r— r j GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o. LJUBLJANA LETO IV Redna izdaja Št. 5. Maj 1978 avtotehna OB PRAZNIKU DELA Danes je v nas le še lep spomin na tista prvomajska praznovanja, ko smo z nageljni v gumbnicah preštevali kilometre in tovarne, nakopane tone rude, posejane in Požete hektare. Je pa neka Podobnost s tistimi udarniškimi časi. Podobnost v tem, da tudi danes preštevamo, da tudi danes želimo veliko doseči, oziroma, da dejansko veliko dosegamo in smo upravičeno ponosni. Ce smo rekli podobnost, potem za tem stojijo razlike in te tudi so. Danes imamo možnosti in moč, da se ustavimo in vprašamo: kako ustvarjamo in kako to, kar ustvarjamo, delimo, pa naj bodo materialne ali duhovne dobrine. Kako nas te. z našo roko in upom dobrine zbližujejo, osvobajajo vsakega posamič in povezujejo vse skupaj v revolucionarnih vizijah? Od sprejetja Zakona o združenem delu do današnje- ga praznika je minilo leto in pol in še vedno smo sredi dela za celovito uresničitev tega zakona. V tem delu, v tem boju pa so večja produktivnost dela, oblikovanje in uporaba meril za delitev po delu še vedno prve naloge, ki jih ne moremo obiti ali odložiti za jutri. Tovariš Tito je ob neki priliki dejal: »Človek ne živi samo zato, da bi jedel. Nikoli ne sme biti zadovoljen sam s seboj, marveč mora ves čas, dokler živi, dajati družbi največ, kar zmore.« Prispevati družbi, kolikor je največ mogoče pri doseganju produktivnosti dela, pri realizaciji dogovorov in nalog, pa narekuje predvsem, da povsod in tudi v našem kolektivu bijemo boj in to pravi boj, ki bo prinesel uspehe. Večjo produktivnost bomo ustvarjali predvsem z boljšo organizacijo dela. Realizacijo dogovorov in nalog pa z doslednostjo in resničnim vsestranskim obveščanjem. O tem ni dvomov, vsaj ne bi jih smelo biti. Gre za samoupravno in učinkovito organizacijo dela, v kateri se bodo popolnoma uveljavili znanje in inicijativnosti ter energija vsakega posameznika. Bogate izkušnje so nas izučile, da je produktivnost najtesneje povezana z dohodkom, posebno z osebnimi dohodki. Toda zakon, ki ga izvajamo, ne dopušča omahovanja in čakanja — vsakemu po delu. Dvome je še sedaj najpogosteje slišati v obliki vprašanja, ali je mogoče res prav vsako nalogo, prav vsako delo oceniti in ovrednotiti? Odgovor je včasih preprostejši, kot se misli. 2e v petdesetih letih, ko je bilo to, kar zdaj delamo, videti kot daljna vizija, je Boris Kidrič dejal: »Če se ne ve natančno, kaj kdo dela, potem za takšnega ni mesta v delu.« To revolucionarno dejanje lahko uresničijo samo organizirane revolucionarne sile v naši družbi pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije. Praznik dela je ena izmed spodbud za odločnejše sodelovanje v tej smeri. * * ¥ ♦ * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ VSEM BRALCEM IN SODELAVCEM SAMOUPRAVLJALCEM UPOKOJENCEM MLADINI PLANINCEM ŠPORTNIKOM IN VSEM OSTALIM če&titcim& 1. moj SVIM ČITAOCIMA I SARADNICIMA SAMOUPRAVLJAČIMA PENZIJONERIMA OMLADINI PLANINARIMA SPORTAŠIMA I SVIM OSTALIMA MED KONGRESI ZK Pravica do obveščenosti je ena temeljnih človekovih pravic, vsaj pri nas. Žal pa se pomembnosti te pravice (in dolžnosti, seveda) največkrat premalo zavedamo, čeprav se v vsakdanjem življenju kar naprej sprašujemo: Zakaj pa tega ni nihče povedal? Če bi to vedeli... Kot noč in dan različna glasila Cenjeni bralci! Ta članek, ki ga danes objavljamo, smo v celoti prevzeli iz znane revije »JANA«. Seveda smo ponatis izvršili z dovoljenjem uredništva omenjene revije in to brezplačno, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Članek je zagledal luč sveta v Jani z dne 1. 3. 1978 izpod peresa Sonje Grizila, pod istim naslovom. Verjetno se sprašujete, zakaj je do ponatisa sploh prišlo. Odgovor je kratek in dognan. Precejšen del omenjenega članka obravnava pomen, problem vsebine, način urejanja in pripravljanja internega časopisa, o čemer smo v našem časopisu že pisali (govorili tudi na nekaj sestankih) In opominjali, da na primer nič ne pišemo o programih dela, o tem, zakaj tak in ne drugačen plan, o delu in življenju v TOZD, o mnenjskih informacijah itd. Pisali smo tudi o tem, da je naš časopis (razen nekaterih stalnih rubrik), časopis glavnega urednika in podobno. Še malo prisotno dilemo v uredništvu, ali kakšen članek objavljamo ali ne, Je odstranila ugotovitev, navedena v članku, in sicer: »Časi, ko je Vodnik spravil skupaj sam ves časopis, pa so minili « — pa še res Je tako. UREDNIŠTVO Različne vrste informacij imamo, pa tudi mnogo poti, po katerih pridemo do njih. Brez drobnih opravljanj bi najbrž lahko mirno preživeli. Brez škode lahko pogrešamo novico o najnovejšem ljubimcu kakšne filmske zvezde. Pomanjkljiva obveščenost o dogajanju na različnih področjih družbenega življenja pa ima za nas hujše posledice: prihajamo do napačnih mnenj in stališč (ali pa jih sploh nimamo), zdolgočaseno dvigamo roke, pa čeprav ne vemo, za kaj glasujemo, tiho smo takrat, ko bi morali biti najbolj glasni, delamo napačno v svetem prepričanju, da je to najbolj prav — skratka, odrinjeni smo na rob dogajanja in kar je najhujše, se tega največkrat sploh ne zavedamo ali pa zamahnemo z roko in si rečemo: »Bodo že drugi odločlii namesto mene ...« KOLIČINA ŠE NI KAKOVOST Med najpomembnejša področja obveščanja sodi obveščanje v združenem delu, kjer delavec najbolj neposredno samoupravlja, zato pa tudi mora biti seznanjen z vsem, kar lahko vpliva na njegovo delo in odločitve. Načinov obveščanja je veliko, med najpomembnejše in najbolj popularne gotovo sodijo tovarniška glasila (glasila v DO op. ur.), na katerega smo, vsaj po številu lahko upravičeno ponosni. Petsto (500) glasil imamo, ki izhajajo v nakladi 800.000 izvodov (ena številka), vsaka večja organizacija združenega dela ali, točneje rečeno, vsaka druga v naši republiki ima svoj časopis. Ti suhi in skopi podatki pa nas kljub mogočnosti ne smejo pretirano veseliti, češ saj je z obveščanjem v združenem delu vse v najlepšem redu. Pomislimo najprej na tisto polovico organizacij združenega dela, ki glasil nimajo; ugotovljeno je namreč, da ni praviloma nobene informativne službe, ki bi se organizi- rano ukvarjala z obveščanjem. Ostanejo torej oglasne deske (če sploh so), strokovni papirji za seje (ki jih le redki preberejo in razumejo), sestanki in zbori delavcev, ki jih pa spet ni mogoče sklicevati ob vsakem pomembnejšem dogodku. Seveda vseh delovnih organizacij brez glasil ne gre metati v isti koš: ponekod je informiranje na ničli, drugod pa je na prav zavidljivi ravni, odvisno pač od tega, koliko so delavci, ki informacije imajo, pripravljeni le-te tudi posredovati in koliko vztrajno samoupravni organi in družbenopolitične organizacije od njih zahtevajo. Če informativne službe ni, ne moremo trditi, da je obveščenost slaba. Prav tako pa ni obveščenost v kolektivu že zagotovo dobra, če glasilo in informativno službo ima. Praviloma so informativne službe kadrovsko slabo zasedene, »informatorji« pa se običajno ukvarjajo še z drugimi posli. Nerazumevanje in finančne težave in še veliko drugih razlogov povzroča, da se glasila med seboj razlikujejo kot noč in dan: ena so na zavidljivi ravni, druga si komajda zaslužijo svoje ime, vmes pa je veliko povprečnih, ki bi z nekaj več domiselnosti in truda lahko dosegla svoj namen. KDO NAJ PIŠE Jasno je, da glasila niso edini in zmeraj najboljši način obveščanja v združenem delu, je pa res, da dajejo velike izrazne možnosti in da jih delavci radi bero. Uredniki in novinarji imajo z zbiranjem gradiva vrsto težav; ne samo, da bi morali prispevke pripraviti za objavo, ampak naj bi jih v celoti tudi sami napisali. Časi, ko je Vodnik spravil skupaj sam ves časopis, pa so minili. Za pestro in ustrezno obveščanje so potrebni tudi ustrezni sodelavci, veliko sodelavcev. Vzemimo primer: Glasilo »Skozi TAM« izhaja enkrat na teden v 12.500 izvodih. V 25. letih obstoja se je v njem oglasilo le 200 delavcev ... Žalostno je pogledati glasilo, kjer so objavljeni periodični obračun, poročilo o sindikalnem izletu, uspehi tovarniških športnikov, križanka in humor, ni pa nobene prave mnenjske informacije, ki bi delavcu samoupravljalcu odkrito in pošteno pojasnjevala posamezna dogajanja In mu pomagala do jasnejših predstav, po katerih bo potem odločal. Premalokrat je v glasilih zajeto mnenje najširšega kroga članov kolektiva. Urednik in novinar, kar je največkrat tudi vsa informativna služba, poleg drugih obveznosti res ne zmoreta »napraviti« takšnega glasila, ki bi delovnim ljudem ustrezalo. Toda nosilci obveščanja v združenem delu se največkrat izgovarjajo, da nimajo časa za pisanje, da ne znajo preprosto povedati zapletenih zadev, da to ni njihova naloga... Ali res? Kaj pa delovni ljudje, delegati, samoupravljale!? Ali res nimajo kaj povedati ali pa jih ne znamo spodbuditi? PROČ OD VROČIH TEM Ni se samo enkrat zgodilo, da so delavci o zdrahah v svojem kolektivu zvedeli šele iz dnevnega časopisja, radia in televizije. Po njihovih notranjih informacijskih poteh se ni pretakalo nič takega, kar bi dalo slutiti, da je nekaj hudo narobe. Krivdo je seveda najlaže zvaliti na urednika glasila, ki se je v strahu za svoj položaj pod-repniško potuhnil in še naprej objavljal prispevke o sijajnih uspehih kolektiva in njegovih vodil. (Pri nas še to zadnje ne. Op. ur.). Že mogoče, da je to v posameznih primerih res, največkrat pa gre za zapiranje informacij, včasih namenoma, včasih iz malomarnosti, kar pa seveda ni nikakršno opravičilo. 1. Zakon o dopolnitvi zakona o pogojih in postopku za sanacijo. (Ur. I. SFRJ, št. 5/78. 2. Uredba o dolgoročni proizvodni kooperaciji med OZD in tujini osebami. (Ur. I. SFRJ, št. 8/78). 3. Odlok o kazalcih za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja TOZD. (Ur. I. SFRJ, št. 8/78). 4. Odlok o tem kaj se šteje po prvem odstavku 8. člena Zakona o prometu blaga in storitev s tujino za trajnejše opravljanje ZT prometa večjega obsega. (Ur. I. SFRJ, št. 8/78). 5. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev. (Ur. I. SFRJ, št. 8/78). 6. Odlok o enotnih merilih in postopku za sklepanje s. sp. v TOZD iz 141. čl. Zakona o deviznem poslovanju za pravico zadolževanja v tujini. (Ur. I. SFRJ, št. 9/78). Žal samoupravni organi in družbenopolitične organizacije o obveščanju bolj malo (ali pa sploh ne) razpravljajo, pa naj ima kolektiv glasilo ali ne. Premalokrat se vprašajo, kdo je odgovoren za pravočasno obveščanje in od koga je odvisno, kolikšna je samostojna informativna služba, če jo imajo. Jasno je, kakšno bo glasilo, če je pod strogo kontrolo vodilnih delavcev. In jasno je, da bodo člani kolektiva poročali le o izletih in športu, če se bojijo povedati svoje mnenje, ker jih bo le-to prej ali slej pripeljalo na cesto. Takšne primere imamo, precej je znanih in še več najbrž neznanih, dejstvo pa je, da takšnega obveščanja ne potrebujemo, še več, pošteno nam škodi. Ne gre, da bi se opajali s številom tovarniških glasil, biltenov, ciklostiranih tedenskih informacij pa informativnih skupin, sej in sestankov ter drugih oblik obveščanja, ki lahko le skupaj, s smotrno delitvijo dela dajo samoupravljalcu dobro in celovito informacijo. Popolnega obveščanja ni, je le boljše in slabše. Zdajle, pred volitvami in partijskimi kongresi (ker članek ponatiskujemo, si dovoljujemo pripomniti, da so volitve in kongres ZKS koledarsko za nami, vsebinsko in delovno pa ne. Op. ur.)-še posebej temeljito pretresamo najbolj občutljive probleme in načrtujemo, kako jih bomo v prihodnje reševali. Tudi pravočasno in objektivno obveščanje je pod drobnogledom, del tega pa je tudi obveščanje v združenem delu. Seveda pa ne bo nobenih trajnejših učinkov, če se bodo z obveščanjem v delovnih organizacijah ukvarjale le ustrezne republiške, regionalne in občinske komisije, pa seveda delavci v informativnih službah, ti' sto, čemur pravimo združeno delo, pa bo bolj ali manj tiho. 7. Odlok o načinu oblikovanja cen v prometu proizvodov in veljavnosti bonifikacij. (Ur. I. SFRJ, št. 9/78). 8. Pravilnik o vsebini Pos?' meznih postavk v obrazcih zbirna bilanca prihodkov ir odhodkov ter načinu pošiljanja. (Ur. I. SFRJ, št. 9/78). 9. Odlok o minimalni strokovni izobrazbi in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki imajo poseb/ na pooblastila in odgovornosti in drugi strokovni delajo za opravljanje ZT prometa (Ur. I. SFRJ, št. 9/78). 10. Odlok o uvozu bla^ po poprejšnji javni licitacij ali na podlagi ponudb zbra/ nih od določenega števila po nudnikov. (Ur. I. SFRJ, ® 4/78)’ 11. Posebne uzance v P(° metu blaga na drobno. (U' I. SFRJ, št. 12/78). 12. Dogovor o izvajanju po litike cen v letu 1978. (Lin SFRJ, št. 12/78). „ Direktor goSK rač. sektorja ANTON PLEVCAK, dipl- °e Važnejši predpisi od 1.2. do 10.3.1978 Stanovanja, stanovanja. Da bi lahko v letu 1978 ter v naslednjem srednjeročnem obdobju čim bolje reševali stanovanjsko problematiko, je bilo potrebno v prvi vrsti pregledati, kako smo to delali v preteklih letih. Poseben poudarek je bil na letih 1976 in 1977, saj le za to obdobje razpolagamo s kompletnim gradivom. Na nivoju DO Avtotehna je delovala komisija za podelitev stanovanjskih kreditov, ki je skušala rešiti čim več stanovanjskih problemov predvsem s kreditiranjem nakupa stanovanj ter gradnje individualnih hiš. Področje družbenih stanovanj je bilo zane-niarjeno, saj bi visoke cene stanovanj omogočile le kakšne štiri rešene stanovanjske Probleme letno, s kreditiranjem posameznikov pa se je število rešenih problemov Povzpelo na okrog 30 letno. Seveda je treba poudariti, da je zaradi kvantitete trpela kvaliteta. Analiza je namreč Pokazala, da je na primer v ietu 1977 bilo 11 od skupno 33 prosilcev, ki so prejeli kredite drugič ali tretjič. Kako se na tak način zavleče nakup stanovanja ali gradnja hiše, je povsem jasno. Praksa je bila enostavna: zaprosi za 20 starih milijonov, Pa boš dobil letos 5 milijonov, prihodnje leto še 2 milijona itd. Ob koncu mandatne dobe so se člani komisije za podelitev stanovanjskih kreditov uspeli že dodobra seznaniti s prosilci...!? Gledano s katerekoli strani je bila komisija ves čas svojega delovanja v nezavidljivem položaju. Samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe in o oddajanju stanovanj delavcem v uporabo je sicer določal nekaj kriterijev za pridobitev pravice do kredita, ker pa je manjkal tisti del, ki bi kriterije razgradil v točkovni sistem za izdelavo prioritetne liste, je bilo vse ali skoraj vse prepuščeno več ali manj objektivni presoji članov komisije. Priznati pa je treba, da je to nehvaležno delo bilo opravljeno kljub po-mankljivim merilom vestno in pošteno. Po reorganizaciji Avtotehne 1. 1. 1978, med drugim tudi sporazum o oblikovanju in uporabi sredstev skupne porabe in o oddajanju stanovanj delavcem v uporabo ni več ustrezal, potreba po popolnejših kriterijih in novih možnostih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev pa je narekovala izdelavo novega sporazuma. Nov samoupravni sporazum o reševanju stanovanjske problematike delavcev Avtotehne določa, da delavci TOZD in DSSS po načelu vzajemnosti in solidarnosti združujejo na ravni delovne organizacije sredstva za izboljšanje stanovanjskih razmer in s tem ustvarjajo možnosti, da si zagotove primerno stanovanje, v katerem je njim in članom njihove družine omogočeno zdravo, varno in kulturno življenje. Vsi delavci imajo pravico do pomoči, ki jo nudi delovna organizacija pri reševanju sta- novanjskih problemov, po enotnih kriterijih, ki so zasnovani na obvezni in diferencirani lastni udeležbi delavcev pri reševanju lastnih stanovanjskih potreb, ob upoštevanju socialnega, ekonomskega položaja delavca, na dajanju pomoči pri reševanju stanovanjskih problemov posameznim delavcem v okviru dogovorjenega stanovanjskega standarda ter upoštevaje možnosti in potrebe delovne organizacije. Možni načini stanovanjskih vprašanj obsegajo dodeljevanje dolgoročnih, dodeljevanje kratkoročnih stanovanjskih posojil, oddajo stanovanjskih enot za določen čas oz. oddajo stanovanjskih enot za nedoločen čas, z lastno udeležbo v obliki posojila delovni organizaciji Avtotehna pri vselitvi. Vse to pa ob sodelovanju poslovnih bank in samoupravnih stanovanjskih skupnosti bistveno poveča možnosti reševanja stanovanjskih problemov. Nov sporazum torej uvaja nekaj novosti in s tem več možnosti posamezniku, da si uredi primeren stanovanjski prostor. Delo samoupravnih organov na tem občutljivem področju bo odgovorno in včasih zelo težko, toda z upoštevanjem kriterijev, ki jih nudi sporazum ter ob poštenem sodelovanju prosilcev na eni strani ter samoupravnih organov in strokovnih služb na drugi, se nam skupni cilj ne bi smel izmakniti. (ni lektorirano) META FRIšKOVIČ Delavci, planinci, športniki, mladinci AVTOTEHNE 13. maja VSI na pohod ob žici okupirane Ljubljane Detajl s pohoda leta 1976 POZOa—POZOR! Prvi torek v maju je praznik, zato smo se dogovorili, da bo sestanek upokojenih in aktivnih delavcev Avtotehne v torek, 9. maja ob ob 17. uri (beri ob 5. uri popoldne) v Prešernovi sobi restavracije SLAVIJA. Marjana Danes objavljamo O SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI Ustava SFRJ je dala delavskemu razredu in vsem delovnim ljudem pomembne nove instrumente za uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti samoupravljanja. Na tej podlagi so bili že izdelani posebni zakoni. Med tem sta vsekakor najpomembnejša zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja in zakon o sodiščih združenega dela. Zakon o združenem delu upošteva in posebej razčlenjuje sistem samoupravne delavske kontrole v samoupravnih organizacijah. Postavljeno je načelo, da imajo delavci »pravico in dolžnost izvajati samoupravno delavsko kontrolo neposredno, prek organov samoupravljanja in prek posebnega organa samoupravne delavske kontrole«. Neposredno uresničevanje samoupravne delavske kontrole pomeni, da ima vsak delavec pravico, da se obrne na delavski svet, poslovodni organ in delavce s posebnimi poblastili in odgovornostmi z zahtevo, da mu omogočijo pregled nad njegovim delom, in sicer na način, določen v samoupravnem splošnem aktu. To mu morajo omogočiti in v mejah svojega področja odgovoriti na mnenja in predloge delavca. Pridi do njih, če moreš! — govorijo tisti, ki dvomijo o ustvarjalni pobudi in odgovornosti delavca in ki menijo, da se delavsko samoupravljanje omejuje samo na institucije samoupravljanja in poslovanja. Drugi pa pravijo: — kako pa naj delavski svet vodi politiko, če se bo moral ukvarjati z vsakim posamičnim mnenjem. Stvar je prav v tem, daje samoupravljanje neodtujljiva pravica vsakega delavca. Pravica pa vsebuje tudi odgovornost spričo dejstva, da delavec ne deluje kot nemočna izolirana enota, marveč kot združeni delavec z vzajemnimi obveznostmi in odgovornostmi do drugih delavcev in do vse družbene skupnosti. V zvezi s tem določa zakon, da lahko pove delavec svoje mnenje, predloge in zahteve na zboru delavcev, na seji delavskega sveta ali v drugih oblikah odločanja oziroma pri opravljanju samoupravne delavske kontrole v TOZD in DO. Odgovor pa mora dobiti na način, kot to določa ta samoupravni splošni akt in statut. Potemtakem ne gre za nekakšno »stalno vznemirjanje organov samoupravljanja in poslovanja«, niti ne more biti delavsko samoupravljanje fevd kogarkoli. Pravice in dolžnosti ter vzajemne odgovornosti delavcev in organov samoupravljanja morajo biti natančno opredeljene. V zakonu je točno rečeno, da mora delavski svet zagotoviti vsakemu delavcu v DO, da dobi pregled nad listinami in spisi ter poročili, da se lahko seznani z materialno finančnim stanjem TOZD ali DO in z njenim poslovanjem. Za ta namen mora poslovodni organ omogočiti delavcem pregled nad listinami, spisi in poročili, razen če nimajo ti narave poslovne ali druge tajnosti. Kaj pa je to tajnost, določa zakon ali drug akt na podlagi zakona. Drugače povedano, nihče ne more svojevoljno razglašati za skrivnost podatkov, ki to niso, in tako skrivati dejstvo pred delavci, še več, sklepi, odločitve in stališča, ki imajo pomen za uresničevanje samoupravne delavske kontrole, morajo biti objavljeni v obliki odlomkov iz zapisnikov ali na drug primeren način najpozneje sedem dni po seji, na kateri so bili sprejeti. Zakon predvideva ustanovitev organov samoupravne delavske kontrole v vsaki TOZD in DSSS. Tako so dosledno izpeljana ustavna načela: da je pravica nadzorstva sestavni del pravice samoupravljanja, da organi SDK ne smejo biti pod va- ruštvom nikogar, da morajo njihovi člani odgovarjati samo delavcem, ki jih izvolijo. Naloge SDK so predvsem: uresničevanje samoupravnih pravic in razpolaganje s sredstvi v družbeni lastnini ter ukrepanje v primeru, če organi ali posamezniki kršijo samoupravne pravice, oziroma zlorabijo družbena sredstva. Organ SDK nikakor ne prevzema funkcijo delavskega sveta. Pa tudi delavski svet ni oproščen odgovornosti za kontrolo, čeprav je izvoljen poseben organ SDK. Delavski svet ostaja najpomembnejši organ upravljanja dela in poslovanja organizacije združenega dela. Pa tudi sam neposredno nadzira delo izvršnega in poslovnega organa ter strokovnih služb v DO. Iz pozitivnih pa tudi negativnih izkušenj iz dela kontrolnih organov, ki so jih ustanovili delavski sveti, so delavci spoznali, da samoupravna družba potrebuje samostojne organe samoupravne delavske kontrole. Ti vedo, da ne gre za organ, ki je v konkretnem odnosu do delavskega sveta. Gre za nadaljnjo demokratizacijo samoupravljanja, za vgrajevanje še enega instrumenta v mehanizem samoupravljanja, ki naj učinkuje tako, da bo onemogočal birokracijo, da bo prispeval k temu, da bo samoupravljanje vse bolj lastnina delavcev in univer- zalna oblika aktivne udeležbe v družbenih zadevah. Da bi lahko ugotovili kršitve pravic samoupravljanja in družbene lastnine, bi morali natančno opredeliti tudi osebno in drugo odgovornost vseh nosilcev družbenih pooblastil in odgovornosti. Zato bi morali poleg tega, da se zagotovi samostojnost in neodvisnost organov SDK, tudi člane te Institucije zavarovati pred množičnim nagajanjem. Posebej pa je določeno, da delavca ni mogoče poklicati na odgovornost niti postaviti v neugoden položaj, če na zboru delavcev, na seji delavskega sveta ali v okviru drugih oblik odločanja oziroma pri opravljanju SDK (ali v internem časopisu) da pripombo ali predlog in pove mnenje ter zahteva dopolnilne podatke o delu in poslovanju TOZD ali DO. Ce kdo to krši, se šteje to za hujšo kršitev sa-moupravljalske funkcije in delovne obveznosti. Enako se šteje za hudo kršitev, če onemogočimo delavcu pregled listin in poslovanja ali če člana oziroma SDK oviramo pri opravljanju funkcije. V zvezi z delovnim področjem SDK je določeno, da ima ta v TOZD pravico nadzorstva nad vsemi oblikami združevanja, v katerih združujejo delavci svoje delo in sredstva. KOM. % 'P' 9 *- * ' 9 > ' « -Rž f- fH/ '' yV? • » :7. #7, M . -A - Praznovale smo 8. marec Dne 7. marca je naša konferenca sindikata organizirala lepo prireditev v počastitev praznika dneva žena. Brez sramu lahko rečem, da je prireditev bila na višini, saj je v programu sodeloval naš najmlajši rod in znani dramski in operni umetniki. Otroški pevski zbor in folklorna skupina o. š. dr. Jože Potrč iz Ljubljane sta izvedla prvi del prireditve. Pesem iz mladih grl je zazvenela kot glasba pomladi. Njihov spored je bil pester, nastop sam pa prisrčen in enkraten. Takoj na začetku je mala članica zbora vsem nam prisotnim ženam in materam izrekla pozdrav šole za praznik. Nato smo slišali pesmi in recitacije. Naj navedem nekatere: »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«, »O ženi in njenem prostem času«, »O ljubezni do mamice«, »O cicibanu in čebelici«, itd. Višek tega dela nastopa je bila interpretacija solo flavte, zbora s harmoniko in plesne skupine. Skoraj eno uro je trajal njihov program. V drugem delu programa smo uživale v opernih arijah, ki so jih izvajali naši priznani umetniki: Sonja Hočevar, Ladko Korošec in Rajko Koritnik. Iz tega dela programa sta največji aplavz požela S. Hočevarjeva in L. Korošec v duetu iz opere Don Pasguale, ter L. Korošec in R. Koritnik v duetu Janka in Kecala iz opere Prodana nevesta. Vse nastopajoče v tem drugem delu programa je na harmoniki spremljal Silvester Mihelčič, ki je solo točko »hitri prsti« moral ponoviti. To vse skupaj je lepo povezovala in vodila dramska umetnica Alenka Svetelova, ki je tudi sama nastopila z izbranim programom. Posebno nas je pritegnilo njeno izvajanje monologa Emilije iz Shakespearove drame Otelo in narodne O dekliški ubogljivosti. Kaj naj rečem na koncu k temu kratkemu poročilu. Po mojem samo eno, kot so to pritrdile vse moje sotovariši-ce iz DO: Zelo lepo! Samo enkrat na leto je to premalo. Pa kljub temu, hvala prirediteljem! KATI ŠUŠTARŠIČ Socialna varnost Vem, da vam naslov tega članka ne zvezni preveč prijetno, saj je v zadnjem času o tej temi zelo veliko govora in pisanja. Kot izvoljeni član SIS za socialno varstvo smatram za svojo dolžnost, da se prav v sedanjem trenutku, ko razpravljamo o izvajanju zakona o združenem delu, tudi pri nas malce zamislimo, kaj to predstavlja in kako socialna varnost izgleda. Morda se boste še spomnili časov, ko je bilo lahko doseči, da so se kolektivi nezaželenega delavca odkrižali na najenostavnejši način, preprosto so ukinili delovno mesto, vsa ostala so bila zasedena in delavec se je znašel na cesti. Modernizacije, ki so prinašale sprostitve fizične delovne sile, so bile čestokrat velik problem, kajti delavci so se čutili ogrožene v svoji ustvarjeni eksistenci in niso podpirali takih vlaganj, čeprav so bila dejansko tudi njim v prid. Zakon o združenem delu je povsem odpravil tako možnost; z normativnim predpisom je preciziral pravico vsakega zaposlenega delavca do socialne in materialne varnosti in obvezal vse samoupravne subjekte, da z združevanjem sredstev za osebne dohodke vzajemno zagotovijo materialno podlago za pomoč tistim TOZD, ki bi zašle v težave ali pa bi zaradi tehničnih ali tehnoloških izboljšav morale strokovno prekvalificirati delavce. Na kratko! Nobenemu delavcu v TOZD in DSSS ne more prenehati delovno razmerje iz drugih razlogov kot z zakonom določenimi. Ob vsaki investiciji in modernizaciji mora investitor predvideti možnost zaposlitve vseh delavcev v okviru TOZD ali DO ali zunaj nje. Vsaka organizacija mora predvideti možnost opravljanja delovnih nalog vsem zaposlenim, na takih delovnih nalogah, ki ustrezajo njihovi strokovnosti ali pridobljeni usposobljenosti v TOZD, DSSS ali DO. Če to ni mogoče, je kolektiv dolžan preskrbeti delo zunaj DO za tiste delavce, ki jih ne more razporediti na njim primerne naloge in opravila. Za čas, ko se mora delavec prekvalificirati ali do- datno usposobiti, mu je zagotovljen normalen OD. Poleg zagotovitve dela že zaposlenim delavcem prinaša zakon tudi jasno določilo, da je vsakemu delavcu iz dela zajamčen najmanj tolikšen OD, da mu zagotavlja materialno varnost. Višina zajamčenega OD je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela, splošnih pogojev okolja in posameznika, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe. S tem člankom smo se na hitro seznanili, kaj za nas predstavlja socialna varnost in kako veliko pridobitev za naše delovne ljudi sta nam prinesla nova ustava in zakon o združenem delu. To pomeni, da se v nobenem primeru ne more zgoditi, da bi delavci delali, ® ne prejeli OD iz kakršnihkoli razlogov. Delegat SIS za socialno varnosj IVAN KALČlC Naj nam avtor tega član-ka tovariš Kalčlč ne zameri, da dodamo nekaj besed, ® katerimi se želimo vključiti-ne v vsebino In poanto Pfl' spevka, temveč v dejstvo oglašanja in obveščanja' Drugače povedano — zei° vzpodbuden Je tak pristop t°' varlša Kalčiča, ki so ga v TOZD — Servisi Izvolili («; III. 1978) za delegata v »Sl5 za socialno varnost«, da se je prvič oglasil kot deleg®1, na kratko povedal vsebij1® njegove dejavnosti kot del«" gata in drugič, kar Je najboM važno, da vas bo, cenjeni s8' moupravljalci, redno obvfj ščal o delu in problematlK svoje SIS. Tako! Smo pri jedru na* vključitve. Mislim namreč, cle je to pravzaprav dolžnost n samo tovariša Kalčiča, t®11’ več vseh delegatov, ki sm jih 9. 3. volili In Izvolili. še Glasilo je tisti medij ln formatike, prek katereS lahko, oziroma morajo v naši delegati kontaktirati svojimi volllcl. Tovariši delegati — Prtrl'!!a je tu, pričakujemo resn%?g. posnemanja — zato P,cdL gamo uvedbo nove rubrl* »Pol strani za delegate«- UREDNIštV0 TOZD zastopstva — OE defektoskopija Na Vlil, mednarodnem sejmu varjenja v Zagrebu 16.—20.1978 OE DEFEKTOSKOPIJA se bo tudi letos udeležila tradicionalne prireditve ZAGREBŠKEGA VELESEJMA, MEDNARODNEGA SEJMA VARJENJA, 16. do 20. maja 1978, na katerem bodo, poleg zastopancev DEFEKTOSKOPIJE, razstavljali znani svetovni proizvajalci opreme za preiskave brez porušitve. Metode preiskav brez porušitve (v tehničnem svetu že uveljavljen izraz NDT-metode) dobivajo z leti čedalje značilnejše mesto v industriji in znanstvenih raziskovanjih in je proizvodnja aparatov in opreme po drugi svetovni vojni doživela v svetu pravi »boom«. Veliko povpraševanje je čutiti zadnja leta tudi na jugoslovanskem trgu, kar se je nedvomno odrazilo na naraščanju prometa OE DEFEKTOSKOPIJE. Letošnja prireditev bo potekala v izredno spremenjenih pogojih zunanjetrgovinske menjave na sploh, posebej pa, kar se tiče mesta in vloge tipično zastopniških podjetij v jugoslovanskem merilu. Zavedajoč se tega dejstva smo priprave, skupaj z našimi zastopanci in predstavništvi, pripravili kar se da najbolje, kar izpričuje dejstvo, da bomo poslali več kot 400 vabil strankam defekto-skopije. Nedvomno bi bil koristen obisk sejma tudi za tehnične sodelavce AVTOTEHNE, ker so naše tipične stranke proizvajalci avtoopreme, elektroindustrije in kovinskopredelovalne industrije nasploh, znanstvene institucije, ladjedelnice, univerze, skratka stranke, s katerimi komercialno sodelujejo tudi druge organizacijske enote AVTOTEHNE. Letos razstavljamo na ZAGREBŠKEM VELESEJMU Aleja Borisa Kidriča 2 41000 Zagreb PAVILJON 8, razstavno mesto 3. Zdaj pa vam predstavljamo naše zastopance: ISOTOPEN-TECHNIK DR. SAURVVEIN GmbH, Haan, ZR Nemčija — defektoskopi z radioaktivnim izvorom za lr-192 in Co-60: GAMMAMAT Tl do 100 Ci, lr-192 GAMMAMAT TK do 100 Ci, Co-60 oziroma do 100 Ci, lr-192 GAMMAMAT R 10 in R 30 GAMMAMAT M 6 in M 18 Firma razstavlja letos: — gamagrafski aparat tip GAMMAMAT Tl-F; — gamagrafski aparat tip GAMMAMAT R 30; — gamagrafski aparat tip GAMMAMAT M 6 — »krt« (CRAVVLER); — gamagrafski aparat tip GAMMAMAT M 18/40 »krt« (CRAVVLER); — pogonsko avtomatiko z elektronsko komando; INSTITUT DR. FOERSTER, Reutlingen, ZR Nemčija — aparati na principu magnetnih, industivno-magnetnih in vrtinčastih tokov: skupina DEFECTOTEST (Defectomat, Defecto-var, Defectotherm) skupina MAGNATEST (I, CS, VRH) ROTOMAT, CIRCOGRAF, ELASTOMAT, SIGMA-TEST, ISOMETER, MONIMETER za kontrolo kovinskih polproizvodov in proizvodov za merjenje mehanskih in magnetnih karakteristik, kompletne naprave s kontrolnimi aparati za metalurške in proizvodne linije. Firma razstavlja letos: — Ferritgehaltmeser 1.053 (aparat za merjenje % ferita); — Magnetoscop F 1.067 (magnetna merjenja); — Koerzimat 1.095 (merjenje koercivitnosti); — Magnetoscop H 1.580 (magnetna merjenja); — Sigmatest T 2.067 (za različna posredna merjenja); — Isometer 2.082 (merjenje debeline plasti); — Monimeter 2.094 (merjenje debeline plasti); — Defectometer 2.164 (merjenje globine razpok); — Defectomat C 2.820 (ugotavljanje površinskih napak); — Magnatest 13.610 (sortirno-kontrolna naprava); — Metallsuchgeraet METEX (detektor za odkrivanje kovinskih predmetov). Rentgenska komora za radiofonijo in radloskopijo firme SCANRAV Kopenhagen Avtomatiziran aparat za brezporušltveno kontrolo »on-line« oziroma »off-llne« v proizvodnih linijah firme INSTITUT Dr. FOERSTER Avtomat za razvijanje rentgenskih filmov tip Pa-corol Guardian Compact firme AGFA-GEVAERT N.V Belgija VVILHELM NOSBUESCH GmbH&Co, KG, Dusseldorf, ZR Nemčija__________________ — pomožna oprema in naprave za industrijsko radiografijo in radiografske laboratorije: črke, pe-netrametri, kasete, folije, negatoskopi, densito-metri, naprave za razvijanje in sušenje filmov, aparati za dozimetrijo. Firma razstavlja letos: — namizne in stenske negatoskope (ilumina-torji); — denzitometer PDA-81 v škatli; — specialno opremo za zaznamovanje filmov; — magnetno držalo kasete; — nemagnetno držalo kasete; — plošče z različnimi znaki osvetlitve; — držalno napravo za filme 10X48cm; — magnetna PVC-držala filmov 10X48 cm; — kasete 10X48 cm; — kompletno napravo za razvijanje filmov VVILNOS 225/5 automatic; — žepne dozimetre; — zvočni dozimeter AS 7 in AS 9 — tip GAM-MASON; — dozimeter X50; DIN-žične zaznavnike in ASME-penetrame-tre; — kovinske kasete 10X48 cm, svinčene folije, jeklene folije; — digitalni densitometer; AGFA-GEVAERT N.V., Mortsel, Belgija______________________________________ — rentgenski filmi za industrijsko radiografijo STRUCTURIX D2, D4, D5, D7, D10 z ali brez folije, v formatih ali ROLLPAC, kemikalije za razvijanje filmov, avtomati za razvijanje filmov. Firma razstavlja letos: — avtomat za razvijanje rentgenskih filmov tipa PACOROL GUARDIAN COMPACT; — IC-Processor (naprava za razvijanje rentgenskih posnetkov). SCANARAV-SCANDINAVIAN Y-RAY A/S Copengahen, Danska_________________________ — industrijski rentgenski aparati, direktni in panoramski 100 kV—300 kV, 5 mA—10 mA; — rentgenske komore za radioskopijo in radiografijo 140 kV/5 mA, 200 kV/6 mA, 250 kV/6 mA; — »krti« 225 kV/5 mA za snemanja zvarov na cevovodih. Firma razstavlja letos: — rentgenske industrijske aparate tipa — DCA140 s komandno enoto; — DCP-200; — DGA-300; — PGA-300; — Komandno enoto tipa AC-128. B. SABOTHV »Glasilu« Avtotehne Dolgo se že nisem oglasila malo obširneje — samo od časa do časa s kakšno kartico, pa obenem hvala za objavo zadnje z dne X/77 — v GLASILU, št. 2/II-78. V št. 3, marca 1978 je bila čestitka za DAN ŽENA. Hvala — in seveda enako želim vsem ženskim članom AVTOTEHNE. S kartico pa sem se javila samo AVTOTEHNI Zagreb — in sicer iz Poreča, kjer sem bila na sindikalnem izletu — povabljena od druge organizacije. Po povratku domov, našla sem povabilo AVTOTEHNE Zagreb, oziroma sindikata, da se priključim njihovi proslavi »8. marca«. Lepo, da me niso pozabili in mi je žal, da ta dan še nisem bila v Zagrebu. Letos je že drugo leto, ko nas sindikat ni obdaroval s kakšno malenkostjo kot poprej. Slišala sem, da sindikalna blagajna ni prazna, in da je za proslavo bilo dodeljeno po osebi 50 din s tem, da so še moški člani dodali 50 din. Samo, vsi skupaj so počastili želodčke, rožice pa so kmalu ovenele... Zanima me, kako je bilo v Ljubljani, posebej še tisti sestanek, ki ga je organizirala poduzetna penzionerka »MF« (kaj ni to tov. Marijana Faša-lek?!). O tem je bil oglas v GLASILU št. 3 na str. 6! Ja, na slično temo — o upokojencih — sem že pisala in je objavljeno v GLASILU št. 9/ IX-1976 nas tr. 7 »Vprašanja ...« in na to še enkrat opozorila s kartico, katero ste objavili v GLASILU št. 3/111-1977 na str. 4. AVTOTEHNA še vedno dobro posluje — pa mislim, da bi le trebalo razmisliti, da se na nek način nagradi tudi upokojence, ker ne bi trebalo »presahnuti pravo na minuli rad — odlaskom u mi-rovinu«. Kaj s tem mislim, prilagam izrezek iz časopisa VEČERNJI LIST, br. 5692 z dne 13. 2. 1978 u kojem je opisan tretman pri AERU, Celje. Čestitam na uspešnem poslovanju z željo, da bo tako še naprej — pa bo spet kakšen višek, kot je bil sedaj. Ne jezite se na moje besede, ampak prepričana sem, da je to tudi v imenu vseh upokojencev... Pozdravljeni, TATJANA KRAMAR ODGOVOR KONFERENCE SINDIKATA DO AVTOTEHNA Draga tovarišica, dovoli mi, da odgovorim na Tvoja razmišljanja in dileme, ki se Ti ponujajo ob 8. marcu. Z novim poslovnim letom 1. 1. 1978 je tudi finančno poslovanje OOS precej spremenjeno. Ena bistvenih in novih kvalitet je ta, da se na hranilne knjižice OOS ne prelivajo sredstva sklada skupne porabe ampak OOS ostaja članarina, ki se je v letu 1977 zbirala takole: din OOS TOZD I 19,948,25 OOS TOZD II 18,428,00 OOS TOZD III 8,014,00 OOS TOZD IV 12,758,45 SKUPAJ: 59,148,70 Skupna vsota je interesantna zato, ker so se v letu 1978 ta sredstva združila, ker so se združile OOS v teh TOZD v eno OOS, vendar s to razliko, da so se od njih ločili servisi tako, da lahko to vsoto takoj razpolovimo in računamo dotok članarine v OOS ZASTOPSTVA ca. 35.000 din v OOS SERVISI pa ca. din 25.000. din OOS DSSS 22,330,40 OOS Zagreb 8,057,45 OOS Beograd 27,704,50 OOS Rijeka 5,280,35 OOS Sarajevo 4,586,60 OOS Split 1,563,70 To so prihodki OOS AT — o izdatkih so razpravljali na letnih konferencah in za nas sedaj niso bistvenega pomena. Vsote so važne zato, da si plastično lahko predstavljamo, da OOS ostane res samo toliko sredstev, kolikor jih potrebuje za svojo najnujnejšo dejavnost (papir, naročnina za časopis, izvedbo občnega zbora, eventualno kakšno dnevnico) in nič več. In sedaj k obdaritvam za 8. marec. Zbori delovnih ljudi so sprejeli in združili sklad skupne porabe ter namenili iz tega sklada za proslave in obletnice (8. marec, 1. maj, 29. november, dedek Mraz) 250.000 din. Številka je velika, vendar, ko pogledamo z druge strani, ugotovimo, da je število žena v AT 300, da je otrok do 14. leta več kot 500 (govorimo do 14. leta, ker je do sedaj veljal kriterij za obdaritev ob Novem letu 14 let — mislim, da je ta starostna meja ob- Kot vsako leto tudi letos na sejmu ALPE-ADRIA štand TOZD Zastopstva štand VALVOLINA na Avtosalonu v Beogradu z vozilom Ford HK III formule 1 Balada o kavici Ko zjutraj človek v službo pride, najprej si kartico štempla, da mu minuta kakšna ne uide — Potem lase si poravna. In vestni kakor smo mi vsi zatem pogledamo si dnevni plan. Pred tem še časopisne vse vesti razburkajo nam misli za ves dan. Zato — in, da uredimo si kosti, za osemurno delovno sedenje, še kavico vsak si zaželi, da s tem olajša dela si trpljenje. Zdaj pa poanta pesmice nastopi. Kako do kave pridemo mi vsi? Večina vrsto naredi v galopi in duha kavo, ki lepo diši. In prvi reče — dvojno brez, a drugi naroči za celo sobo. Za pladenj kav in žemljo vmes, za strup, iz svoj’ga plača globo. Mašina kuha, mlinček melje, šest rok pa pridno šalce polni. Izpolnjene bi hitro b'le vse želje, če snobovsko nek’teri ne bili bi bolni. Po telefonu naročijo si omame, par rok od dela se utrga — jim ustreže. A za plačilo rumene bone si uzame. V vrsti kritka se pa ne poleže. Za nas so boni, ali so za stranke? Al’ sram jih je, da kdo po kavo pride? Visoke po nekod so miselnosti planke, a čas beži — minuta mnoga uide. Tako pri nas se kava pije za d’nar na reprezentanco tudi. Pomaga? Kot glas, ki v puščavi vpije. Zato smo že navsezgodaj hudi. Pa ni, da bi spreminjali navade, čez let toliko, to bo že folklora. Da bi se spremenili — jok odpade, je kavica presladka — a pokora. Diagnostik STOL 1978 čutno previsoka in jo bomo morali znižati vsaj na 10 let) in da je naenkrat vsota din 250.000 izredno majhna, saj nas je tukaj še 700 ob različnih praznovanjih, da o tem, da v sklad skupne porabe prispevamo vsi od vajencev do direktorjev ne glede, ali smo člani OOS ali ne, ne govorim. Konferenca OOS AT v sedanji obliki se je konstituirala 14. 2. 1978 in do tega datuma, izgleda vsaj tako, nihče ni mislil na kakršenkoli dan, kaj šele 8. marec — nastala je vrzel in tako je bil 8. marec stvar iznajdljivosti vsakega predsednika 10 OOS posebej. Centralni DS je iz sklada skupne porabe odobril, da se v počastitev 8. marca žene AT udeležijo proslav in vsota 50 din je bila namenjena za to. Ker pa zaradi časovne stiske novoizvoljeni predsedniki 10 OOS niso mogli v tem kratkem času organizirati ničesar, je bila stvar bolj improvizirana kot ne. Draga tovarišica, naj izkoristim to priliko, da Te obvestim, da je centralni DS ob isti priložnosti sklenil podariti Zavodu za slepo in gluho mladino 5.000 din in osnovni šoli dr. Jože Potrč za nakup knjig za potrebe šolske knjižnice isto vsoto. Akcije ob različnih praznovanjih pa v AT morajo biti za vse enake, saj če pogledamo, da je v: OOS TOZD I Ljubljana od 201 zaposlenih 92 žensk OOS TOZD II Ljubljana od 193 zaposlenih 42 žensk OOS TOZD III Ljubljana od 63 zaposlenih 23 žensk OOS DSSS Ljubljana od 129 zaposlenih 85 žensk OOS Zagreb od 22 zaposlenih 10 žensk OOS Beograd od 65 zaposlenih 22 žensk OOS Sarajevo od 9 zaposlenih 3 ženske OOS Rijeka od 12 zaposlenih 5 žensk OOS Split od 6 zaposlenih 4 ženske ugotovimo, da so posamezne OOS v neprimerno boljšem položaju kot druge glede finančnih sredstev, konkretno samo glede na 8. marec, pa tudi ob drugih sindikalnih akcijah, če vzamemo v obzir, da se v manjših enotah udeležujejo akcij vsi, v večjih pa je število udeležencev nekje okoli 50%. Toliko okrog denarnih zadev v OOS. Tov. Fašalekova je na lastno pobudo, ki jo seveda lahko vsi pozdravimo, pozvala upokojene delavce AT iz Ljubljane, da se sestanejo in porazgovorijo. Sestanek je potekal v prisrčnem vzdušju in je lepo uspel. Za konec pa še o delitvi akumulacije v Aero Celje in o tem pri nas. V Avtotehni je še veliko prezgodaj misliti na to, saj še do danes nimamo vseh kriterijev, ki bi razdeljevali OD med aktivne delavce, torej je vsaka misel za enkrat o tem preuranjena. Vendar hvala za dobro idejo, ki jo bomo upoštevali pri prvem planiranju sredstev. Predsednik konference sindikata Avtotehne JANEZ STANA Planinci Avtotehne — samo pet po številu — smo 18. 3. 1978 vstali zelo zgodaj. Že ob četrti uri smo krenili iz Ljubljane proti Gorenjski. Namenjeni smo bili na Stol. Od vznožja do Valvazorjevega doma na dobrih 1100 m smo potrebovali nekaj manj kot uro. Bili smo dovolj zgodnji, da smo uspeli dobiti prosto mizo. Zajtrkovali smo — doma prej ni bilo časa — nakupili nekaj značk in drugih spominkov in se postavili v vrsto za na vrh. Vreme nam jo je zagodlo, vseskozi je pomalem snežilo, mi pa se nismo dali. Na začetku smo dobili moder listek, ki naj bi ga na vrhu zamenjali za roza in zanj spet spodaj dobili spominsko značko. Uvrstili smo se v kolono, bilo je veliko ljudi, toliko, da pohod ni bil vseskozi prijeten, zakaj večkrat smo se ustavili in čakali, da bo kolona spet krenila. To je bilo razumljivo, saj je bila kolona nepretrgana kača vse do vrha, se pravi več kot 1000 metrov dolga. Po dobrih treh urah smo prispeli na cilj. Zgoraj je bilo dosti ljudi, v koči praktično nič prostora, zato smo se oskrbeli s pijačo kar iz nahrbtnika. Dol je šlo veliko laže in hitreje. Vseh pet nas je bilo prvikrat na tem pohodu in smo bili veseli spominskih izkaznic in značk, ki smo jih dobili spodaj, za zamenjavo za roza listka. Še hitreje je šlo potem do Ljubljane, doma smo bili že pozno popoldan. P. S.: V nedeljo sta se pohoda udeležila še dva člana Avtotehne — zamudnika, ki pa nista bila prvič. Kje so bili ostali ? Občni zbor! Sejna dvorana lepo pripravljena. Zbirajo se člani planinskega društva Avtotehna. Poleg povabljenega predstavnika Planinske zveze Slovenije tovariša Janeza Kmeta in predstavnika »naše sedme sile« je ob 17. uri in trideset minut (občni zbor je bil napovedan ob 17. uri, dne 20. 3. 1978) zbranih le 15 članov. Skoraj nerazumljivo, če vemo, da so planinci znani kot vestni, disciplinirani in ne nazadnje dobri ljudje. Nerazumljivo tudi zaradi dejstva, da vseh članov društva v Avtotehni ie ni tako malo: 188 skupaj (od tega 17 mladincev in 7 cicibanov). Kje ste bili ostali (če odštejemo cicibane) 166 po številu? Ni naloga poročevalca razglabljati o tej problematiki, kajti prav je, da člani sami, predvsem tisti najbolj zagrizeni, to analizirajo in rešijo. Po uvodnih formalnostih, se pravi izvolitvi delovnega predsedstva in potrditve dnevnega reda, je zbor pozdravil predsednik KS Avto-tehne tovariš J. Stana. Za tem je tajnica društva tovarišica Anica Smolej podala poročilo o delu društva za čas od ustanovitve do danes, to je za dobo skoraj dveh let. Skoraj dveh let zato, ker je bil ustanovni občni zbor 20. 5. 1976. leta. V tem času je društvo opravilo precej dela. Med drugim uspešno prodajo značk, nabavo nahrbtnikov in čevljev po znižanih cenah, a v glavni dejavnosti realizacijo ničkoliko izletov in pohodov. Naj v tem poročilu navedem samo nekatere. Izleti — v Logarsko dolino, na Okrešelj, Pokljuko, Vodnikov dom, Triglav, dva izleta v neznano, Veliko planino, Ratitovec, itd. Dvakrat: piknik na Rašici in pohod na Stol. Dalje so se člani množično udeležili tudi pohoda ob žici okupirane Ljubljane, dneva pla- nincev na Kalu nad Hrastnikom, odkritju spomenika Joži Čopu in izleta v počastitev 85 rojstnega dne Maršala Tita na Krim pri Ljubljani. Ob tej priliki so navezali prijateljske stike s PD Ig. Tajnik Planinske zveze Slovenije tovariš J. Kmet je v svojem prispevku občnemu zboru izrekel najprej pozdrave društvu in članom, nato pa med drugim dejal: »Po pravici moram povedati, da sem malo razočaran, ker vas je tako malo. Zato je lahko več vzrokov in treba jih je analizirati. Predvsem mislim, da morate nove organe društva izbrati danes izmed prisotnih članov, kajti to so pravi »zagiftani« planinci. Tako kot smo v lanskem letu vsi državljani in delovni ljudje proslavljali jubileje tovariša Tita in KP, bomo letos mi planinci tudi slavili, in sicer 200-letnico prvega vzpona na Triglav, 85-letnico obstoja Slovenskega planinskega društva in 30-letnico Planinske zveze Slovenije. To nas obvezuje, da svoje delo in poslanstvo opravljamo še bolj dosledno. Vedeti morate, da smo Slovenci res pravi planinci, kajti od 170.000 registriranih planincev v Jugoslaviji nas je 92.800 v Sloveniji. Da bomo tako stanje obdržali, je potrebno skrb posvetiti mlademu rodu, ga pritegniti in vzgajati v prave planince. Novi odbor mora v prvi vrsti rešiti problem registracije društva, več pozornosti mora posvetiti obveščanju, saj sem slišal, da imate v DO lasten časopis in da o delu društva v njem ni veliko napisanega. Ko sem že pri časopisu, vas moram spomniti, da naša Zveza tudi izdaja svoj časopis — Planinski vestnik. Prav bi bilo, če ta časopis naroči čim več vaših članov, vsekakor pa društvo mora postati naroč- nik. Na koncu vas pozivam k še večji aktivnosti znotraj vašega društva, k sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v DO, itd. Za lažje reševanje problemov, pred katerimi se boste v prihodnje znašli, vam priporočam, več kontakta z zvezo, kajti naša vrata so vedno odprta.« Tovariš Božo Osterman je v nadaljevanju predložil v razpravo in odobritev načrt dela za leto 1978. Načrt je bogat in bo od vseh članov zahteval veliko angažiranost. Razdeljen je v štiri dejavnosti: Manifestatlvna dejavnost — pohod ob žici okupirane Ljubljane, udeležitev proslave 200-letnice prvega vzpona na Triglav, dneva planincev in srečanja mladih planincev. Izleti — Od aprila do oktobra enajst izletov v bližnjo okolico Ljubljane do Ljubelja, Pohorja, Logarske doline, Vršiča, Triglava in Snežnika. Pri tem je važno napisati, da bo društvo stremelo za množičnostjo in po možnosti organiziralo izlete za vse delavce Avtotehne. Akcije — poživitev dela mladinskega odseka društva, organizirati predavanja, udeležbo v planinski šoli in očiščevalno akcijo na Veliki planini. Razno — skrbeti za kvalitetno opremo po zmernih cenah in najti rešitev vključitve v Planinsko društvo tudi naših delavcev v predstavništvih in tako postaviti možnost spoznavanja naših planin, spominskih obeležij naše revolucije in drugih zanimivosti tudi v širši domovini. Na koncu pa še tole; bodite brez skrbi vsi tisti člani društva, ki niste bili prisotni, da je bil občni zbor sklepčen. Po zakonu o društvih namreč je vsak zbor (kateregakoli registriranega društva) sklepčen, če mu prisostvuje vsaj 10 članov. Sklepe in popolen načrt posameznih dejavnosti bo upravni odbor objavil posebej. Novi člani odbora društva so: Božo Osterman — predsednik, Stane Šijanec — namestnik, Jana Černič — tajnik, Kati Šušteršič — blagajnik, Janez Gršič — mladinski odsek, Matjaž Žuraj — propaganda in Franc Lampreht — organizacija izletov. Moj osebni prispevek: Načrt je obsežen in bogat, zato dereze na noge, v roke cepin in grizite kolena na vaši začrtani poti brez dežja in viharjev. S. ŽIGON ŠE O KOŠARKI Končano je tekmovanje v košarkarski B TRIM ligi. Po prvem delu tekmovanja je bila naša ekipa na solidnem šestem mestu. V drugem delu pa smo svoj položaj močno popravili, saj v petih kolih nismo izgubili nobene tekme. Končna uvrstitev pa je tretje mesto in s tem tudi prehod v višjo A TRIM ligo. Prve tri ekipe bodo v prihodnjem prvenstvu igrale v najbolj kvalitetni A TRIM ligi. Ob koncu prvenstva pa bi rad pohvalil vse igralce, ker so se resnično srčno borili za ta uspeh katerega smo dosegli. Upam, da bomo v prihodnjem prvenstvu nastopali z enakim uspehom. Rezultati zadnjega 1. kola: Tisk. T. Tomšič : RTV 0:20 Tehnika : PTT 20:0 Kompas : Metalka 37:44 Kartonažna : Vega 0:20 Pavliha : Nar. banka 39:10 Avtotehna : Dnevnik 49:20 KONČNA LESTVICA: 1. Tehnika 11 10 1 383:232 20 2. RTV 1 8 3 292:203 16 3. Avtotehna 11 8 3 393:311 16 4. Metalka 11 7 4 307:246 14 5. Vega 11 7 4 334:276 14 6. Pavliha 11 6 5 293:277 12 7. Tisk. T. Tomšič 11 5 6 289:279 10 8. PTT 11 4 7 239:324 8 9. Nar. banka 11 3 8 227:299 6 10. Kartonažna 11 3 8 224:308 6 11. Dnevnik 11 3 8 234:337 6 12. Kompas 11 2 10 BRANE 269:375 MASTEN 4 Udeleženci zbora. V sredini lastnik zlate plakete tov. Zvone Krese Se o enem zboru Prejšnji mesec so poleg planincev zborovali tudi športniki in prijatelji rekreacije naše delovne organizacije. Ni moj namen v tem članku opisati ves potek zbora, temveč navesti glavne misli in zaključke, o katerih je vredno, da razmišlja vsak od nas, vsak delavec v Avtotehni. Tako iz pozdravne besede predsednika KOOS AT tov. J. Stane povzemam naslednje ugotovitve: telesna kultura na področju množičnosti športa in rekreacije v naši delovni organizaciji vsako leto bolj napreduje. To postavlja pred nas nalogo, da vrednotenje tega čimprej vnesemo tudi v naše samoupravne splošne akte. Na podlagi takega razmišljanja je povsem umesna ugotovitev, da pri tako velikem kolektivu in vse večji aktivnosti v športu in rekreaciji zagotovimo nastavitev profesionalnega delavca. S tem, je dejal tovariš J. Stana, zagotovimo boljšo kvaliteto, bolj plansko delo in večjo udeležbo. Predsednik komisije za šport in rekreacijo tovariš Jože Končan pa je med drugim dejal: »Z ozirom na dejstvo, da je telesna aktivnost tista, ki nas ohranja, nam krepi telo, predvsem pa nam ponuja zdravje, moramo v naši DO še bolj razvijati športno rekreativno dejavnost. Pri tem, da stremimo za čim masovnejšo udeležbo naših delovnih ljudi v rekreaciji, je povsem normalno in pravilno, da sestavljamo v okviru možnosti tudi ekipna, se pravi specializirana tekmovanja. Težave nastopijo tako pri prvem kot pri drugem načinu. Seveda je to vezano na večje stroške, ker moramo plačevati uporabo športnih objektov, itd. Resnica pa leži tudi drugje, in sicer, da so stroški lahko opravičljivi, če se teh objektov poslužujemo bolj množično kot sicer. Zato je poleg dobrega organiziranja udejstvovanja v športu in rekreaciji v bodoče še bolj stremeti za boljšo propagando med delavci za boljši obisk. Izvedeli smo, kje vse imamo možnost, da se vsi rekreiramo: v dvorani in bazenu na Kodeljevem, pri TVD Partizan v Trnovem, na kegljanju v Kosezah. Ko je tovariš J. Končan našteval še druge primere, je predlagal, da Avtotehna najde možnost in pri novogradnji na Celovški cesti 228, uredi prostor z več- namensko uporabo kot npr. za sestanke, kabinet, strelišče, namizni tenis, šah itd. Skratka poročilo govori o resnem delu, dobrih željah in kar je najbolj spodbudno, o primernih pohvalah najbolj aktivnim. Tako so prvič v Avtotehni dobili zlate plakete za uspešno sodelovanje tovariši: Zvone Krese kot vodja ekipe in dober igralec, Andrej Kastelic, kot najboljši igralec v namiznem tenisu in Jože Cimperman kot dober vsestranski igralec z žogo. Diplome pa Marjan Kokalj kot vodja ekipe za kegljanje, Brane Masten kot vodja ekipe za košarko in Frida Košak, kot vodja ekipe za strelstvo. Javno pohvalo za uspešno delo je dobila šahovska sekcija. Iz besed predsednika komisije tovariša J. Končana smo lahko zaključili, da je naloga te komisije v bodoče še bolj zahtevna, oziroma se bo potrebno pošteno pogovoriti o tem, ali je ob novi organiziranosti TOZD in DSSS taka komisija še primerna v taki obliki in ali bo ustrezala vse večjim zahtevam rekreacije in športa. Iz plana del za leto 1978 naj navedem samo glavne akcije, in sicer (nekatere so že izvedene) veleslalom v smučanju, smučarski izleti in teki na vseh nivojih. Dalje rekreativna dejavnost v najetih dvoranah (Kodeljevo, Trnovo, Koseze) in razna tekmovanja v šahu. Sodelovali bomo tudi na igrah delavcev avtostroke, v nogometu, rokometu, košarki in namiznem tenisu in ne nazadnje v TRIM akcijah — kolesarjenju, hoji, plavanju, streljanju, badmintonu itd. Na kratko pa še o sredstvih. V letu 1977 je komisija razpolagala z 201.546,55 din. Za vso dejavnost je porabila 145.197,90 din, tako da je saldo danes 56.348,65 din. Novoizvoljeno vodstvo: predsednik komisije za šport in rekreacije pri KOOS Avtotehna tovariš Jože Končan, namestnik predsednika tovariš Roman Dobrila in sekretarka tovarišica Stanka Stiplošek. Za zaključek pa še ena misel. Lepo bi bilo zvedeti, ali imamo kakšno evidenco koliko se od vseh članov kolektiva udeležuje TRIMA, športa in rekreacije in kako je s tem v naših predstavništvih. To zato, ker je občnemu zboru prisostvovalo le 38 športnikov. VERA BOŠKIN FOTO ODGOVOR. Verjetno se vsi spomnite »Uganke« iz št. 6/77, s katero smo opozorili odgovorne, da bi nad vrati naše blagovnice moral stati viden naslov: »Trgovina Avtotehna«. Danes objavljamo novo sliko, posneto iz istega zornega kota, s katere je razvidno, da smo tak naslov dobili — kakršen je, je. Je pa! k — ST1A& oae PR4FA- PMICEI- LOZOE. SDL-E ELt-EE. dVETT- l-ICA, &ineoi!. Wo. ICtRAL- ►La &MA OSER PLoAQA|> mš-' zaraSbc VTAK- NITEV -m SC p ► j J ei_m- ZMA. «<[y Xc 1 \ ► LUhoLF- OVO .Srre- VIUO AnHon IMQo- UICS UMET- KJOST Catin.] slTpolit. Deiavec CfpanO RELr icetJse •2.,IME HKSR4 !>IPAKT. PESNIk OBRAZU CiZ.1 — TEV A.L_l POROČILO £J=R-- VAEOA oRRAT Ml—E-PACLKJE osee. ZAJME.P iMfc! K.EVO-LUClO — mar-jA PltTADE Sohog- MfK. ICELToV Tc^AK-NA V NAMNJI-KD PRIZO- RlSČfe V C4R-v> ZNOST EU—M. ZjJE-Z£A AL_ip/\ VAUUI tskjo KRO.O og,i PEVEC KIMC," c-oleL TlI^ee ■2L.ine h4vC^\- TRA.O MlCA CIUHA RAlVVl- Roi_ ftbEČA TcjUJ. ove- ~nc-A LfELTo- VI ■PRI OPA- TITII OFLLS, SAMkA* IVAN AMTONJ "TOMA,- 5>IČS 4^tL- RlTTA E-rfRLT. MEETo Rosni FoCjCA/l UH-\ET. &MOV ZA izo- LVUJo Ce LAVRA v TRAL--NJICU * NA 9 CICERO VINO je že od pradavnine čislana pijača. Bojda je že Noe sadil trto in stiskal opojni sok iz grozdja. Kljub ogromnemu napredku človeštva pravo vino še vedno pridelujemo iz grozdja, ostalo pa iz kemikalij. Razlika med obema sortama je samo ta, da po pravem ne boli glava, po drugem pa. Žep pa po obeh. Imamo belo, rdeče in črno vino, zelenega pa še ne, kljub temu da alkoskop po vsakem pozeleni. Nekateri imajo vino tudi za hrano in zdravilo. Vinu v čast in slavo je polno ljudskih pesmic in zdravic, saj ga pijemo na veselje, na žalost in jezo, od sreče in iz obupa. KOLEDARČEK — MAJ 1. 5. 1889 — razglašen 1. maj za mednarodni praznik dela. 7. 5. 1840 — rojen veliki glasbenik Peter Iljič Čajkovski. 9. 5. 1945 — enote 15. in 18. divizije ter 29. udarne divizije osvobodijo Ljubljano. 12., 5. 1884 — umrl češki skladatelj Bedrich Smetana. 16. 5. 1942 — italijansko vojaško sodišče v Ljubljani obsodi na smrt Toneta Tomšiča. 17. 5. 1869 — v Vižmarjih se zbere največji slovenski tabor. 20. 5. 1734 — rojen znameniti čebelar Anton Janša. 27. 5. 1926 — umrl slovenski pesnik Srečko Koso-vel. 30. 5. 1265 — rojen v Firencah pesnik Dante Ali' ghieri. ZANIMIVOSTI Največja razstava je bila svetovna razstava v NeW Yorku leta 1939. Na razsta-viščni prostor, ki je meril 492 hektarov, je prišlo 25 milijonov 817.265 obiskovalcev. NAJVEČJO MREŽO AVTOCEST v Evropi ima ZRN s 5.748 km konec leta 197a' Na drugem mestu je Italii3 s 4.500 km, sledi pa j'111 Francija s 1.600 km. SLOVENSKI PREGOVOR: Zdrav človek ima veliko želja, bolni le eno.