Socialna demokracija v pravi luči. Socialni demokrati ali socialisti, kakor se ¦tudi imenujejo, obetajo svojim vernikom raj na tem svetu. Nebesa prepuščamo angelom, vrabcem in duhovnikom: to j«.njihovo geslo. Tega so se naučild od svojega ustanovitelja in glavncga učitelja Karla Marxa, nemskega žida, ki je ucil, da se da splošna sreča in zadovoljnost doseči ©dino le z odpravo zasebne lastnine in z upeljavo splošne lastnine na zemlji in vseh proizvajalnih sredstvih. Ko bo izginil poslednji saimostojni kmet, obrtnik, trgovec in industrijalec ter bodo vsi ljudje delavci v silužbi države ali oaroda, bo napočila doba toliko zaželjenega raja na zemlji. Ta nauk se po svojem učeniiku Marxu imenuje manksizein. Kako pa se godi ftistim, ki hooejo po teh mačelih do&eči srečo in blaženost, dokazujejo vsi omi, ki so to poskušali, pa niso dosegli. Sama Marxova hči je svoje življenje končala s samoumorom. Ker se marksistični program, ki mu služi socialna deanokracija, dejan)iko ne da izvršiti, ga hoče socialna demokracija nadomestiti s praznimi obljubami in s strastnim hujskanjem zoper obstoječi red in zoper vse druge stan<v ve. Tako hoče delavce ohraniti v etanju veone razburjenoslti in nezadovoljnosti. Kam pa to razburjevanje vodi, so dokazali nemiri na Dunaju 15. julija t. I., ki so se izprevrgli v pravcati poskus revolucije izoper državni red avstrijske države. Požiganje, ropanje, moreinje: to so bila sredstva, s kojimi je nahujskana množica na Duoaju hotela izsiliti delavsko diktaturo. Neposredni voditelji dunajske delavisike pobune so sicer bili komunisti, toda odgovonnost za žalostne dunajsike dogodke pada v isti ineri tudi na socialne demokrate. Komunisti sami niso Itako številni, da bi mogli vprizoriti takane dogodke, kakor so se 15. julija in nasledmi dan odigravali na Dunaju. Saj nimaijo mobenega poslanoa v dunajiskem patflamentu. Stopili so samo na čelo množici, ki je foila za čine razdejanja in nasilstva razpaljena vsled nepreefcane hujskarije socia-Lne demokrao|je. Sociakiodemokrateki voditelji so pofam, iko se je poskus revolucije ponesrecil, hoteli dokazati, da se <tudi oni sami in ne samo komunisti razumejo tna revolucionarna sredstva, in zato 90 proglasili prometni štrajk, katerega so morali brez vsakega uspeha prekinilti, s kojim pa so povzročiili celemu narodnemu gospodarstvu velikansko škodo. Tako torej pada jprefco 100 mriMoev na Dunaju in veliko število ranjencev ter gmotna škoda, ki znaša več stotin milijonov, tudi ma račun socialne demokracije. Slovenski socialisti so dumajski poskus, ki je povzrofiil samo zlo in toliko zla, odobravali ter so iz Maribora poelali kolegijaLno brzojavko. Te brzajavke ni niti bilo treba, da se spazna mišljenje socialne demokracije. Saj je socialna demokracija povsod enaka ter ima povsod isti raarksieticni program. Ta program imajo tudi ruski konmnisti ali boljševiki, ki se od sooialistov razliknjejo samo po načinu iposltopanija, ker hoeejo izvršitev tega programa izsiliti z delavsko diktafuro. Drugače pa so slovenski socialisti in socialni demokratje svojim bratcem v Avsfriji in širom sveta podobni, kakor ijajce jajcu. Imajo izlasti iste hujskajoce manire, s kojimi metijo v Sloveniji razredni boj ter hujskajo delavstvo v brezuspešno borbo zoper vse druge sfanove in v borbo zoper vero in cerkev. Zaslug za delavce, mameščence in uslužbence pa nimajo niti toliko, kolikor je črnega rpod nohtom. Niti nočejo delavcem dejansko pomagati, ker bi s tem zmanjševali nezadovolj^tvo med delovnkni sloji. Njihov prograim pa zahteva, da morajo nezadovoljnost širiti in pomnoževati. Kdaj bodo spregledali tisti ubogi zaslepljenci, iki tvorijo socialnodemokratsko čredo?! Kdaj bodo spoznali, da so samo slepo sredstvo v rokah socialističnih voditeljev, ki so needini med seboj ter se pobijajo, ker vsak išče sebe, ne pa ljudstvo?!