Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Istiaja vsak Četrtek popoldne; ▼ ilutnju pru> n PoHunema (tevllka Ota 1*50 — Cene: k« 1 mesec | Oglasi, r*klamacQ« in naroCnlna na uprave ■Um dan poprej — Urednlltro: IJublJana, Stari II Din »*-, ia Četrt leta Din 14*», *a pol leta Din 30--; ia H Jugoslovaiuke Udume, KolportaSnl oddelek, k« a/I — Nefranklrana plana m ne sprafemajo II bunemitvo Din 7*> (meteCno) — Ogluši po dogovoru I Poljanski nasip fL3 - Rokopisi se ne vraCaJo I. kongres kršč mladine SPORED: Sobota, 12. junija 1926. Ob 3 popoldne v mali dvorani Narodnega doma delegatsko zborovanje: 1. Otvoritev. 2. Sedanje stanje »Krekove mladine« (Srečko Peterlin). 3. Gospodarski in kulturni položaj delavstva v naši državi (narodni poslanec France Kremžar). 4. Delavska prosveta in »Krekova mladina« (referenta prof. Evgen Jarc in Marjanca Rozmanova). 5. Skrb za delavsko mladino '(Avgust Cvikelj). Nedelja, 13. junija 1926. Ob 8 sv. maša v cerkvi sv. Danijela,, pri kateri poje pevski zbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju. Po sv. mašii odhod na manifesta-cijsko zborovanje. Ob 9 manifestacijsko zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. 1. Otvoritev. Treba ]e dejanj. ‘ • ; '<* <. > M . \ t Ar Kdaj, bo delavstvo v Jugoslaviji doseglo tak lep enoten nastop kot je bil nedeljski protikorupcijski shod v Unionu,: katerega so sklipale opozi-cionalne stranke?, Menda je ljudstvo začutilo, da je treba narediti nekaj velikega, da je treba reči enkrat bolj glasno besedo, kot smo to delali do sedaj, ko smo samo z malim mrmranjem prenašali vso težo bremen, ki teže pleča vseh stanov v državi vsled slabe in zastarele, času neprimerne uprave in pa velike korumpiranoeti nekaterih visokih posameznikov. — Treba je bilo dati govorom in ostrim kritikam naših poslancev v parlamentu tudi odmevajočega dna med ljudstvom. Lep in mogočen je bil nedeljski protikorapcionistični shod' v Ljubljani. Ogromna udeležba, kot je nismo videli še na nobenem shodu po dogodkih iz časa majniške deklaracije je bilo znamenje, da so nezdrave razmere v naši državi, ki so ji dani vsi pogoji,, da bi lahko državljani v njej zadovoljneje živeli, dosegle višek. Treba je energične geste, da se ne bomo privadili misli, da pri nas tako mora biti. Ves shod je izzvenel v zahtevo: Hočemo poseben zakon za pobijanje korupcije, da ne bodo kaznovani le tisti mali tatovi in goljufi, ki ukradejo kokoš ali goljufajo državo s staro poštno znamko, veliki škodljivci, ki' državo in žepe davkoplačevalcev odirajo za vsote, ki začenjajo pri tisočih in končajo pri milijonih pa bi mogli še vedho brezskrbno pohajati po barih in letoviščih, okrašeni z mnogimi odlikovanji. Težka je resnica, ki jo je povedal Lj. Davidovič, da se v naši državi ne more skleniti nobena večja kupčija, pri kateri ne bi sodeloval in drago Posredoval siri visokega državnega dostojanstvenika. Združena opozicija je predložila interpelacijo o teh poslih in o tem posredovanju. Ugotovljeno je, da je g. Rade Pašič samo pri enem posredovanju zaslužil 19 milijonov. In ta vsota ni šla iz žepov dobaviteljev, plačati jo je morala žulje-va roka izmozganega naroda. Težka je ugotovitev dr. Korošca, da korupcija pri nas ne oškoduje več samo gmotnih interesov, še hujše je njeno zastrupljevanje vsega javnega . soc. delavske v Celju. 2. Kaj smo in kaj hočemo (urednik France Terseglav). 3. Delavstvo in naše razumništvo (dr. Josip Puntar in akademik Mirko Jeršič). 4. Naše delo v bodočnosti (nar. poslanec dr. Andrej Gosar). Popoldne se vršal velika delavska veselica pri g. Janiču na Babnem z raznovrstnim sporedom. Pri veselici sodeluje godba Jugoslovanskih železničarjev v Celju. K r e k o v c i! Pridite na naš kongres vsi! Smatrajte udeležbo v Celju za svojo srčno in častno zadevo! Slovenska delavska mladi n a, ki še nisi organizirana v naših vrstah in ti je program krščanskega socializma nepoznan, tudi ti si iskreno vabljena in dobrodošla! Slovenski k ršč a n sk o-socialistični delavci! Za nedeljo 13. junija vas vabdimo, da se v čim večjem številu udeležite manile-staci|jskega zborovanja, da bomo rama ob rami čimprej izvojevali svoje preupravičene delavske zahteve! Pripravljalni o-kazal, da ni zadovoljen z njega vlado. Pašič se odpravlja na pot v inozemska zdravilišča. Proslava njegove osemdesetletnice se je odložila do njegove vrnitve. To vse kaže, da Pašič še nikakor ne misli na to, da bi se že poslovil in pustil državno vodstvo drugim za vedno. Skupščina nima nobenega pravega dela. Že par dni razpravlja o poročilih odbora za prošnfe in pritožbe. To so zadeve,, ki nimajo prav nobenega političnega pomena. Drugi važni zakonski načrti pa počivajo. Vladna večina kaže sploh zelo malo delavnosti. Cela vrsta odborov bi imela razpravljati o najvažnejših zadevah, toda vladni poslanci enostavno ne pridejo na seje. Tako se je to pokazalo pri zakonskem načrtu o izenačenju davkov. Baš tu se je lenost poslancev vladne večine najbolj pokazala, da prav nič resno ne mislijo na ta tako važni zakon. Radikali hočeio Radiča znova malo pritisniti ob tla. Začeli so širiti vesti, da se vršijo poerajanja za vstop Davi-dovičevih demokratov v vlado. Davidovič pa je te vesti zavrnil in izjavil, da se ne more podajati * vlado, dokler bo na tem stališču kakor sedaj. Splošen položaj ie tak. da bomo v kratkem imeli spet krizo. Pašič se hoče Radiča na vsak način znebiti in ga vreči iz vlade. Sedai iščejo radikali samo primeren izhod in primemo vprašanje, na katerem bi jim bilo mogoče napraviti za sebe primemo časten umik, Radiča pa pustiti na tej bojni poljani popolnoma pobitega in premaganega. , Radikali so sedaj očitno razdeljeni v dve skupini. Ena je pod Uzunovi-čevem okriljem, drnpa pa pre ra Pa-šičem. Ta druga skupina hoče na vsak način doseči, da bi se čimprej razpustila skupščina in razpisale nove volitve, katere bi seveda vodila ta skupina s Pašičem na čelu. Kdo bo uspel in kdo bo vodil volitve, ni še danes mogoče prerokovati. Naše notranje politične razmere so namreč tako zapletene, da so mogoča najrazličnejša izrienadenia. Baš v dnevih, ko se rešuje kriza, ni mosroče niti za pol dneva naprej slutiti razvoja dogodkov. Zato pa tudi vedno doživimo stvari, ki vsled' svoje nenavadnosti in nepričakovanosti ter usmerjenosti presenetijo v«o državo, čemur so brez dvoma zelo mnogo krivi Radičevci, katere podpirajo naši bivši samostojni kmetje. DRUGOD. Poljski zgled vojaškega upora je kmalu našel posnemavcev v portugalski republiki. Večkratne vojaške vstaje, ki so se dogajale preteklo leto, katere pa je vlada vedno zatrla, so se pretekli teden zopet ponovile. Uprlo se je več divizij, ki so pričele korakati proti glavnemu mestu Lizboni. Vlada je bila takoj brez moči, ker so se revolucionarjem pridružile tudi čete v glavnem mestu. Po treh dneh je morala vlada odstopiti in predsednik republike je bil prisiljen poveriti sestavo vlade voditelju revolucionarjev generalu Cabecadosu. Ta namerava sedaj sestaviti vojaško vlado, da bi se z uporom ne mogla okoristiti nobena politična stranka. Istotako bo razpustil tudi parlament in ukinil vse zakone, ki po njegovem mnenju nasprotujejo narodnim interesom. Tako je Portugalska prešla iz enega reak-cionarstva v drago. Pilsudski je na Poljslkem popolnoma zmagal. V, ponedeljek je pri volitvah za predsednika republike nastopil kot kandidat in tudi zmagal. Toda izvolitve ni sprejel. Zaveda se menda, kako kruto bi bili teptani temelji parlamentarizma, četudi bi formalno ne proglasil diktature. Pri ponovnih volitvah je zmagal profesor Moščicki. Vendar ostane kljub vsemu faktičen gospodar položaja. Vsi ti vo- jaški upori so resen opomin vsem tistim vladam, ki v vseh svojih izjavah naglašajo načela demokracije in parlamentarizma, v resnici pa ni v njih delu niti trohice naprednosti. Ako je našla Pilsudskega vojašfka akcija navdušeno odobravanje in podporo celo pri delavcih in malih ljudeh, se ima Pilsudski zahvaliti za to predvsem okolnosti, da nista vlada in parlament dovolj energično nastopala proti korupciji. Tako padamo iz enega reakcionar-stva v drugo, še huje. In mnogi teh zgledov in opominov nočejo videti. Delo na razorožitvenih konferencah poteka brez uspeha, posamezne države pa sklepajo obrambene pogodbe. Izdatki za vojaštvo zavzemajo povsod še večino državnih stroškov. Zato Amerika gleda z velikim nezaupa-i njem na Evropo. Predsednik Cooli-dge je imel govor v Arhingtonu, v katerem je dejal med drugim: Narodi Evrope naj bi se nam pridružili, naj bi odložili medsebojno nezaupanje in sjovraijtvo in se tako usposobili za sporazumen načrt, kako si olajšati sedanje težko breme, ki ga jim nalagajo sedanje armade in mornarice. To vse pa se bo moglo zgoditi, če ne bodo države vedno sniatrale edino vojne kot edini izhod, kadar gre za to, da si pribore svojo pravico. Vojna v Maroku je končana, Abd-el-Krim je končal žalostno in se je moral udati francoski oblasti. Postal je žrtev izigravanja interesov posameznih velesil. Saj ni ostalo prikrito, da pri vsem tem bojevanju stoje v ozadju skriti tudi Italijani, ki željno gledajo iz Tripolisa po svojih sosedih, in Angleži, ki se. tudi branijo prevelikega vpliva Francozov. Kljub vsemu razpletu zunanje političnih dogodkov pa moramo vedeti, da čim bolj se svet pogreza v reakcijo in oddaljuje od ljudstva, tem hitreje prihaja čas, ko bo moralo odločilno govoriti delovno ljudstvo. Za borze dela. Vprašanje narodnega poslanca dr. A. Gosarja in tovarišev ministra za socialno politiko, g. dr. Milana Simonoviču, Beograd. Gospod mdajster! Med velikim delom našega delavstva zlasti v industrijskih krajih vlada vsled brezposelnosti silna beda. Tisoči in tisoči delavskih družin so brez slehernih dohodkov ■ prepuščeni samim sebi in svoji1 nemili usodi. Pomoči ni od nikoder. Namesto da bi vlada posvetila v teh razmerah vso pažnjo posredovanju dela in podpiranju brezposelnih, je v finančnem zakonu za 1. 1926/27 črtala vse borze dela izvzemši one v Bel-gradu, Zagrebu in v Ljubljani te*r je s tem onemogočila vsako količkaj uspešno posredovanje dela in podpiranje brezposelnih. Kakor sem že v razpravi o proračunu ministrstva za socialno politiko dokazal, ni bilo za redukcijo de-lav. posredovalnic nobenega stvarnega razloga iin z ozirom na razmeroma uprav neznatne stroške tudi ne nikake finančne potrebe. T6 še tem manj, ker se že od leta 1923. dalje pobira za borze dela od vseh zavarovanih delavcev poseben prispevek v višini 5% bolniškega prispevka. Tega denarja se je doiedaj zbralo samo v Sloveniji, kjer je delavstvo vsled brezposelnosti posebno občutno prizadeto, nad 4 milijone diilnarjev, v vsej državi pa nad 25 milijonov Din. Vsi ti milijoni, po svojem izvoru zares delavskega denarja leže naloženi v Hipotekami banki v Belgradu, namesto da bi se baš v tem času naj- hujše krize porabljali za svoj .prvotni namen. Ko setm v proračunski razpravi na to posebej opozarjal, je gospod minister za socialno politiko izjavil, da bo v kratkem izdal pravilnik, po katerem naj bi se ta denar porabil predvsem za podporo brezposelnim. Toda kljub nujni sili in potrebi ta pravilnik — kolikor vem — še do danes ni bil izdan, niti mi' ni znano, da bi bil že pripravljen za izdajo. Zaradi tega ml je čast vprašati gospoda ministra: T. Ali Vam je znan bedni položaj brezposelnega delavstva v vsej drža- vi in še prav posebej v Sloveniji]? 2. Kaj nameravate ukreniti:, da se organizaciji posredovanja dela v državi znova izvede? 3. Kaj nameravate ukreniti v svrbo uspešnega podpiranja brezposelnih? 4. Ali in kdaj nameravate izdati pravilnik o uporabi spredaj omenjenega prispevka za borze dela v svr-ho delavskega posredovanja in za podporo brezposelnega delavstva? Dovolite, gospod minister, da Vam tudi ob tej priliki izrazim svoje odlično spoštovanje. Beograd, 27. maja 1926. Dr. And. Gosar s. r., Fr. Kremžar s. r., Fr. Smodej s. r., narodni poslanci. Jugoslovanska strokovna zveza. udeležbi. Čas je, da tudi tovarniški delavec prilme v roko plug in začne pošteno orati in sejati na njivi svoje bodočnosti. V splošnem razmahu vseh naših strokovnih organizacij ml ne smemo zaostajati. Zapomnimo si pa: rezal se nam bo tak kos kruha, kakršnega si bomo sami priborili. Zato na svidenje na dan občnega zbora! Kleparji in inštalaterji. Občni zbor, ki se je vršil v nedeljo 30. maja, je pri zadovoljivi udeležbi potekel vseskozi mirno in stvarno. Slišali smo poročila odbora o delovanju skupine preteklega poslovnega leta, ki so bila razmeroma še dokaj zadovoljiva. Na občneta zboru je poročal zastopnik Zveze tovariš Lombardo, ki je v glavnem opozarjal tovariše na bližnje priprave kapitalistov ter pozival kleparje, da se Za protinapad pripravijo, kajti le v duhu prave delavske zavesti bo mogoče Odbiti kapitalistične napade. Res je, da albo kleparji in inštalaterji raztreseni skoraj po vsej deželi, družiti nas pa more le troje, in to je: boj za naše pravice, boj za naš obstoj, in boj za naš potrebni vsakdanji kruh. Zbor je podal staremu odboru absOlutorij, na' kar som izvolili nov odbor, od katerega pričakujemo, da bo pridobil V tekočem letu čimveč uspehov. Od tovar&eV pa pričakujemo, da bodo Zvesto sledili odboru ter ga podpirali v vseh zadevah tikajočih se organizacijskega in Strokovnega stremljenja. Za nas naj pa velja geslo; »Vsi na delo za skupne Interese delavstva.« Iz centrale. VABILO na redni letni občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. jiunija 1926 ob 9 dopoldne V kleti I. ljubljanskega del. konzumnega društva, Kongresni trg 2 v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvoritev; 2. zapisnik zadnjega obč. zbora; 3. poročila odbornikov; 4. poročilo glavnega tajnika; 5. poročilo nadzorstva; 6. sprememba pravil; 7. volitve: a) načelstva, b) nadzorstva; 8. predlogi in sklepi; 9. slučajnosti. Vsi zastopniki včlanjenih zvez naj se občnega zbora točno in gotovo udeleže, ker bo občni zbor razpravljal tri sklepal o važnih organizacijskih ter gospodarskih vprašanjih naše organizacije. Vsi predlogi se morajo v smislu pravil poslati 8 dni prod občnim zborom načelstvu JSZ. Ako bi občni zbor ob določeni Uri ne bil sklepčen, se bo vršil čez Yz ure Občni zbor ob vsakem številu zastopnikov. Za naČdlstvo: Jože Gostinčar, L r. načelnik. Ivan Gajšek, 1. r. glavni tajnik. 2veza tovarniškega delavstva. Vse skupine opozarjamo na občni zbor Zveze, ki ae bo vršil v nedeljo 6. t. m. Ker je ta občni zbor Za razmah in bodoče delo naše strokovne organizacije zelo velike važnosti, prosimo skupine, da gotovo pošljejo polnoštevilno svoje zastopnike. Na občnem zboru bomo govorili o mno-gočem, zato naj ne bo izgovora o ne- Strokovna zveza radarjev* Zagorje. Stojimo pred rudarskim* kongresom. Prihodnji mesec 11. se zberejo v Zagorju predstavniki naših organizacij iz vse Slovenije. Pridejo naši najboljši možje, ki še niso nikoli klonili in bodo Še zdržali napade ih pripravljati ofenzive. Pridejo, da se spoznamo, navdušimo in ponovimo odločno našo zahtevo: za poštenje ho- čemo poštenja! Opozarjamo na tozadevne okrožnice, katere dobe naši zaupniki v nekaj dneh. Celjsko okrožje 3SZ. Važen sestanek. V nedeljo, dne 6. junija 1.1. se bo vršil sestanek celokupnega krščansko socialnega delavstva iz Celja in bližnje kot daljne okolice. Dolžnost vseh krščansko mislečih delavcev in delavk je, da se tega sestanka zanesljivo udeleže in pripeljejo s seboj še svoje tovariše in tovarišice! Sestanek se bo vršil vsled tombole invalidov ob 5 popoldne v vrtni dvorani pri »Belem volu«". Ker je to zadnji sestanek celokupnega delavstva pred kongresom, naj velja geslo — poziv vsem z nami čutečim, »da se sestanka udeleže polnoštevilno.« Odbor. Delavska zveza. Trbovlje. Okrajna Delavska zveza ima letni občni zbor dne 6. junija t. 1. ob 4 popoldne v prostoru tajništva, Loke 253, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. tajnika, 3. blagajnika, 4. odbornikov, 5. volitev novega odbora, 6. slučajnosti. Ker je trenotno važen politični položaj, se vljudno vabite vsi člani zveze, da se zbora udeležite. Delavstvu je danes .potrebno, da pozna tudi političen položaj, v katerem se danes nahaja v naši državi, da si bode tako znalo uspešno priboriti na političnem polju boljšo bodočnost. Opozarjamo tudi vse one člane, kateri še niso poravnali Članarine za 1. 1925., da isto poravnajo, da bode mogoče napraviti reden zaključek. — Predsednik. Sestanek za prouCa-van)e vajeniškega vprašanja. Delavska zbornica za Slovenijo je sklicala prid skupin sestanek zastopnikov strokovnih Central ha zastopnikov pridobitnih krogov, ki se je vršil v torek dne 1. julija ob 15. uri v mali posvetovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani, zš proučevanje vajeniškega vprašanja. Od strokovnih central so bili ntiVzoči: za Jugoslovansko strokovno zvezo tov. Peter Lombardo, za Narodno SOC. Strokovno zvezo g. Kravos, ha Strokovno komisijo g. Berdajs, za Zvezo privatnih nameščencev g. Urbančič. Od delodajalskih korporacij pa sledeči: Dr. Adolf Golja za Zvezo indUstrij-cev, dr. Pretnar za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, g. Šime za Zvezo trgovskih gremijev, g. Ertgel-bert Franchetti za Zvezo obrtnih zadrug, g. Vospernik ža zadrugo gostilniških, kavarniških ih hotelirskih obrti. Tajnik Delavske zbornice, gosp. Uratnik, ki je vodil sestanek in podal informativno poročilo o problemih vajeniškega vprašanja, ki je dalo povod za visoko debato, iz katere je bilo posneti, da je tako pri delodajalskih kakor pri delojemalskih zastopnikih zelo veliko dobre volje za skupno delo glede rešitve vajeniškega vprašanja. Predvsem se je mnogo razpravljalo o obrtnih nadaljevalnih šolah ter o strokovni kakor družabni izobrazbi vajencev. Treba je posvetiti pažnjo na to, da se omeji število vajencev na gotovo število, ki jih sme imeti posamezni obrtnik. Drugo nič tmanj važno pažnjo pa je treba posvetiti tudi temu, da. vajenci ne bodo služili mojstru za deikle, pestunje in za razna druga, ne v stroko spadajoča dela, ki jih morajo vajenci danes opravljati pri mojstrih. Kajti zgodi se mnogokrat, da vajenec po preteku učne dobe ne more nastopiti pri drugem obrtniku službo pomočnika, ker se ni ničesar naučil, vsled opravljanja drugih del. Sestanek za enkrat ni prinesel posebnih konkretnih predlogov in to iz razlogov, ker je bil od časa dostavljenja vabil in do vršitve seje prekratek rok za podrobno prouče-nje tega vprašanja. Želja vseh navzočih je bila, da naj bi Delavska zbornica o priliki še sklicala en tak sestanek, ki bi nas brez dVoma približal zopet en korak bliže k rešitvi vajeniškega vprašanja. Orsanistovsko vprašanje. Ni ga stanu, kateri bi se nahajal v tako tBŽki krizi, kakor je organi-stovski. Pred vojsko je še šlo za silo, sedaj je pa v takem položaju, da nastaja vprašanje, če se naj še goji! in če ni bolje, da gremo zopet nazaj v dobo pred 30 leti, ko je zadostovalo, da je znata kaka oseba tadgjrati za silo par pesmi, ali pa so prepustili gojitev petja nekaj pobožnim ženam. Slovenci se ponašamo, in sicer po pravici, da je naša glasba — Cerkvena in svetna — skoraj na Višku. Nadalje se ponašamo, da smo zelo napredovali v petju in da je ravno pevska izurjenost najpripravnejši most, po katerem ae vpeljemo pri tujih narodih. 2 našo pesmijo jih opozorimo nase. Ne smemo pa pozabiti, da je bil med prvimi orači na polju moderniziranja naše glasbe in našegjA petja slovenski organist. Odločno trdimo, da bi nC bilo cerkvene glasbe in da bi zaostajala tudi svetna glasba, ko ne bi bilo sposobnih in požrtvovalnih organistov. Zato pa je Vprašanje oT-gartibtovškega, startu kulturtio vpra-Sanje irt S reta tudi vprašanje vsega itarodrt in se mora čimprej rešiti. 6nl brat. (Iz knjige: »Človek in tajinstvenost v Aziji«, napisal F. Oasendowski.) Končno sva dospela z vodnikom do Cilja ekspedicije na sever. Kope gosi so se vlačile ob obali In polnile zrak s svojimi kriki. Stopivši iz ge* zda, sem zapazil na obali velik križ zgrajen iz slabo obsekanih brezovih hlodov. Približal sem se irt čital sledeči ruski napis, ki se mi je zdel kaj malo primeren za duh tega kraja: »Slava Bogu na višavah nebes in mir ljudem tna zemlji in na oceanu življenja I« Ta krščanski simbol v tej samoti me je iznenadil irt Vprašal sem svoje- fa vodnika, kdo bi bil neki postavil riž na tem kraju. Odgovoril je vidno ganjen: »Črni brat!« Lezla sva ravno po strmem, pe-skoviteta bregu in nadaljevala pot s tako težavo, da sva bila primorana stopiti s (konj in živali celo raztovoriti. To me je oviralo, da nisem zvedel kaj več o Črnem bratu. Ko sva končno prekoračila ta potujoči pesek, pod vplivom Vetra vzravnan v dolge valove, sem zagledal nasproti nama staro, enonadstropno hišo, zgrajeno iz očr-nelih meeesnovih hlodov. Na njenem severnem koncu je bil postavljen majhen stolp, ki je nori! pozlačen križ. »Tukaj biva črni brat,« mi je razlagal vodnik. »Ne vem, ga-li najdeva doma, kajti ob tem čaBu se nahaja navadno na morju.« Približala sva se hiši, a nihče nama tli prišel nasproti. Klicala sva. Prikazali so se nekateri Airti (prebivav-Ci otoka Sahalina) in le z Veliko težavo So nataa razložili, da je menih ha morju, da sO oni prišli od daleč ga vprašat za svet in da čakajo ha njegov povratek. Preživela sva dva dni v hiši meniha. Vodnik mi je zagotavljal, da bo vrti mož presenečen, če naju najde nastatijehd v svoji hiši. Ko Se je drugo jutro danilo, so naju Zbudili psi AlnOv, ki So tta vso moč tajati. Stopil sem iz hiše ravno še pravočasno, da Seta videl, 'ko so neki možje vlekli k obali veliko jadrnico. Jadra so bita nagnjena in zagledal sem tri može, ki so Skrbno privezali ladjo iti se napotili pTOti hiši. Požuril sem Se in jim Šel nasproti. Oni, ki je prihajal prvi, je bil menih visoke postave, jako bled in tako suh, da se mi je zdelo, da ni drugega kot skelet pod Črno obleko. Ko me ie zagledal, je pobožal svojo dolgo, belo brado in si dal s hitro gesto kapuco na glavo. Bel križ se je razločil na ožadju iz omega blaga. Težek, železen krocifiks je visel na verižici na njegovih prsih. Nosil je visoke, okovane škornje iz 'kože tulenja. Debela vrv mu je obdajala boke in okoli zapestja leve roke je imel rožni venec z debelimi jagodami. Kapuea mu je zakrivala skoro obraz, vendar pa sem videi njegov ognjeno živi, izprašujoči pogled, njegove goste, bele trepalnice, njegov ozki, energični nos, njegova tenko zarisana usta. Vse je izražalo železno voljo. Ko sva se bližala drug drugemu, sem bil presenečen, kt> sem slišal rožljanje verig, sicer tako domače v teh krajih, kaznjencev. Jeti mogoče, da je tudi on kaznjenec, ta misel me je nenadoma prešinila. V tem trenutku pa je dvignil »Črni brat« svojo koščeno roko in napravil v smeri proti meni znamenje križa, rekoč z glasom starca: »Naj Gospod blagoslovi vaš prihod v naši samoti, moj sin!« Predstavil sem se in stopiti smo skupno v hišo. Moj vodnik in.Altii, ki so prišli pred menihom do vhoda, so pokleknili in skloniti pred njim glave do zemlje. Dal jim je svoj blagoslov s polaganjem rok. Potem so se dvignili in pobožno poljubili starcu roko. Menih je stopil v svojo celico in se kmalu nato vrnil, oblečen v svetlejšo obleko, z odgmjerto kapuco, da so se videli njegbvi beli lasje. Prebil sem celi dan in noč v tej čudni hiši. Izpraševal me je o političnem življenju v Rusiji In drugih državah, o znanstvenem in verskem gibanju ter o dObroznanih osebnostih iz znanstvenih in vladnih krogov. Končno mi je čisto nepričakovano povedal francoski, da mora poravnati nekatere stvari z mojim vodnikom, ki mu je prinesel hrane, in da mora videti tudi AJne, ki so biti prišli, da ga vprašajo za svet. Naveličata sva se razpravljati še dalje ter nekoliko počivala. S pogovorom sva zopet začela šele po 'kosilu. Kosilo je obstojalo edino iz svežih rib. Menih ni okusil mesa že petdeset let in ga ni pustil nikoli na mizo-. Jedel je jako hitro in kot bi se silil, ker je jed pač neizogibna. Spil je čašico čaja brez sladkorja, opravil kratko molitev, potem se je vsedel na bolj pripraven sedež, ki je bil pokrit s pobarvano kožo tulenja. Dolgo sem mu moral praviti novice iz Petrograda in Moskve. Ko je slišal, da sem prebil nekaj časa v Parizu, jn© je spraševal o nekaterih francoskih učenjakih, kot so Lichtenberger, Reclus, Roux, Bus-sines, Poincarč. Jako se je zanimal za L. Tolstoja, Vladimirja Solovjeva in pisatelja Korolertka, ki jih je osebno Priznamo, da niso v mnogih slučajih cerkve v položaju, da bi zadostno skrbele same za svoje organiste. In tudi niso dolžne, ker mora biti to zadeva ljudi samih. Po našem mnenju bi bila za prvo silo rešitev ta, da bi se izposlovalo, da razpiše vlada konkurenčne obravnave, na katerih se določi, koliko ®aj prispevajo občine za organiste in <*a bi se ta prispevek tudi pobiral od državne oblasti. Tako pa so žal slučaji, da se ppotivijo nekateri; davčni aradi in da nočejo pobirati občinskih naklad za organiste. Ker ne bdi zadostoval dohodek od občine, se morajo odpreti organistom nove pridobitne prilike ter ga v ta namen tudi vzgojiti. Organist bi lahko opravljal poleg organistovske Službe tudi posle občinskega tajnika, Ojnika hranilnice ali kakih drugih gospodarskih podjetij. Izobrazbo za *a dela bi mu morale nuditi orglarske gole, katere bi morale vpeljati Poleg sedanjih učnih predmetov se Rove predmete (knjigovodstvo, računovodstvo, obč. uprava itd.). Da bi 8e mogli učenci temeljito izobraziti, se morala tudi učna doba podaljšati — najmanj za eno leto. V daljši bodočnosti bo treba pa tudi na to misliti, kako bi se petje in glasbena izobrazba med narodom se bolj razširila in poglobila. Da se doseže ta cilj, bii se morale nastavljati Proti primerni plači tudi na ljudskih Šolah strokovne moči za glasbo. Za taka mesta bi potem prišli, v poštev edino organisti. Podali smo nekaj misli, kako bi 8e rešilo vprašanje oi^anistovskega stanu. Vse navedeno je izvršljivo. Na Merodajnih flaktorjih je pa ležeče, če ih kedaj izvrše reorganizacijo in s tem zasigUrajo ekzistenco organistu ter ga usposobijo, da se še bolj posveti kulturnemu delu za ljudstvo. V slučaju, da pa ostane še vse pri starem, pa svetujemo organistom, da posežejo po radikalnih sredstvih, si-«er bodo propadli ne le gospodarno, ampak tudi moralno. Izdelajo Qaj statistiko fara in naj objavijo One* katere ne morejo nuditi eksi-Btenčnih pogojev, da bodo obvarovali svoje kolegOr prod nepremišljenimi kompetencami. Obenem haj bi Pa izposlovali!, da se zaprejo orglar-ske šole, ker je naravnost brezvestno skrbeti še za Večji dotok organistov ter s teoh množiti število obupancev. Tedenske novice. Smrtna kosa. V Ljubljani! je umrla v 76. letu starosti gospa Marija Moškerc, mati našega nepozabnega Prijatelja in delavskega organizatorja, Pokojnega Mihaela Moskerca. Rajni-°a je v krščanskih 'ofganizacijah zelo Pridno in vneto delovala. N. v m. p.l Strela ubila mater iti sinčka. V Cužhij vasi V trebelski1 župniji na Dolenjskem se je vračala med nevihto %oznal, ko se je mnogo vdzil po Evropi. Bral je bil slovstva vseh narodov, kazal obširno znanje in fin kritičen dtih, a po najini konverzaciji sem videl, da je prenehal njegov kontakt ® življenjem pred približno trideseti-leti. imel je tako globoko modroBt tako neomejen duševen mir* tako |Jobok pojem o življenju* tako vzvišene misli, da si ga nisem upal kaj v&rašati in sem ponižno čakal, da bi sam hotel pripovedovati o svojih Vladih letih. Moje upanje hi bilo za-^an, Zapazil je, da sem zaslišal večkrat * začudenjem rožljanje verig, ki se je *nlo vsakokrat, kadar je napravil najmanjši gib. Dvignil je proti mehi svoje ^odjne, sVette Oči in rekel z nizkim glasom: >Jaž nosim Verige, ki mi gredo Preko hrbta in se končujejo ob pasu y težki verigi. Na sebi nosim srajco J® dlake. Delam to, da napravim telo “^ežčutno. Vzel šem nase to sl&bo po-^ ker sem velik žločinee.« Nisem ugovarjal, žadOvoljil sem ®e» da sem mu gledal v oči. >Zločineo sem, ali slišite?« je vprašal z neučakanostjo. (Dalje.) čitajte »Pravico«! iz vinograda Ivana Debevec š svojim triletnim sinčkom. Ko sta prišla do bližnje zidanice, je strela udarila v nesrečno mater z otrokom in oba ubila- »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10—24, pošlje vsakemu naročnika »Pravice« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! Smrtna nesreča v Kokoški dolini. Inžemer Janko Hajnrihar, sin veletrgovca Hajnriharja iz Škofje Loke, je zgradil v Kokrski dolini veliko ri-žo, t. j. korito, po katerem drse s strmine hlodi v dolino. Zadnji čas so se hlodi visoko v riži zataknili in inže-ner je šel stvar pregledat, kako bi se hlodi zopet naprej spravili. Pri pregledovanju pa mu je spodrsnilo, padel je v rižo in letel navzdol, pri ovinku pa ga je vrglo iz riže in je padel okrog 40 m globoko na peščen prodi Padel je tako nesrečno, da je v Leonišču, kamor so ga prepeljali, umrl. Žalostna smrt izsefljenca. Slovenski rudar Kirn Feliks je na Francoskem ustrelil v dušni zmedenosti najprej ženo, potem pa še sebe. Zapustil je štiri nepreskrbljene otroke. Ponesrečeni izletniki. Zadnjo soboto zvečer je odšla družba izletnikov iz Kamnika proti Kamniški Bistrici'. Ko je bilo šest oseb na brvi pred Kopišarjem, se je ta udrla in pet jih je padlo v globočino 6 m. Dva sta se težko poškodovala, drugi lahko. Velik požar. V noči od 31. maja na 1. junija je izbruhnil v Prigorici pri Ribnici na Dolenjskem velik požar, ki je uničil 23 hiš, preko 30 gospodarskih poslopij in kozolcev. Zgorelo je tudi precej živine. Vas je revna ter se pečajo prebivalci predvsem z lončarstvom in vožnjo. Škoda znaša po provizorični cenitvi nad 2 milijona 500.000 dinarjev. Z zavarovalnino je krita komaj desetina. Potrebna je nujna pomoč. Žena Umorila svojega moža. V Zagorja ob 8avi je Ivanka Trebušak umorila svojega moža Lovro Trebu-šaka, zidarja pri rudniku. Vzela je sekiro in ga z udarcem po glavi pobila na tla. Ko so prihiteli sosedje, ki so čuli grozen krik, na lice mesta, je bil mož že mrtev. Zakonca se že dolgo časa nista razumela in Se prepirala, ker sta bila oba vdana pijači. Zapušča 5 nepreskrbljenih otrok, od katerih je najstarejši stat 12 let. Ženo so seveda aretirali. Strela. Med grmenjem in Velikim nalivom so se v ptujskem mestnem parku sprehajali nekateri vajenci. Pred nalivom so nekateri iskali zavetja pod kostanji Nenadoma udari strela v kostanj in ubije dVa vajenca, tretjega pa je smrtnonevamo ošinila. Velik požar v Zagrebu. V petek ob 6 zvečer je začela goreti v Zagrebu velika tovarna za 'kože. Ogenj je objel skladišče ter se od tam bliskovito širil po privatnih poslopjih v Kožarski ulici. Vratar Vajdič je ob tem času zapazil) da se je iz skladišča dvignil steber dima. Ogenj je vzbuknil v celem skladišču. Takoj so obvestili gasilce in policijo, vojaška oblast pa je poslala močan oddelek vojaštva za stražo in pomoč. Ob 8 se je začula močna eksplozija, ki je zrušila del poslopja. Po preteku deset minut so se čule nadaljnje tri eksplozije* ki so požar še podnetile in spravile ves okraj v grozovito paniko. Vse je hitelo, da reši, kar se rešiti da. Požar je trajal vso noč in se je šele proti jutru posrečilo ga omejiti Celokupna škoda znaša preko deset milijonov dinarjev. To je bil v- Zagrefou največji požar, kar ga pomnijo ljudje. Najdena utopljenka. Na Otočah na Gorenjskem so našli Vtopljetto 21-letno Antonijo Zajc iz Zgornje Lipnice. Ko je nesla v mlin v Globoko, je nesrečno zdrsnila v Savo. Po dveh letih odkrit zločin. Prod dvema letoma je neznano kam (zginil Vekoslav Prgic v Črnogorcih pri NoVi Gradiški na Hrvatskem. Njegova žena Kata je vedno govorila, da je odšel v Ameriko, vsled česar so govorice o pogrešanem Prgiču potihnile. Med tem časom se je Kata spoznala z mladim kmetom v bližnji Va- si In se preselila k njemu. Temu je zaupala, da je mož za vedno izginil. S tem so se pa govorice o Prgiču zopet poživile in prišle tudi na ušesa orožnikov, ki so ženo aretirali. Pred sodiščem je priznala, da je leta 1924. svojega moža ubila s sekiro in v hlevu zakopala, prašiči pa so potem snedli meso. Na straži ustrelil svojega tovariša. v is o vem Sadu je stal na straži vojak Štajber. Ponoči je zapazil, da nekdo gre in zaklical: stoji Ker se drugi ni ustavil, je Štajber takoj streljal in ubil vojaka Adama Bena-ži, svojega tovariša, ki je bil tudi na straži- Nesreča z ekrasitom. V mostarskem okraju v selu Smrekovi je Gav-ro Matkovič hranil v svoji hiši okrasit. Iz neznanega vzroka se je sredi noči, ko je Matkovič spal, ekrasit vnel. Sledila je strašna eksplozija. Ko so prihiteli ljudje, je bila hiša vsa v plamenih. Sosedje so ogenj pogasili, nakar so našli v hiši Matkoviča raztrganega na kose. Delavstvo v zgodovini. Vsak stah mora poznati svojo zgodovino. Naš kmet se s ponosom uživ-lja v branje na njegova slavna leta, ko se je upiral, zaničevan in izmoz-gavan, tuji gospodi na svoji! zemlji. Po tej trnjevi poti je hodil stoletja, dokler ni prišel čas svobode. Še slabše je življenje delavca v vseh časih, saj živi in mrjte pod tujo streho, le ono bore malo premoženje je njegovo, kamor lahko položil glavo, da si odpočije. Razlika je le tolika* da se iZpreminja vsaj malo njegovo gospodarsko življenje. Dolgo časa je živel delavec, suženj, pod oblastjo bogatega človeka, ki je smel z njim storiti, kar se mu je žijubilo, oh pa ni imel proti njemu drugegti kot železnih rok, ki so de-lhle neprestano na veleposestvih, v rudnikih ali na ladjah. Večina nikdar ni užila hiti minute svobode. Gospodarjev bič je švigal nad sužnji ih psi. Moč Kristove ljubezni je razvažala verige in proglasila vse ljudi Za enake, delo pa za dolžnost človeka. V srednjem Veku vemo malo o delavstvu, več pa o obrtnem stanu, ki je živel v mestih organiziran po cehih. Sicer pa delavcev v našem smislu srednji Vek hi poznal, delavski razred je zrastel šele v novem veku z razvojem industrije. Kmalu pa _ je postal tudi drugi razred j* mo* či in številu. Njegov prvi nastop opazimo v francoski revoluciji. Toda ta nastop še ni bil zavesten. Zavedajoč se svoje moči je delavski razred nastopil 50 let pomeje leta 1848. ob zopetni revoluciji. Od tedaj naprej je vdano močnejši, dobro ve, kako Silo hrani v sebi. Iz brezpravnega sužnja se je delavec razvil po zaslugi Kristusa v odločujoč faktor._______ Na delo za „Pravlco"l Mogočen je vpliv časopisja na človeško življenje in mišljenje, ustvarja javno mnehje ter je zato važen faktor V političnem življenju narodov in stanov. Pisatelj Watke je svoj čas napisal: »Velik je vpliv časopisov. Hitro sicer ovenejo listi, toda pOgnoje zemljo. Podobni so padajoči kaplji, ki se hitro razlije, končno pa vendar izdolbe skalo.« Ogromna moč, ki jo predstavlja danes kapitalistično judovsko časopisje, se da težko na mah oceniti. Je pa gotovo, da bi se v današnjih povojnih časih ne mogel vzdržati obstoječi kapitalistični družabni red* ne korupcija in ne bilo bi mogoče tako nesramno izrabljanje delavstva, kakor se vrši od strani kapitalistov danes, ako bi ti ne imeli silno močnb razširjenega časopisja med narodom. Modemi kapitalizem je produkt judovskega mišljenja. Judu gre le za dobiček. On ne proizvaja zato, da bi koristil driižbi, marveč, da si na-gromadi bogastvo. V ta namen slh-žijo kapitalistu v prvi VfBti časopisi. Ne gre za človekov dušni in telesni blagor, marveč ih kupčijo. Zato obvladuje kapitalizem danes politiko, narodno gospodarstvo, trgovino in kultuTO. Da ima to kapitalistično časopisje še poseben namen ubijati v delavstvu vsako stanovsko zavest in smisel za organizacijo, je jasno. Da je to časopisje ta svoj namen v veliki meri že doseglo, je za slovensko delavstvo strašno dejstvo. Da je danes delavstvo brezbrižno samo zase, za svojo bodočnost in obstoja je gotovo vzrok teh slabih socialnih razmer delavstvo samo. Da pa je do tega prišlo, se imamo zahvaliti dejstvu, da danes ogromno število delavstva čita liberalno kapitalistično Časopisje. Ako hočemo preprečiti še večje zlo, tedaj moramo brez odlaganja v stvaren boj proti kapitalističnemu časopisju, katero mora romati nazaj v isti meri, kakor bomo širili naše časopisje, našo >Pravico«. Ura se nagiba proti dvanajsti. Še je čas* da storimo vse, da obvarujemo delovni rod pred propadom po kapitalističnem časopisju, da zajezimo izkoriščanje delavstva in da rešimo naše delavstvo lažisocializma. Pozivamo vse naše somišljenike in prijatelje, vse krščanske socialiste ter člane naših delavskih organizacij* da storijo ta mesec vse za našo »Pravico«, da jo razširimo, spopolnimo in storimo mogočno boriteljico za pravice delavstva in vodnico našega delovnega ljudstva. Širimo »Pravico«. V boj zanjo! Dopisi. Trbovlje. Na Članek Neorganiziranim rudarjem« V »Pravici«, se je »Jutro« z dne 30. maja v Štev. 122. ujezilo, da vendar mi kaj takega pišemo. »Jutro« naslavlja tozadevno notico z »Dvolična Vloga klerikalcev« ih utemeljuje to vlogo s tem, da naši zastopniki«. Z. R. delujejo za združitev rudarjev, na drugi strani pa poudarjajo, da je njihova organizacija najbolj prava. Mi bi na notico »Jutra* ne odgovarjali, ko bi ne vedeli, da so uprav oni tisti, M imajo med! rudarskim delavstvom dvolično vlogo. Oni pravijo in priporočajo delavstvu, da je pravilnik delavske skladbice najboljši pravilnik, kat jih pozna naša država in da ga le uTOdil njih vodja g. dr. Žerjav. Bič, ki jih tepe potom pravil-nika, pa občutijo rudarji uprav sedaj, ko delajo 20 do 25 let in fte dobijo končno nikake pokojnine. Rudarji to vidijo in se vsled tega godi demokratski stranki to* kar ohi nam želijo. Sicer pa naj »Jiitrov« dopisnik ne ugiba dosti o naši strokovni organizaciji. ifce je radoveden 0 njenem stanju, naj se samo potrudi k našemu tajništvu. Radi akcijskega odbora se pogovorimo drugič, ako želite. 0 zedinjenju je stvar naša, vendar ne demokratov, ko nimajo niti strokovne organizacije rudarjev. Mi bomo zadevo rešili brez demokratov. Tudi združenje rudarjev ali enoteh nastop po potrebi se bo izvršil brez demokratov. Svetujemo jim samo, da ne utikajo nos v stvari, ki so last rudarjev samih, he pa kaka voda na demokratski politi&ii mlin. čim dalj bodo rudarji od kakih demokratskih intrigantov, tem bolje za nje. Trbovlje. tTstanovila se je poslovalnica I. del. hranilnice in posojilnice s sedežem v tajništvu Strokovne zveze rudarjev, Loke 253. Hranilnica je izrazito delavska in ima po svojih pravilih namen koristiti le delavstvu. Hranilne vloge so: Zbiralne, obvezne, tekoče. Za prve se sprejemajo mali zneski. Ža obvezne vloge se vsakdo obveže, da bo redno vlagal najmanj 1% svojega mesečnega zaslužka. Ža tekoče vloge vtaga lahko svoj preostali denar v mali, ali večji vsoti. Obrestovan je je 5&. Ker je dihfeš veliko deharja porabljenega za alkohol, ki je delavstvu največji sovražnik, se (felaVbtvU priporoča, da se toga sovražnika izogiba in isti denar nalaga in zbita prihranke ža stat* leta, AM> delavec računa s krizo, katera se danes fe vedno nadaljuje in da mu lahko podjethik vsak člas odpove službo, kako dobro je, ako ima prihranjenega vsa) nekaj denai-ja, da. tau Al treba samemu in družini prvi dan prositi olcTOg ljudi najpotrebnejših sredstev. In to ie prav lahko z mali# zneski zbrati v hranilnici ob času šhižbe. Kdor ima f&ho voljo* da ima »PRAVICA«, dne 3. junija 1926. :■■■■ '.Trs: , 1 na starost vsaj nekaj prihrankov, ta bo vlagatelj I. del. hranilnice in posojilnice, ki ji bo hvaležen na stara leta. Vse podrobne informacije dobi pri sosvetu hranilnice v tajništvu Strokovne zveze rudarjev, Loke 253. Zagorje. Pretečeni teden je umrl na Dunaju g. dr. Ivan Demovšek, rodom iz Zagorja. Ranjki se je vedno živahno zanimal za razmere našega delavstva in je opetovano žigosal kapitalistično trboveljsko družbo, ki izmozgava naše rudarje. Bil je sin proletarskih staršev in ta zavest ga je spremljala vse življenje. Z zgledom, nasvetom in dejanji je koristil marsikomu in si tako postavil trajen spomenik. Pokopan je na Dunaju na centralnem pokopališču. Naj mu sveti večna luč! Zagorje. V najkrajšem času se začne pri nas gradnja vodovoda. Delalo se bo na jbrže vse leto. Na ta način bo mogoče zaposliti številne brezposelne reducirance, za katere ni več kruha pri trboveljski družbi. Vodovod bo baje gradila stavbna tvrdka »Slograd«, ki je znana kot precej solidna. Stavil se bo graditelju nalog, da najame za dela domačine. — V nedeljo popoldne se je vršil v hranilničnih prostorih v Zadružnem domu občni zbor »Ljudske gospodarske zadruge«. Iz poročil posameznih članov načelstva se je dalo ugotoviti, da se razmere pri zadrugi povoljno razVijajo. Odstranjeni so vsi predsodki in razni nedostatki. Zadruga stoji danes pred večjim razmahom. Da bo torej uspeh tem večji, poživljamo naše delavstvo, da se lastne ustanov^ resnično oklene in tako dokaže, da je v resnici zavedno. Zagorje. Trboveljska družba zopet reducira. Število odpuščenih bo baje v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah doseglo .800. Da družba malo pazi, kakšne ljudi odpušča, je stara stvar. S to redukcijo bo menda konec teh preganjanj, ker bodo Skoro ostali v revirjih samo pazniki. Če g. Čobal kaj posreduje za brezposelne, nič ne slišimo. Menda se bo .sedaj začelo rtoj*-majtno obratovati.' Sv. Lpvfenc na Pohorja. V nedeljo dne 30. maja se je vršil v gostilni Oder lepo obiskan članski sestanek naše organizacije, na katerem nam je v prijateljskem razgovoru poročal okrožni tajnik JSZ toV. Denžič. Njegova izvajanja, zlasti o važnosti strokovne organizacije za naše lokalne razmere, kakor za celoten delavski pokret so udeleženci z zanimanjem sledili. Za vsakega delavca je strokovna organizacija njegova življen-ska potreba. Govorilo se je dalje o raznih krajevnih zadevah. Izpopolnil se je tudi odbor, ki ne samo, da bo skupino obdržal na sedanji1 višini, temveč uvrstil še ostale neorganizirane tovariše v naše vrste. Lep uspeh tega dne je gotovo tudi ustanovljeni pripravljalni! odbor, ki si je stavil nalogo zbrati krog sebe vso krščansko mislečo mladino in jo privesti pod prapor Krekove mladine. Prevalje. Na binkoštni ponedeljek ko smo dvignili nove zvonove v Zvonik, smo se poslušajoč njih lepi glas pogovarjali, komu bodo prvič zapeli. Nismo se nadejali, da bo to eden izmed naših vrst, in sicer pri vseh priljubljeni tovariš Lavoslav Abraham-Podlegel je dolgotrajni in strašni bolezni jetiki. Rajni je bil 43 let star, izučen čevljar in je več kot polovico svojega življenja žrtvoval za krščanske organizacije. Že v zgodnji mladosti je s odeli oval pri ustanovitvi Slovenskega kat. delavskega društva in ni bilo krščanske prireditve, najsibo politična, kulturna ali gospodarska, kjer ne bi sodeloval naš rajni Polde. Bil je v pravem pomenu idealist, kajti za ves svoj trud in delo pri organizacijah ni nikdar iskal plačila ali dobička. Zadovoljil se je z uspehom pri svojem delovanju. In kako je ljudstvo cenilo vse to njegovo delo, je pokazal njegov pogreb. Stari ljudje ne pomnijo, da bi imel kdo na Prevaljah tako veličasten pogreb. Slovenski riarod od blizu in daleč je pokazal v spodbudo vsem drugim, da zna ceniti in spoštovati svoje može, ki so zanj delali. Posebno čast pa so rajnemu izkazala društva in organizacije kakor: Strokovna zveza, Prosvetno društvo, Orli, Orlice in gasilno društvo, vsi so spremljali rajnega tovariša in člana na zadnji poti. In ko mu je po govoru g. domačega župnika zapelo pevsko društvo žalo-stinko v slovo, so se krčila srca ob misli1, da ga ne bo več med nami. Da, ni te več dragi Polde med nami, ali mi upamo, da uživaš v večnosti plačilo svojega truda. Počivaj v miru! Hrastnik. Preteklo nedeljo je bil občni zbor katoliškega izobraževalnega društva. Društvo se mora boriti z velikimi težavami. Hrastnik šteje 6000 duš, nima nobene cerkve in je brez dušnega pastirja. V verskem oziru je Hrastnik prava Afrika, ki nudi prav žalostno sliko. Društvo je v zadnjem poslovnem letu lepo napredovalo. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je imel odbor 17 sej. Vložni zapisnik izkazuje 293 postavk za 190 odposlanih in 103 došle dopise. Denarnega prometa je bilo 49.121.25 Din. Društvo vzdržuje javno knjižnico, ki se je to leto pomnožila za 160 vezanih knjig. Knjižnica je dobro obiskana. Društvo ima sedaj sledeče odseke: pevski zbor, ki ga poučuje g. Ličer (proti plačilu) in dramatični odsek, ki je imel 6 iger zadnje poslovno leto. Zadnji čas sta se ustanovila tamburaški zbor in športni klub. Pri volitvi odbora smo pogrešali dosedanjega požrtvovalnega tajnika V. Eržena, ki leži težko bolan v mariborski bolnici. Odbor je sestavljen iz samih mladih sposobnih moči, ki so nam porok za. uspešno delo v bodočnosti. —Šolske zadeve: Dne 11. junija 1926 se bo vršil komisionelni ogled vseh stavbišč za novo šolo. — Rudarske zadeve: Pri zadnjem plačilu so mnogi reveži upali, da dobijo 300 dinarjev kot'odškodnino za zamujene šihte, kakor je bilo v časopisih. Prejeli so pa ‘to odškodnino zelo redki rudarji. , . Krekova mladina. VSEM PODRUŽNICAM IN SKUPINAM! Plakate in vabila smo razposlali vsem našim organizacijam, podružnicam in skupinam. Obesijo naj jih na vidha mesta. — Kongresna številka ^Pravice« in »Ilustrirani Slovenec« se bosta prodajala na kongresu. Polovična vožnja za kongres v Celju dovoljena. — Obvestite takoj vse tovariše! Za hrano in prenočišče je preskrbljeno. Večerja ali oflbed po 10 Din, stanovanje sam po 22 ali 24 Din, dva skupaj pa vsak po 10 Din. Soba z dvema posteljama 30 Din. Za obede naj imajo zaupniki pripravljen denar, ker prejmejo v Celju takoj po prihodu vlaka vsoti odgovarjajoče število nakazil za obede; na listku bo obenem označen tudi lokal. Priporoča pa se, da vzame vsak udeleženec nekaj jedil s seboj, da se stroški zmanjšajo. Ponovno opozarjamo skupine in podružnice, da takoj javijo število pri-glašencev, število obedov in prenočišč, da se uredi v Celju vse potrebno. Udeleženci delegatskega zbora naj se odpeljejo v soboto z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.14 (Gorenjci se pripeljejo v Ljubljano ob 11.33), iz Maribora ob 13.20, iz Velenja ob 11.50. Udeleženci na vmesnih postajah naj se pravočasno informirajo o odhodu teh vlakov s sedeža svojega bivališča. Udeležencem nedeljskega manife-stacijskega zborovanja pa priporočamo naslednje vlake: iz Ljubljane ob 5.26 (Gorenjci ob 7.43), iz Maribora ob 5.20, iz Velenja ob 5.35 v nedeljo zjutraj. Udeleženci na vmesnih postajah isto kot zgoraj. — Vsak udeleženec kupi celo vozno karto, žigosano z mokrim postajnim žigom. V Celju dobe legitimacijo, katera jim bo služila za brezplačen povratek. Listkov v Celju ne oddati! — Na kolodvoru v Celju se bodo dobili kongresni znaki po 1 Din. Rediteljstvo v Celju ima celjska Krekova mladina, katera tudi oficijelno sprejme vse udeležence na kolodvoru. Prihod vseh vlakov v Celje je med 7 in pol 8 zjutraj. Po prihodu ljubljanskega vlaka se uvrstimo v sprevod z godbo na čelu in odkorakamo k sveti maši. — Po sv. maši se zopet uvrstimo v sprevod in odkorakamo med svira-njem godbe skozi mesto na zboroval-ni prostor v Narodni dom. — Podružnični in slkupinski reditelji naj skrbe za točen red in disciplino med svojimi ljudmi! Odhodi vlakov bodo razvidni na zborovalnem prostoru v Celju. Tovariši, tovarišice, prijatelji naše mladinske organizacije! Samo en teden nas še loči od naše prve manifestacije, zato pridno na delo, da bo naš praznik čim veličastnejši! Krščansko socia^dstioen pozdrav! Pripravljavni odbor. Krekova mladina Ljubljana je imela 26. maja II. letni občni zbor v Jug. strokovni zvezi, katerega se je udeležilo 64 članov in članic, ter je uspel nadvse lepo. Občni zbor je otvoril podružnični predsednik tov. Srečko Peterlin, ki je v kratkih besedah poudarjal in raztolmačil, kako nujna je potreba, da gre delavska mladina, organizirana v »Krekovi mladini«, z vso žilavostjo na delo, da se pridobi čim . več novih članov. Poudarjal je, da tvorimo nekako družino, Ikoje oče je bil pokojni dr. Krek, katerega nam je pa vzela prerana smrt. Zato moramo gledati mi na to, da delo, katero je on započel in zapustil, nadaljujemo in ohranimo v korist vsega delavstva. — Iz tajnikovih in blagajnikovih poročil se je razvidelo, da je podružnica celo leto prav pridno delovala. V debato so živahno posegali centralni predsednik France Kordin, Ivan Gajšek, Al. Burkeljc, Jože Rutar in drugi. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni vsi stari odborniki in sicer: predsednik Srečko Peterlin, podpredsednik Metod Hočevar, tajnik France Savenc, namestnik Drago Puc, blagajnilk Ivan Sišek. — Lepo uspeli občni zbor je zaključil najstarejši član Jože Rutar z besedami: »Tovariši, vztrajajte pri svojem delu!« Krekova mladina Zalog—Kašelj vabi vse člane in članice na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo ob 3 popoldne v društvenih prostorih gospe Antonije Berčič. Razgovor o našem kongresu. Poroča tov. France Kordin iz Ljubljane. Tovariši in tovarišice, vsi in točno! — Odlbor. Poročil se je v nedeljo v Ljubljani vnet in delavni član podružnice Krekove mladine Zalog—Kašelj tov. Anton Bizilj z gdčno Anico Gostinčarjevo iz Kleč pri Ljubljani. Krekovci iz Zaloga in Kašlja vama kličemo: Obilo sreče! Krekova mladina v Celju je imela v nedeljo, dne 30. maja t. 1. sestanek, katerega je obiskalo nad 30 članov in članic, kljub temu, da je bila tako krasna nedelja, zadnja v letošnjem maju. Na tem sestanku je poročal tov. France žužek iz Ljubljane in nam po eno in pol urnem govoru orisal položaj delavstva in to ne samo položaj, v katerem se nahaja delavstvo sedaj. Orisal nam je položaj, v katerem se je nahajalo delavstvo že pred dvajsetimi in tridesetimi leti. Posebno pozorno je sledilo članstvo onemu delu govora, v katerem je tov. Fr. žužek v jedematih in! naravnost ginljivih besedah orisal delo pokojnega dr. J. E. Kreka na Kranjskem. Posebno uspešno se je pokazalo njegovo delo na organizatoričnem polju v tobačni tovarni v Ljubljani, kjer so v večini zaposlene same ženske. Nadalje nam je tudi razložil, kako velikega pomena je ta nedelja 30. maja, kajti to nedeljo je preteklo ravno 9 let, ko sta dr. Krek in dr. Korošec priredila veliko manifestacijo za majniško deklaracijo. H koncu svojega govora je pozival člane in članice, da naj se zavedajo, kako važen je kongres, ki se bo vršil 12. in 13. junija t. 1. v Celju za celokupen delavski pokret. Da je članstvo! sledilo z vso vnemo njegovemu govoru, je bilo znak burnega odobravanja na koncu njegovega govora, ki ga kar ni bilo konec. — Celjsko članstvo želi, da bi nas tov. žužek z enakim govorom še velikokrat obiskal. — Članstvo Krekove mladine. Za žene in dekleta. Kako se ohrani počene porcelanaste predmete. Položi počen porcelanasti predmet v pisker in nalij nanj toliko mleka, da stoji za prst visoko nad njim. Postavi na ogenj, da zavre, in nato odstavi, da se pohladi. Ko je mleko mrzlo, vzemi porcelanasti predmet ven. Taka posoda je potem še dolgo uporabljiva, ker je postala tako močna kot bil bila zaki-tana. Nabirajte pridno bezgovo cvetje in listje! Čaj iz bezgovega listja je dobro čistilo za kri in želodec, posebno za tiste ljudi, ki morajo veliko sedeti. Čaju primešaj tudi malo strdi ali sladkorja. Mravlje so v vrtih in tudi v stanovanjih pri zemlji zelo sitne. Pri“ prosto sredstvo, s katetrim jih pokončaš je naslednje: vzemi dober kisel kvas, in primešaj mu malo strdi ali sladkorjevega prahu. Položi to zmes na krožnik ali drugo nizko posodo in trumoma bo prilazilo mravelj, katere se bodo s to jedjo — zastrupile. Razno. Kaj je vse mogoče. V Pasingu pri Monakovem je izvršil neki zidarski mojster strašen samomor. Napolnil je kovček z eksplozivnimi snovmi, podal v gozd, kjer se je vsedel na kovček ter eksplozivno snov zažgal-Zletel je v zrak in bil raztrgan na kose. Posamezni kosi njegovega trupla so ležali v okolišu 250 metrov- Smrt zadnjega turškega sultana. V San Remo je umrl zadnji turški sultan Mohamed VI. Štirje otroci zgoreli. V amsterdamski-bližnji okolici je izbruhnil iz neznanega vzroka sredi noči požar v hiši nekega delavca. Starši) in štirje otroci so se v zadnjem hipu rešilit štirje otroci v starosti od treh do desetih let, ki so spali v gorenjem nadstropju, pa so zgoreli. Marsikateri elan I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani še ne ve, da lahko kupi v katerikoli naši poslovalnici, če gre slučajno mimo ali pride z dežele v mesto. — V Ljubljani so sledeče poslovalnice: Kongresni trg št. 2, kjer je posebno bogata izbera manufakture in galanterije. V hiši je tudi gostilna in kuhinja. Dunajska cesta št. 36 v hiši Zadružne zveze; Zaloška cesta št. 15 v lastni hiši; Celovška cesta št. 57 (Spodnja Šiška) v lastni hiši; Vič-Glince, Tržaška cesta št. 11 v lastni hiši. Člani, držite se gfesla: »Svoji k svojimi" Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čet Izdajatelj: Dr. A. Gosar. Urednik: Sreflto Žumer-