cfenah. Zahtevajte ponudbe! Edino zastopstvo in komisija MIŠKO BELEC, LJUBLJANA DUNAJSKA CEST« ŠTEV. 7. Eksportita hiša „LUNA M Nabirajte nove naročnike Maribor, Aleksandrova cesta Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otroških igrač ter pletenine domačega izdelka: otroške nogavice od Din 5*— naprej damske „ „ „ 7— „ j moške nog. (sokm) , „ 6’ — „ vezenine „ „ l-— čipke „ „1-— „ Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele i obleke, perilo za dame in gospode, opreme i za novorojenčke lastnega izdelka. Nadalje nudim: kravate, samoveznice, svilene trake, j gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje j in krojače po brezkonkurenčnth cenah 'i.;r t 11 1 SOM! Kupujta samo pri tvrdkah, ki oglašujejo v „Delav-skl Politiki" I — annnnnnnnnnnntnnnnnnnnnnnrannnn Ali ste že preizkusili PROJA" ječmenovo Im? ¥ y Doliva se Jo povsod. Loblva se ]o povsod. c te. SJ C1 E te. C Em E E E E r Im EJ c c w. C te. E c te. c te-l IG ljal o tem, kaj bi se bilo zgodilo leta 1914, alko bi imele takrat na Angleškem in v ostalih evropskih državah žene volilno pravico. Prepričan sem, dla bi v tem slučajiu zgodovina narodov drugače izglodala in da bi bal mir ostal ohranjen.« Na to je Lloydi nadaljeval: »Od leta 1919 je mirovna misel zelo napredovala^ toda samo na papirju. Pravi ključ do miru je razorožitev. Kljub pogodbami in kljub Statutom Zveze narodov je vsekakor tempelj miru zgrajen na papirju, medtem ko je tempelj vojne zgrajen iz solidnega jekla, katerega1 stebri sestoje iz pristnega zlata.« Končno je Lloyd George grajal še dosedanjo mirovno politiko angleške vlade, ki jo je imenoval navadno farso. K temu bi samo pripomnili, da se sicer taki govori, zlasti iz ust meščana, zelo lepo slišijo. Toda na govore Lloyd!a Georgeja, ki je bil' ves čais svetovne vojne premier angleške vlade in ki je imel zelo odločujočo, če ne naravnost odločilno 'besedo tudi ob sklepanju miru, se mnogo volilnih kalinov najbrže ne 'bodle vjello, kajti nikdo ne bo verjel, dla bi' iz bivšega imperijalista ter pristaša vojn naenkrat postal pristen ter navdušen pacifist. Pač pa se on sedaj v volilnem boju, ko gre na Angleškem .takure-koč za vse, oprijemlje najmočnejših socijalndh gesel, dla reši liberalno barčico ter pomaga ščititi angleški kapitalizem. Saj 'on ve, da bi zmaga Delavske stranke pomenila začetek konca ne le za angleški kapitalizem, marveč za kapitalizem celega sveta. Kultura. O starih kulturah govorimo. Pettisoč let stara kultura, pravimo, mora imeti mnogo globoke resnice in etike, ker bi se sicer ne bila uveljavila. Prav! Vzemimo resnico in etiko, če odgovarja današnjemu stanju razvoja, in gradimo na spoznanju svojo novo kulturo in etiko. Ce pravimo, da moramo računati s tako kulturo, smo reakcijonarci, ker le reakcijo-narec s,e sklicuje na zgodovino, na čutnost zgodovinske kulture. Naša je bodočnost; naše stremljenje mora biti nova socijalistična kultura. Ta je samorasla; različna je od starih kultur. Zakaj gesla, zlati reki nekdanjih dni so sicer žarki resnice, ali jo je v praksi zadušila družba. Besede na jeziku niso kultura, ampak le popleskan malik, ki se mu klanja svet. Prava kultura je notranja preroditev človeštva in njegovega duha. Mi imenujemo to preroditev proletarska kultura. Ta kultura je nova, novo delo! Maribor. Mariborski občinski svet ima v torek, dne 14. maja, svojo UL redno sejo. Na tej seji se bo med drugim razpravljalo o gradbi stanovanj, za kar je postavljeno v tekoči proračun 2.5 milijona Din. Meščanska večina je povodom razprave proračuna pristala na gradbo stanovanj, sedaj pa hoče' svojo besedo prelomiti in namesto prepotrebnih stanovanj zidati — sirotišnico. Tega ji seveda ne bo nikdo branil in je tudi njena dolžnost, da preskrbi večjo sirotišnico, saj je vsled politike meščanstva vedno več revščine in bi že komaj bilo, da bi postal kar ves Maribor ena sama sirotišnica. Toda delavski zastopniki so in bodo v prvi vrsti za zdrava stanovanja, dokler bo istih primanjkovalo in ne samo za sirotišnice, katerih zgradbe je dolžnost vsake občine, temveč tudi tedaj, kadar ne bo stanovanjskega pomanjkanja. Kapitalistični zastopniki iz vseh taborov pa se silno boje, da ne bi bilo zadosti stanovanj, kajti potem bi sc znale neznosne najemnine znižati. V odseku so zastopniki bivših demokratov, klerikalcev in Nemcev, soglasno skle, nili, proti glasovom delavskih zastopnikov, da se stanovanj ne gradi več. Občni zbor podružnice »Svoboda«. Za dne 5. t. m. sklicani občni zbor se radi pre-pičle udeležbe ni dovršil. Zaradi tega se občni zbor nadaljuje v soboto, dne 25. maja 1929, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Na dnevnem redu bo poleg volitve odbora tudi poročilo o kongresu centrale. Prav z ozirom1 na sklepe kongresa bo imel ta občni zbor rešiti važna načelna in organizatorična vprašanja. Zato je dolžnost slehernega »Svobodaša«, ki mu je delavska kultura kaj mar, da se zborovanja zanesljivo udeleži. Odbor. O tovarni kanaanskega muškatelca, ki so jo odkrili pred kratkim nekje na Meljski cesti v Mariboru, bomo poročali, ko bodo na sodniji izrekli svoje končno mnenje. Pobožni gospodje so hoteli posnemati kanagalilejski čudež, pa se jim ni posrečilo, ker so hoteli biti bogu enaki. To pa je greh! Ali ste že krili? svoj« potrebe v tiskovinah ■ Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po na f niz j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd„ Ljudska tiskarna d. d. _____ Maribor, Sodna ulica St. 20 MALA NAZNANILA. ![9(3(3I3(3(9(9(9CU9t3[3t!U9t9Cl(3(!][3l9U(9Cl(3t3(3(9[3 I! gonilne Jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Produktivna zadruso mizarskili mojstrov F« Z« X O« Z« Maribor, Vetrinjska ulica 18. M«hllliA Lastna Izdelava vseh vrst pohiStva nUHIIIJOi od navadne do najfinejše Izdelave, iz mehkega, trdega kakor tudi iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno in dobro delo. Eno leto garancije. Samo pri Produktivni rodni grl mlzarnfclli 111 ojstrov, Maribor, VetrinjHka ulica 18. Tvornica Štampiljk in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin T. Soklič Maribor, Aleksandrova c. 43. Važno za vse! Vsakovrstna popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, dvokoles in motorjev, emajliranje in poniklanje. Shranjevanje dvokoles in motornih koles čez zimo, vse to nudi in izdeluje mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tattenbachova ulica 14. El« PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg It. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnmscnes LexiKon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4,— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. In 1 S (šiling) za pošto in zavojnino. Kovteki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri m po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Tiska; Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.