kulturno -politično glasilo Dobre Šolske narotne ure, okraski, verižice, prstani samo pri Gttfried Anralie? izpr. urarski mojster KLAGENFURT, Paulitschgasse Nr. 9 Reparature strokovno in promptno. Kupim zlato in srebro. svetovnih in d omačih dog o d k o v ' .. 7. leto - številka 41 V Celovcu, dne IB. oktobra 1955 Cena 1 šiling PO PRAZNIKU Mnogo, mnogo se je pisalo v teku zadnjih tednov o pripravah za proslavo 35-let-riice 'koroškega plebiscita. Pogledi, na praznik sam so bili prav različni. Razume se, da smo si v tem vsi edini, da je 10. oktober 1920 zgodovinski datum, ki je za deželo in za oba naroda, ki živita v deželi, zelo pomemben. Razlikujemo pa se bistveno v pogledih na posledice 10. oktobra. Medtem ko nekateri že 35 let menijo, da je 10. oktober dal pravice le enim in naložil dolžnosti 'le drugim, je naše odločno mnenje, da nalaga rezultat koroškega plebiscita enake pravice in enake dolžnosti obema narodoma. In če je koroški deželni glavar g. VVedenig v ,,Neue Zeit” dne 9. oktobra 1955 zapisal, da se na žalost koroški pristojni krogi po plebiscitu niso zavedali svojih dolžnosti do drugega naroda v deželi, tedaj moramo pritrditi, da je zadel žebelj na glavo. Državni tajnik g. Graf je pa drugačnega mnenja. Na eni strani naglasa dokončnost plebiscitnega rezultata z dne 10. oktobra, na drugi strani pa zahteva, da bi o vsaki šoli odločal poseben, nov plebiscit, da bi o vsakem napisu zopet glasovali, da bi glasovali o zadevah, katere jasno in nesporno določa člen 7 državne pogodbe. Zdi se nam, da je tako postavljanje problema zelo dvorezno in je vsak plebiscit tudi za tistega, ki si je mogoče svest svoje zmage, loterija. Kdor namreč sedaj lahkoverno zahteva obnovo plebiscita po 35 letih, s tem odpira vrata vsaki obnovi plebiscita. še korak pa prej je šel „Karntner Schul-verein Sudmark”, ki je s svojimi objavami v I „Volkszeitung” in „Allgemeine Bauern-zeitung” kot svoj program naznačil in naštel gonjo proti temu, kar določa in zapoveduje državna pogodba glede manjšine. ; ( Zelo se čudimo, da državni pravdnik mol-, •’< i k taki sabotaži državne pogodbe, na kateri se podpisi državnikov še niso niti dobro posušili. Dne 10. oktobra 1955 je bila proslava plebiscita v Celovcu. To proslavo je organizi-I tal OeVP-Bauernbund 'kot spominsko in istočasno tudi zahvalno slovesnost kmečkega dela in žetve. Udeležil se je je tudi sam zvezni kancler Raab, ki je v svojem govoru na Novem trgu naglasil važnost sodelovanja obeh vladnih strank in dobre sadove tega sodelovanja v zadnjih desetih letih. Da je on molčal o vsem tem, o čemer so gotovi krogi v Celovcu pričakovali njegove pritrdilne besede, se nam zdi zelo značilno. Kancler ing. Raab je ob priložnosti ratifikacije državne pogodbe v dunajskem parlamentu jasno povedal, da so zanj vsi členi in vsi odstavki državne pogodbe veljavni in obvezni, in da bodo prevzeli soodgovornost za vso pogodbo vsi poslanci, ki bodo zanjo glasovali, in to brez slehernega pridržka. Ker pa je parlament soglasno odobril vso državno pogodbo, je sedaj odveč se tako ali drugače izgovarjati. Kar preostane, je le natančno in popolno izvajanje državne pogodbe. "T ako izva janje, v kolikor se tiče člena 7, pa je možno les sodelovanjem prizadete manjšine. Ta člen je zapisan v zaščito manjšine in istočasno tudi v preizkušnjo demokratičnosti večine. Kanclerjev molk le potrjuje, da on sam krajevnih hujskačev ne odobrava. Tudi mirne besede celovškega škofa dr. Kbstnerja so svarilo prenapetežem. Pa še eno se nam zdi ob tej priliki zelo važno. Tako trezno in resno kakor gleda položaj kancler ing. Raab in deželni glavar g- VVedenig, tako resno ga sodi tudi piebi-valstvo samo. Kdor je videl sprevod 10. ok-tobra v Celovcu, je moral ugotoviti, da je ivila udeležba iz južnega dela dežele izredno Pičla. S svojo odsotnostjo je ljudstvo tega j 'Jela dežele izpovedalo, da hoče mir, da ho-i ri-tisnil” ob jtriliki zasedanja Združenih narodov v Netv Vorku. Ali sc bodo tudi v Ženevi tako smejali? jaška sila danes večja kakor kdajkoli prej, je izjavil na tajni seji predsednik stalnega vojaškega odbora Atlantskega pakta general Whitley. Po zaupnih poročilih, ki so jih dobili iz Sovjetske zveze, se danes Sovjetska zveza nahaja v takem tehničnem razvoju na področju vojne industrije, ki mu ni primere v vsej njeni dosedanji zgodovini. Pri tem seveda trpi proizvodnja dobrin za vsakdanjo potrošnjo, toda to nima za sedaj bistvenega vpliva na sovjetsko vojaško moč. Čeprav je sovjetska vlada pred kratkim odpustila 800.000 vojakov, ima še vedno pod orožjem 175 divizij, ki so v izbornem stanju. Tudi sovjetsko letalstvo je zelo moderno, posebno kar se tiče masovne proizvodnje bombnikov in lovskih letal, a danes ima Sovjetska zveza največjo podmorniško brodovje na svetu ter ima več podmornic kot vse druge države skupaj. Tako tudi za Zapad ne preostane drugega, kot da ohrani svojo vojaško moč v stanju, da bo zmožna odbiti vsak napad. Zaenkrat sicer ni pričakovati takega napada, ker je premoč Zahoda na področju atomskih orožij taka, da odsvetuje Sovjetom vsako vojno pustolovščino. Po končani ljudski šoli in gimnaziji, kjer je dovršil maturo z odličnim uspehom, je stopil v bogoslovje in je leta 1902 bil posvečen v duhovnika v stolnici sv. Stefana, katera je potem dolga leta bila njegova škofovska cerkev. Moral je videti, kako so mu jo bombe razdejale, toda dočakal je tudi, tla je znova vstala iz razvalin v vsej svoji stari lepoti, in v njej bo našel svoje zadnje počivališče. Nadškofovo geslo: „Služ.iti v ljubezni” označuje njegovo naravo in njegovo delo. narodov. Le pol ducata krajev je bilo iz. južnega dela dežele zastopanih in še med temi so bili tudi Celovčani. To dejstvo je tako zgovorno, da tudi tisti, ki so mislili, da bo mogoče z bučnim praznovanjem zlahka potisniti na stran probleme, ki čakajo na rešitev, niso dobili potrdila za svoje želje. Trezno delo, sodelovanje obeh prizadetih delov, gospodarska pravičnost tudi za južni del dežele so zahteve časa. če danes ta ali drugi od odločujočih prizna zanemarjenost južnega dela dežele v gospodarskem pogledu, s tem ni povedal nič novega. Mi smo to trdili in ponavljali v vsaki številki našega lista, mi smo to trdili na vseh pristojnih mestih iv Celovcu in na Dunaju posebno v časih, ko so razdeljevali razne ERP-kredite in so ti romali le v severni del dežele in tako je bilo ravno na tem polju namenoma zamujena tista velika prilika za popravo gospodarskih grehov v južnem delu naše skupne domovine. Letalska nesreča pri Dunaju V ponedeljek popoldne je redno jugoslovansko potniško letalo na progi Beograd -Dunaj - London, treščilo v hrib Kahlenberg ter se razbilo na kosce. Pri nem je doslej bilo že sedem smrtnih žrtev, 17 oseb je ranjenih, med katerimi je eden še v nevarnosti za žiivljenje. Zaradi goste megle je plovno .vodstvo na letališču Schwechat prepovedalo pilotu pristati ter mu naznačilo, da se naj poda na letališče pri Linzu. Neposrednega vzroka nesreče še niso ugotovili. iz dosedanje preiskave pa je razvidno, da je pilot letala, ko je videl; da hriba ne bo mogel več preleteti, z. letalom namenoma itako manevriral, da je glavna sila sunka trčenja prišla na pilotsko kabino na sprednjem delu letala, dočim je trup s potniki bil sorazmerno obvarovan. Svojo požrtvovalnost je glavnipilot plačal / življenjem. Novi argentinski državni predsednik general Lonardi (levo) v spremstvu svojega zunanjega ministra. (AND) KRATKE VESTI Grški kralj Pavle in kraljica Friderika prideta v Avstrijo z otroki na dopust, ki sta ga morala v septembru zaradi nujnih političnih poslov odložiti. Nov] avstrijski poslanik v Lizboni dr. VVinterstein je predložil svoja poverilna pisma državnemu predsedniku Portugalske, generalu Lopezu. Bivši Hitlerjev osebni pilot, Hans Bauer, se je vrnil iz Sovjetske zveze med prvimi nemškimi -povratniki. On je eden izmed redkih očividcev Hitlerjevega samomora leta 1945, ko so sovjetske vojske zasedale Berlin. Italijansko zunanje ministrstvo je naznanilo, da je obisk ministrskega predsednika Segnija in zunanjega ministra Martina v Bonnu preložen na poznejši čas. Za štipendije na avstrijskih univerzah je dalo 460.000 šilingov na razpolago zvezno ministrstvo za prosveto. Za odobreno povišanje plač državnih u-radnikov v Italiji bo vlada uvedla celo vrsto davkov na potrošnjo, da spravi skupaj potrebni denar. Eksplozija v angleškem atomskem laboratoriju Hanvell je povzročila požar, ki so ga pa kmalu pogasili. Varnostne oblasti so uvedle preiskavo, da ugotovijo, ali je v ozadju sabotaža. Zapadna Nemčija je imela dne 30. junija 49,934.300 prebivalcev, od katerih -e 26 milijonov žensk. 200 milijonov hrenovk izdelajo letno v Avstriji. Dunajsko združenje mesarjev pripravlja za 15. oktobra it. 1. posebno proslavo ob priliki 150 letnice ..rojstva” te priljubljene klobasne vrste. Mornarske neveste imajo pogosto smolo, sta morali na lastni koži okusiti dve mladi dekleti iz Hamburga, ki sta se zaljubili v dva turška mornarja iter se vkrcali na njuno. ladjo kot „slepi potnici”. Ko pa je ladja prispela v Turčijo, ju tamošnje oblasti niso pustile na suho, temveč so ju vkrcale na drugo ladjo in poslale nazaj v Hamburg. Morski psi so požrli cel cirkus, poročajo iz Brazilije, kjer se je ob severovzhodni obali dežele potopila ladja, na kateri je bil vkrcan celoten cirkus. O ladji in njenem tovoru ni več ne duha in ne sluha ter domnevajo, da so morski psi požrli ljudi in živali na potopljeni ladji. Dve leti stara deklica je padla iz petega nadstropja neke hiše v Ankari, a se ji pri tem ni prav nič zgodilo. Prav tisti čas je namreč pod balkonom hiše, s katerega je otrok zdrsniti, peljal mimo velik voz, naložen z mehkimi žimnicami, na katere je deklica priletela. , Politični teden Po svetu Severna Afrika Položaj v severni francoski Afriki se je tudi v teku zadnjega tedna poostril. Berberi in Kabili v pogorju Rif so se ponovno uprli, ker Francozi še vedno odločajo z ukrepi za ureditev političnega in upravnega položaja v Alžiru in Maroku. V zvezi s tem vprašanjem je tudi v Parizu izbruhnila težka vladna kriza, ki sicer formalno še ni dovedla do odstopa vlade, vendar je občutno omajala njen položaj. Desničarski ministri so izstopili iz vlade pod pretvezo, da Francija v Alžiru preveč popušča. Pri zunanje politični debati v parlamentu pa je vsa levica podprla vflado tako, da je dobil ministrski predsednik Faure v parlamentu številčno večino, ,kar pa še ne pomeni solidne osnove za vlado, ki je po svoji sestavi sredinsko-desničarska. Kakor smo že poročali, so Francozi zapustili sedanje zasedanje Združenih narodov v protest proti sklepu skupščine, da stavi vprašanje Allžira na dnevni red seje Združenih narodov. Francozi namreč zastopajo mnenje, da je Alžir del Francije in je vsa alžirska zadeva notranje političnega značaja. Vsekakor je to vprašanje zelo zapleteno in bo njegova rešitev povzročila v Franciji in na vsem Zapadu še mnogo skrbi. Razpoloženje v Franciji sami pa označujejo tudi upori rezervistov-vojakov, ki so se uprli prevozu v severno Afriko. Po raznih francoskih vojaških garnizijah se je vojaščina uprla takemu prevozu, ker so tla v severni Afriki zelo vroča. Posarje — Francija in Nemčija Faure in Adenauer sta se sestala na svetovanje o Posarju. Pri tem sta ugotovila, da tako Zapadna Nemčija kakor tudi Francija stojita na stališču dogovorjenega statuta. Nista pa se mogla zastopnika obeh držav zmeniti za slučaj, ako bi ljudsko glasovanje dne 23. oktobra ta statut odklonilo. Dobava orožja Sovjetska zveza je ponudila Egiptu dobavo orožja. Ta ponudba je ves Zapad zelo razburila in tako je tudi Zapad v enaki meri ponudil dobavo orožja. Zapad namreč se boji dejstva, da bo Egiptu ponudeno o-rožje zalagalo celo Maroko, kar bi pomenilo ogrožanje vse zapadne obrambne zveze. Arabske države se bodo o tej dobavi orožja posebno pomenile, kar bi seve tudi za državo Izraeli pomenilo veliko nevarnost in tako se Izrael trudi, da 'bi dobil na Zapadu dodatne množine orožja. Italija in Avstrija Deseti oktober 1920 ni le dan koroškega plebiscita, marveč tudi datum, s katerim je bila Južna Tirolska odtrgana od Avstrije in priključena Italiji, ki se je prve svetovne vojne udeležila na strani zapadnih zaveznikov in tako bila med zmagovalci, za kar je dobila kot nagrado Južno Tirolsko. V Angliji Na Angleškem je bil zbor konzervativne stranke. V zunanje političnih vprašanjih je tudi vprašanje nevtralnosti Nemčije po vzorcu Avstrije prišlo v razpravo. Po sklepu tega državnega zborovanja angleških pač po- konzervativcev je nemška nevtralnost za zapadni svet nesprejemljiva. Sovjeti držijo dano besedo Ko se je bil dr. Adenauer v Moskvi domenil o vrnitvi nemških vojnih ujetnikov iz Sovjetske zveze, so nekateri še dvomili, če bodo Sovjeti dano besedo tudi držali. Te dni pa je prispela že vrsta manjših in večjih transportov nemških vojakov, predvsem pa generalov, iz sovjetskega ujetništva in to dokazuje, da Sovjeti znajo tudi držati besedo, če hočejo. ... in pri nas v Avstriji Zvezni kancler in njegovi sodelavci so se pretekli teden v glavnem pečali z ureditvijo nove avstrijske vojske. Zvezni kancler je potoval po celi državi, da se s prizadetimi deželnimi vladami pogovori o vseh vprašanjih, ki jih prinaša vojaščina s seboj, in da določi razpored garnizij in ureditev potrebnih vojašnic. Na Solnograškem že imajo obsežne naprave, ki so jih zapustili Amerikanci. So tako velike, da bi lahko spravili pod streho vse avstrijsko vojaštvo skupaj, zato si deželne oblasti prizadevajo, da bi vsaj del stavb dobile na razpolago za stanovanjske potrebe prebivalstva. Ni gotovo, da bo tej želji ugodeno, kaj'ti govori se, da so si Amerikanci ob predaji izgovorili posebne pogoje, po katerih so avstrijske oblasti obvezane, da prostore vzdržujejo še naprej v uporabnem stanju; stavbe bi morale ostati proste, da bi mogle v danem primeru služiti za vojaške namene. Tudi Sovjeti so darovali Avstriji precej orožja, medtem tudi 20 letal. V tej zvezi je zvezni koncler izjavil, da so vse zasedbene sile prepustile Avstriji nekaj orožja in se je vsem zahvalil. V Ennsu bo ustanovljena častniška šola za novo vojsko namesto nekdanje v Dunajskem Novem mestu. Kot se sliši, bo glavno vojaško letališče Hbrstling pri Linzu, kjer so doslej bili Amerikanci. Avstrijski škofje zahtevajo vojaške duhovnike, ki bodo nadaljevali staro tradicijo avstrij- ske vojske, ker je vojaštvo telo zase, s svojo organizacijo in s svojimi posebnimi potrebami, za katere ne morejo skrbeti civilni duhovniki, ki so že itak preobremenjeni na župnijah. Škofje zahtevajo, da se posebni stalež vojaških dušnih jrastirjev primerno uredi v ustroju vojske, podobno, kot je to urejeno pri vseh krščanskih narodih. Ker ni mogoče nobene vojaške sile zgraditi brez tradicije, kot je izjavil zvezni kancler, je pričakovati, da bo zadeva urejena v smislu želj škofov. V parlamentu bodo znova razpravljali o zakonu o rehabilitaciji nacistov, ki je že bil pred časom izglasovan, a ga je Zavezniški kontrolni svet odklonil in zaradi tega ni mogel stopiti v veljavo. Ker je pa sedaj Avstrija svobodna, ga bodo ponovno izglasovali. Po tem zakonu bi naj nacisti dobili nazaj zaplenjeno premoženje in pravice do pokojnin. Vse uradne spise bodo na novo pregledali in v veljavi bodo ostale le sodbe in kazni za grozodejstva, ki so jih posamezni nacisti zagrešili. Vendar izgleda, da se bo večina tudi tukaj izmazala, ker se vsi izgovarjajo, da so morali tako ravnati po višjem povelju in pod vojaško disciplino. Tistih pa, ki so 'ta povelja dajali, pa ni mogoče izslediti... Prerekanja zaradi podjetij USI A med obema koalicijskima strankama so se zadnje čase precej polegla. Socialisti so namreč ponovno trdili, da namerava OeVP raz-prodajo podjetij USI A. Proti temu pa je glavni tajnik ljudske stranke Maleta ostro nastopil in dejal, da so socialisti pri upravi podjetij USIA itak soudeleženi in morajo za ukrepe o teh podjetjih nositi tudi soodgovornost, kar je pogoj za obstoj koalicije. Izgleda, da je to zaleglo, posebno ker je iz krogov OeVP bilo znova slišati glasove, da bi bilo vendarle bolje razbiti koalicijo in iti na nove volitve, za kar pa socialisti niso prav nič navdušeni, vsaj za sedaj. Na Predarlskcm so stavkali delavci in nameščenci kot protest proti dviganju cen, nakar so pristojne oblasti izjavile, da bodo storile potrebne korake, da porast cen ustavijo. V tej zvezi je posebno kočljivo vprašanje cen mleka, ki so kljub splošnemu porastu cen ostale nizke in kmetijski krogi upravičeno zahtevajo njih zvišanje. Nekaj o porastu prebivalstva po vojni Po drugi svetovni vojni so se prirastki prebivalstva v različnih evropskih državah na splošno dvignili, tako da je naravni tok gibanja prebivalstva sam poskrbel, da se zacelijo rane dolge in krvave vojne. Tako je na primer Francija, ki je v času med obema vojnama imela najnižji naravni prirastek prebivalstva — Francoze so splošno na-zivali „narod, ki umira” — po drugi vojni zopet dosegla normalne odstotke prirastka prebivalstva. Poslabšal se pa je položaj v Avstriji, kjer je odstotek prirastka rojstev šel znatno navzdol. Po zadnjem ljudskem štetju je od 1,819.000 družin v Avstriji 994.000 brez o-trok in 472.000 družin ima le po enega otroka. Le 3000 družin ima po 7 ali več otrok. Na 1000 prebivalcev je bilo v Aleksandriji Ali bo Eisenhower še kandidiral Srčni napad, ki je odkril svetu, da je njegovo zdravje šibko in se utegne zaradi tega umakniti iz političnega življenja, je znatno vplival na politični položaj v Ameriki, kot nam piše naš dopisnik T. M. iz Washing-tona; „Sedaj, ko se predsednikovo zdravstveno stanje izboljšuje, ni več tako gotovo, da se bo predsednik umaknil iz politike. V skoraj vseh državah na svetu so namreč bili državniki, ki so si po podobni bolezni opomogli in nadaljevali svoje politično delo. Zelo verjetno je, da si predsednik sedaj še bolj želi umakniti iz politike kot poprej. Po drugi strani bi pa opozicionalna demokratska stranka njegov izstop iz politike pozdravila, kajti s tem bi njene možnosti za zmago pri prihodnjih volitvah za predsed-ništivo države znatno narasle. Republikanska stranka bi namreč izgubila moža, ki ji je pridobil največ glasov s svojim osebnim prestižem in priljubljenostjo med ljudstvom. Pri volitvah leta 1952 je približno 5 milijonov volilcev glasovalo za Eisenhowerja, ne pa za parlamentarne kan- didate republikanske stranke, tako da je republikanska stranka pri predsedniških volitvah s svojim kandidatom Eisenhowerjem odnesla veliko večino, dočim je številčna moč obeh strank v parlamentu ostala precej izenačena, a pri poznejših delnih volitvah je pa celo demokratska stranka prišla v večino. Vendar bi bilo preuranjeno trditi, da so možnosti republikanske stranke brez Eisen-hotverja za zmago privolitvah zelo majhne. Pod Eisenhovverjevim vodstvom se je namreč notranji ustroj republikanske stranke popolnoma spremenil. Predvsem je Eisen-hower s svojim vplivom dosegel, da so v stranki sami prevladali mlajši, napredno misleči ljudje, ki so tej pretežno konservativni stranki dali nov program in nova gledanja na mnoga vprašanja. Po drugi strani pa je takozvana ..reakcionarna desnica” zelo izgubila na vplivu. Nadalje, organizacijska mreža stranke je bila ojačena z novimi silami in razpredena po celi državi in bodo vsekakor prihodnje volitve — četudi morda brez Eisenhowerja — odprta tekma, katere izida ni mogoče vnaprej napovedati.” (Egipt) 54 rojstev, v New Yorku (USA) 20, v Hamburgu 10, a na Dunaju 7. Po podatkih lanskega ljudskega štetja v Jugoslaviji pa je razvoj prebivalstva ugodnejši kot prejšnj leta. število umrlih na tisoč jrrebivalcev, ki je znašalo leta 1952 11,8 in predlanskim 12,4, se je znižalo lani na 10.8. To razmerje se približno sklada z evropskim povprečjem, ugodnejše pa je od tistega, ki so ga leta 1952 zaznamovalli v Avstriji, Franciji, Veliki Britaniji in še v nekaterih evropskih deželah. Leta 1921 je znašalo povprečje v Jugoslaviji na 100 prebivalcev 20.9, leta 1939 pa 14.9. Umrljivost dojenčkov v Jugoslaviji je še vedno dokaj visoka, in sicer 101.8 na tisoč živih rojenih otrok. Leta 1952 je znašala umrljivost otrok 105,2, leta 1953 pa cdlo 118.5. Prav tako so velike razlike med posameznimi republikami. Največ novorojenčkov je umrlo v gospodarsko slabo razvitih pokrajinah, predvsem v Bosni in Hercegovini in v Makedoniji, — najmanj pa v Sloveniji, črni gori in v ožji Srbiji. Zaradi znižanja umrljivosti je Jugoslovija zabeležila lani tudi naj večji nabavni prirastek prebivalstva v svoji zgodovini, in sicer 304,363 ali 17.66 na 1000 prebivalcev. Iz objavljenih podatkov o življenjski statistiki za minulo leto je razvidno, da matere v Jugoslaviji rodijo predvsem med 20. in 24. letom, saj se je prav materam te starostne dobe rodilo lani od skupno 491.000 kar 169.000 otrok. Statistični' podatki so zabeležili tudi 132 mater, mlajših od 15 let, in 767 stafejših od 50 let. Francoska policija je zaprla francoskega novinarja Roberta Barrata zaradi »delovanja v škodo francoske varnosti”. Imenovani novinar je pred kratkim objavil razgovor z voditeljem alžirskih upornikov Amarjem Uamrahom, ter je v svojem članku zagovarjal upornike in iznesel ostre obdolžitve proti francoski upravi. SLOVENCI _______domu in, fi& s o ( tu_______ Nov misijonar v Avstraliji Preč. p. Bernard Ambrožič, ki je 30 let deloval med slovenskimi izseljenci v Ameriki, je prispel v Avstralijo. Nastanil se je v frančiškanskem samostanu v Sydneyu, kjer bo vodil dušno pastirstvo Slovencev in urejeval list »Misli”, prvi slovenski list v Avstraliji, ki sedaj izhaja četrto leto. P. Ambrožič je znan širom Amerike, kjer je sodeloval pri verskem mesečniku „Ave Marija”, ki ga izdaja frančiškanska družina na ameriških Brezjah v Lemontu. Mnogim slovenskim brezdomcem je preskrbel s svojimi vsestranskimi zvezami drugi dom v Ameriki, kjer žaluje za njim nešteto hvaležnih src. Vsem Slovencem pa je postali p. Ambrožič znan po povesti »Tonček s Sloma”, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu kot redni dar za pričujoče leto. V tej povesti pisatelj z mojstrsko roko slika domači kraj, otroška leta in mladost svetniškega ustanovitelja Mohorjeve družbe lavantinskega škofa Antona Martina Slomška. Knjižni program Slovenske Matice Lansko leto je Slovenska Matica obhajala 90-letnico obstoja in je po dalijšem presled- j ku zopet obnovila svoje delo. Slovenska Matica je ena najstarejših slovenskih založb in je v preteklosti založila mnogo izvirnih del ter oskrbela prevode najslavnejših del iz svetovne književnosti | kot Reymontovih »Kmetov”, Tolstojeve ; »Vojne in miru”, cele vrste Shakespeareje-vih del, Cervantesovega »Don Kihota” in drugih. Letos bo izdala tudi Kosove velike i »Zgodovine Slovencev.” V okviru redne zbirke bo izšel nov izvinu ] roman Franceta Bevka »črna srajca”, ki posega v dobo fašističnega terorja na Primor- | skem med dvema vojnama. Nadalje je napovedana nova zgodovina slovenskega slov- J stva, ki jo pod vodstvom glavnega urednika Lina Legiše, —- ki bo poleg tega obdelal romantiko, — sestavljajo še naslednji sodelavci: ljudske pesmi obdeluje Boris Merhar, pripovedništvo Milko Matičetov, pismenstvo'in uvodni pregled razvoja knjižnega jezika France Tomšič, protestantizem in pro-tireformadijo z barokom Mirko Rupel, razsvetljenstvo Alfonz Gspan. Nova izdaja zgodovine slovenskega slovstva je splošna potreba in je le upati, da bo nova knjiga tudi splošno uporabna. V zbirki Vezana beseda pa izide Shake-spearjeve drama »Rihard III.” v prevodu pesnika Mateja Bora in z obširnim uvodom | režiserja in dramatika dr. Bratka Krefta. j! Med filozofskimi' deli pa bodo izšli Pia j tonovi »Poslednji dnevi Sokrata”, Descartesova »Razprava o metodi” in Lukrecijeva filozofska pesnitev »O naravi” v prevodu člana Akademije Sovreta. Med izrednimi 1 publikacijami pa je predvidena študija u-niv. prof. Melika »štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino”. NA GREGORIJANSKI UNIVERZI V RIMU ŠTUDIRA 58 NARODNOSTI »Gregoriana” je naslov papeške univerze v Rimu, ki jo vodijo očetje jezuiti in na njej' študirajo izibrani gojenci iz vseh katoliških škofij sveta. Letos ima »Gregoriana” j vpisanih 2500 slušateljev, ki pripadajo 58 narodnostim. Prihajajo iz 550 škofij iz vseh petih kontinentov. Med njimi je tudi znatno število redovnikov, ki pripadajo 90 različnim redovom. Univerza ima pet fakultet: bogoslovno, filozofsko, pravno, zgodovinsko. in misijonsko. ORKAN RAZDEJAL MESTO V MEHIKI Pristaniško mesto Tampico je razdejal or- 1 kan »Janet”. Obseg te vremenske nesreče pomeni za Mehiko pravo narodno nesrečo. | V Tampico je 60.000 prebivalcev brez strehi. Po poplavljenih ulicah rešujejo ljudi s čolni. Vse železniške in telefonske zveze so prekinjene. Tudi javni red in varnost sta i ogrožena, ker so zlikovci izrabili stisko prebivalstva in začeli pleniti po razdejanih hišah. Postavili so straže proti tatvinam. IZ UREDNIŠTVA Uredništvo lista »Naš tednik - Kronika” izjavlja, da je članek o šolskih razmerah v Lepeni, ki je bil objavljen v št. 37 z. dne 15. septembra 1955, napisal dr. T. na podlagi šolskih zvezkov otrok iz Lepene in Lob-, nika. Teh šolskih zvezkov pa ni posredoval šol. upravitelj na Obirskem, g. .V. Polanšek, ampak jih je uredništvo dobilo po drugi poti. „Qlal d&m” Po dolgem čakanju smo za novo šolsko leto dobili drugo izdajo sodobnega učbenika „Naš dom”. Zunanjost in oprema knjige sta tako olepšani in izpopolnjeni, da druge izdaje s prvo skoraj ne moremo primerjati. Knjiga je namenjena za drugo in 'tretjo šolsko stopnjo. Berila so izbrana z veliko skrbjo, ljubeznijo in razumevanjem ter so prilagojena starosti in duševnosti otrok, številna berila so tudi okusno in posrečeno ilustrirana, tako da slika ponazoruje vsebino besedila. Zelo posrečena je tudi vsebinska razdelitev snovi, ki se naslanja na štiri letne čase. Tradicionalni prazniki, ki so nekaki mejniki našega družinskega življenja ter se o-troku že v nežni mladosti trajno vtisnejo v spomin za celo življenje, so v knjigi’ primerno opisani. Tako vsi sveti, božič, velika noč. Zato je knjiga veren odraz slovenskega družinskega življenja, ki je tudi osnova, na katero opre učitelj svoje delo v šoli in ravno zato mu snovpa razdelitev knjige zelo olajšuje delo ter mu je zanesljiv kažipot pri njegovih naporih. Poleg večjega števila poučnih in vzgojnih beril oživljajo knjigo primerno izbrane domače pravljice. Dobro izbrane pesmi pa kažejo, da se je sestavljalec znal približati otroški duši, na katero ravno pesem zelo močno vpliva, kajti vtis besede ritem in rima še poudarita. Odlika knjige je tudi v tem, da se je sestavljalec znal izogniti predolgih ali vsebinsko praznih in dolgoveznih beril ter da je pri izbiri v znatni meri upošteval domače koroške avtorje. Vsako berilo je lepo zaokrožena celota, ki v kratkih, enostavnih in Kako je nastal Pred dvesto leti je v Londonu bila v veljavi postava, pa kateri je moral vsak meščan enkrat na mesec vršiti nočno stražo, ker mesto še ni imelo svoje policije, kajti njegovi prebivalci se niso hoteli odreči svobodi in se podrediti oblasti policije. Bogatejši ljudje so se tej neljubi dolžnosti izognili tako, da so si najeli namestnika, ki je zanje opravil nočno službo. Tak nadomestni nočni stražar je postal precej razširjena ustanova in dobil priimek „Char-t lie” (Karlček) ter je vršil službo za dva pe-ni j a (angleški denar) na uro. Vendar mesto se je širilo in prebivalstvo je naraščalo. Ko je mesto že štelo en milijon prebivalcev in imelo nad 8000 ulic, izmed katerih so bile mnoge ozke in ponoči nič razsvetljene, je bilo v službi le 55 „Charlijev”. Zato ni čuda, da sta se razbojništvo in tatvina splošno razpasla, kajti „Charlijev” je bilo premalo in vsak je gledal, da je kako živ prebil noč in prejel svoj pogosto res z velikim strahom prisluženi denar. Viri iz tedanjih časov poročajo, da je bilo v Londonu okrog 8000 razbojniških gnezd. V NOVI IZDAJI lahko umljivih stavkih podaja izbrano snov. Na koncu knjige je tudi seznam, ki olajšuje iskanje posameznih beril in iz njega sinnega je razvidno, koliko truda in ljubezni je sestavljalec vložil v to delo, da je iz obširne slovenske mladinske literature izbral stvari, ki res odgovarjajo posebnim pti-trebam naših šol in bodo koristno služile šoli, otrokom in učiteljem. Vidi se, da je knjigo sestavil strokovnjak, ki ve iz dolgoletne prakse, kaj zahteva otroška duša in obenem kaj zahteva moderna vzgojna metoda. Osnovna, a najtežja zahteva modernega vzgojeslovja, ki jo stavi' učitelju, je, da doume otroško dušo in da zadene jezikovni izraz, ki bo za otroka razumljiv. In to je tudi glavna zahteva za dobro šolsko knjigo. Priznan nemški strokovnjak je ob prebiranju »Našega doma” izrazil misel, da bi bilo dobro prevesti to knjigo v nemščino, kajti tako zelo odgovarja modernim zahtevam moderne vzgoje. Tu pa tam bo pozorni čitatelj našel nekaj tiskovnih napak in morebiti bi se dal kak izraz nadomestiti z drugim, posebno pri sestavkih starejših avtorjev. Ne le, da je vsako popravljanje kočljiva stvar, je na tem področju slovenska jezikovna praksa tudi precej prožna in sam »Pravopis” pogosto dopušča več izraznih oblik. Šolniki vsak dan stopamo pred ukaželjne obraze malčkov, ki so nam zaupani v vzgojo, pri našem delu hudo pogrešamo dobrih učnih pripomočkov. Zato znamo prav ceniti vrednost te knjige in smo tako sestavljalcu kot tudi »deželnemu šolskemu svetu, ki je knjigo založil, zanjo hvaležni. Knjiga stane samo 18 šilingov. Učitelj. Scotland Yard“ a poleg tega še 60 velikih zločinskih organizacij, ki so si mesto med seboj razdelile v »revirje”, v katerih so smeli samo člani njihove tolpe pleniti, krasti, ropati in ubijati. Povrh tega je obratovalo 50 ponareje-valnk denarja. Vendar kdor je padel v roke oblasti, mu je trda predla, kajti zakoni so bili1 silno strogi in, kdor je ukradel hlebec kruha, je bil obešen prav tako kot tisti, ki je umoril peka. šele leta 1748 je Henry Fielding ustanovil prvi urad, ki je vršil policijske(naloge. Začel je s četico 60 mož na konjih in v elegantnih uniformah s cilindri na glavah. Ti so preganjali londonske cestne razbojnike. Poleg tega pa je ustanovil še drugo skupino, ki so jih imenovali »Runnerje”, tekače, katerih naloga je bila, da so odkrivali zločinstva. četudi so'bili to prvi policaji, ki so začeli svoje delo opravljati na strokovni način, so le malo podobni današnjim tajnim detektivom. Nosili so rdeče suknjiče in pravijo, da so bili postavni, dobro rejeni možaki. Njihovo orožje je pa bila1 palica in — raglja, s' katero bi naj plašili ta- tove in vlomilce! Šele pred 70 leti so ragljo nadomestili s piščalko. Angleži tako ljubijo svobodo, da so raje pustili, da so jih zlikovci ropali in celo ubijali, a svoji policiji niso hoteli dati orožja. Urad te policije je bil na Kow Street in so se po njej imenovali ti prvi policaji „Bow Street Runners”. Okoli leta 1800 je bilo že 300 detektivov, ki so se vzdrževali s honorarji (plačami), ki so jih prejemali od zasebnikov, katere so varovali pri njihovih poslih in na potih po mestu. Bavili so se pa tudi, vedno le po naročilu prizadetih, z razkrivanjem vlomov, cestnih napadov ter zasledovanjem storilcev. Poleg honorarja jim je pripadel še denar, obleka, konji in orožje zločincev, seveda če so jih ujeli. Vendar je policijska ustanova vedno bolj prehajala v javne roke in je skrb zanjo pre- Zakaj toplota Naša zemlja stalno oddaja toploto, in kljub temu so znanstveniki ugotovili, da njena temperatura narašča. Nihče ne ve povedati, kaj je vzrok temu in s podporo Združenih narodov (UNESCO) bodo geo-fizičnl strokovnjaki leto 1957/58 posvetili šudiju tega pojava. Sodelovali bodo učenjaki 38 držav. Po celi. zemeljski površini bodo na zato posebno izbranih mestih postavili opazovalnice, ki bodo opremljene z najmodernejšimi merilnimi pripravami, a na posebnih sestankih bodo potem strokovnjaki dobljene podatke primerjali in skupno študirali. S pripravami bodo že začeli letos. Dejstvo, ki je napotilo znanost k temu z velikimi stroški združenemu načrtu, je ugotovitev, da se je toplota, ali klima naše zemlje od leta 1900 do danes zvišala za 1,22 stopinje Celzija. To je samo na sebi zelo majhna sprememba, vendar je spravila znanstvenike v veliko zadrego in zaskrbljenost, kajti če bi vsakih petdeset let temperatura naprej tako naraščala, bi se klimatične razmere temeljito spremenile in tam, kjer danes zelenijo polja in šumijo gozdovi, bi nastale puščave in goličave. Zato hočejo ugotoviti, ali je to zvišanje nastopilo po celi zemeljski krogli, kajti doslej so izvršili merjenja samo na severni polobli zemlje, kjer so ugotovili, da se gmota ledu okrog severnega tečaja počasi taja. Isto so opazili tudi na ledenikih po evropskih planinah, namreč da se umikajo nazaj, da se zmanjšujejo. V program bodočih raziskovanj bodo pa vključili tudi Antar-tiko, to je pokrajino okoli južnega tečaja, ki jo tudi obdaja ogromna gmota ledu. Meri približno 15,6 milijonov kvadratnih kilometrov in tvori navečjo »ledenico” na svetu. Ta kontinent je bil doslej le malo raziskan. Poleg teorije, da notranja toplota zemlje narašča, kar povzroča taljenje ledu na površini in zvišanje temperature, pa so nekateri vremenoslovci mnenja, da bi se dalo razložiti zmanjšanje ledu in povečanje toplote z nekaterimi kemičnimi spremembami v ozračju ali atmosferi. Med sestavinami zraka se nahaja plin ogljikov dvokis dioksid). Pri človeškemu in živalskemu dihanju, vzela mestna občina. Leta 1829 je bilo v Londonu že okrog 1000 stalno plačanih policajev, ki so jim rekli „Bobby”, po notranjem ministru Robertu (po domače Bob-by) Peelu, ki je varnostno službo na novo preuredil. Sedež londonske policije se je preselil v poslopje, v katerem so svojčas stanovali škotski kralji in zato nosi ime »Scotland Yard”; sčasoma se je to ime prijelo policije. Leta 1843 so pa ustanovili posebni detektivski oddelek, ki je kmalu zaslovel, kajti pri njem so sodelovali tudi slavni znanstveniki, posebno fiziki in kemiki. Poleg resničnih uspehov v razkrivanju zločinstev pa1 so pomagali Scotland Vardo k njegovemu sedanjemu slovesu tudi pisatelji kriminalnih romanov, v katerih je pogosto glavni: junak bistroumni detektiv Scotland Varda, ki zna razmotati še tako zamotan zločin. zemlje narašča pri rasti rastlin, pri vretju, pri izgorevanju različnih snovi se tvori plin in prehaja v zrak, stalno iz dneva v dan, odkar je življenje na našem planetu. Kljub temu pa znaša količina tega plina v zraku le 0,03 odstotka. Vremenoslovci domnevajo, da se količina tega plina v zraku veča jn po njihovih računih bi v primeru, da se je zvečala samo za polovico, povzročila dvig temperature za 1 stopinjo Celzija. Po teh računih je človeštvo, ki je samo od leta 1900 pa do letos skurilo okrog 1000 milijard ton premoga, pripomoglo k temu, da se je toplota zemlje dvignila. Sele nova raziskovanja bodo morda dala dokončni odgovor na ta vprašanja. <4t<%mske b&mke. — STARA ŠARA? Poleg tistih, ki s črnimi barvami slikajo nevarnosti bodoče atomske vojne, se pa pojavljajo tudi glasovi, ki pravijo: „če pa do vojne ne pride, kaj pa potem z velikimi zalogami bomb, ki sta jih Amerika in Sovjetska zveza nagrmadili?” Velike množine radioaktivnih snovi, ki so v bombah nakopičene, so namreč stalna nevarnost, tudi če so skrbno shranjene v posebno izoliranih skladiščih, ker bi lahko radioaktivni žarki, ki jih te bombe oddajajo, v daljši dobi zastrupili zemljo in ozračje. Nekateri predlagajo, da bi naj enostavno z najmodernejšimi raketami to nevarno ropotijo izstrelili na luno. Toda nemški fizik VValter Greiling je iznašel enostavnejšo in cenejšo, a prav tako učinkovito metodo. Ugotovil je, da zadostuje le majhna količina neke posebne kovine — gandolina, da odvzame sleherni škod-Ijev učinek radioaktivnim žarkom .atomske bombe. Ta kovina se nahaja v večjih količinah na otoku Madagaskar, ki je francoska koloni ja. Ta kovina tako rekoč požira nevarne nevtrone, ki sprožijo atomsko eksplozijo. Morda bo v bodočih atomskih napravah poseben preparat te kovine prevzel isto službo kot sedaj naprave proti požaru v hišah. FRAN ERJAVEC, PARIZ: koroški Slovenci II. DEL (59. nadaljevanje) Dvaindvajsetletnega n a d v o j vodo K a r 1 a je poslal oče že spomladi 1. 1563. v namenjene mu dežele, ha bi sprejel njih poklonstvo ter še seznanil z njimi. Kranjski, štajerski in koroški stanovi so se bili že pred tem dogovorili, da bodo ob priliki poklonstva zahtevali tudi svobodo za luteranstvo in prisego na evangelij, vendar se je znal nadvojvoda tej zahtevi potem spretno izogniti, zlasti ker je tedaj veljalo znano pravilo, da vladar določa tudi vero svojih podložnikov (:„Guius regio, eius religio”). Odločno je odklonil spremembo dotedanjih običajev in tako se je pravzaprav že tedaj začel žilav boj med katoliškim vladarjem in protestantskimi stanovi, ki je trajal potem do konca Karlovega življenja. V Celovec je prispel nadvojvoda iz Gradca in tu so se sporazumeli tako, da se izvrši slovesno poklonstvo 17. IV. 1563 pač na Gosposvetskem polju, toda brez starega »nadležnega ustoličevanja po vojvodskem kmetu”. Sedeč na vojvodskem prestolu, je sprejel nadvojvoda le stanove, ki so mu obljubili vdanost, nakar je tudi Karel obljubi! Varovati- stare deželne pravice. Po slovesni obojestranski zaprisegi se je vršila potem slovesna pojedina na bližnjem gradu Plešivcu (Tanzenberg). Ko je potem oče dobro leto zatem umrl, je prevzel mladi nadvojvoda tudi vlado svojih novih dežel. Znašel se je pred istimi težkočami kot njegov oče, le da so bile njegove moči še mnogo šibkejše. Oče mu je zapustil nad 1.2 milijonov gld. dolgov, njegovim južnovzhodnim mejam je grozila še večja turška nevarnost kot poprej, ker je bil sultan prepričan, da si bo habsburške dežele po njih razdelitvi še laže podjarmil, a v deželi je vladala zaradi slabe letine prava lakota. Te težave so skušali do dna izrabiti protestantski stanovi. Mladi nadvojvoda je želel zlasti pod vplivom svoje žene Marije nadaljevati strogo katoliško politiko svojih prednikov (njegov glavni svetovalec je bil prva leta grof Cohen zl, čigar rod je izviral s Koroškega in je znal tudi slovensko), Toda v tem pogledu je našel le malo opore celo pri svojem bratu, cesarju M a k s i m i 1 i j a -n u II., ki se je sam nagibal k protestantizmu, stanovi pa so mu le neradi in šele po dolgih pogajanjih vsako leto posebej dovoljevali komaj del tistih velikih Vsot, ki jih je nujno rabil za pokrivanje svojih velikih dolgov, za oboroževanje in za okrepljevanje Vojne krajine. Za 1. 1568. je n. pr. zahteval od Korošcev 250.000 — 300.000 gld, a dovolili so mu po tritedenskih pogajanjih komaj 173.000 gld. Posebno hudo breme je pomenjalo vzdrževanje Vojne krajine, kjer so koroške čete navadno prevzemale obrambo Petrinje in Kos ta j niče (blizu Zagreba), a udeležene so bile tudi pri obrambi še drugih postojank. Za samo zgraditev nove velike trdnjave Kario-v e c je prispevala Koroška 100.000 gld, a od celotnih letnih stroškov v znesku nad pol milijona gld za vzdrževanje vse Vojne krajine je prevzela Koroška 145.000 gld. Protestantski stanovi so znali te večne vladarjeve denarne stiske seveda spretno izrabljati za pritožbe proti propadanju cerkvenega življenja in za svoje zahteve po verski svobodi za protestante, o kakršni pa na drugi strani niso hoteli niti slišati protestantski knezi za katoličane v Nemčiji. Nadvojvoda je prav dobro vedel, da tiči za temi pritožbami in zahtevami predvsem stremljenje, da bi čim bolj zmanjšali vladarjevo oblast sebi v prid, vendar se ni mogel spustiti v odkriti boj z njimi. Kakor že njegov oče, je moral tudi Karel le prevečkrat mirno gledati vedno drznejša nastopanja protestantov in jim po,-puščati. Toda zakonitega priznanja protestanti še vedno niso mogli doseči, zato je bil ravno stalni cilj stanov, da dosežejo še tega. Nadvojvoda je tudi dobro vedel, da je večina stanovskih pritožb jaroti cerkveni upravi čisto upravičena. J oda jako krivično bi bilo zvračati krivdo le na vodilne cerkvene kroge. Pri teh se je že začela pod vplivom tridentinskega cerkvenega zbora jasno kazati resna volja po temeljitejših izboljšanjih in sta tako patriarh kakor tudi salzburški nadškof sklicevala pokrajinske cerkvene zbore, ki naj bi izvedli ta izboljšanja. Toda ravno nadvojvoda sam je v svoji kratkovidnosti prepovedal izvrševanje njih sklepov, ker da prihajajo »iz inozemstva” in da bi bila s tem kršena njegova vladarska oblast. Podobno je bilo tudi s sklepi škofijskih sinod, pri čemer se je bila vnovič maščevala neopravičljiva zamuda, da se pri nas ni pravočasno poskrbelo za ustanovitev tako potrebnih domačih škofij. (Dalje ,prihodnjič) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. Obenem opozarjamo vernike, da je v zimskem času, to je od oktobra do junija vsako nedeljo in praznik v isti cerkvi tudi {»opoldanska pobožnost in sicer ob 4. popoldne. Vsi slovenski verniki v Celovcu so vabljeni k popoldanski pobožnosti. DENAR LEŽI NA CESTI Da, prav ste brali. Denar leži na cesti in sicer ne samo tam v deželi neomejenih možnosti, ampak tudi,pri nas. če ga hočete najti, ga morate seve iskati; pri tem pa vam hočemo pomagati. Današnji številki je priložena priloga. Preberite priloženo brošu-rico in, ko boste z branjem gotovi, boste tudi vi rekli, da denar Ježi res na cesti. ŠTEBEN V PODJUNI Kakor izgleda, se je smrt pri nas zadnje čase precej udomačila. Kar zaporedoma mr-jejo farani in tega mi nismo vajeni, ker je pač majhna fara in je vsako leto samo nekaj smrtnih slučajev. Letos pa se jih je že kar cela vrsta podala v večnost, kot bi vsi čakali na nove zvonove, ki smo jih pred kratkim dobili, da jim tako zapojejo na zadnji poti v slovo. Nenadoma in nepričakovano je zatisnil v ponedeljek, dne 3. oktobra svoje trudapol-ne oči za vedno Janez Luschin, Dežmarjev Hanzl — kakor smo ga imenovali. Star je bil 71 let. Vzrok njegove smrti je bil rak na želodcu, ki mu je grenil življenje in mu odprl vrata v večno življenje. Pokopali smo ga ob dobri udeležbi pogrebcev na farnem pokopališču v Štebnu, dne 5. oktobra. Pogreb je vodil č. g. župnik Posch ob asistenci č. g. župnika v pok. Wblfla. ^povo ka - 00^1 ie V soboto dne 8. oktobra sta si v župni cerkvi v Št. Rupertu pri Velikovcu obljubila večno zvestobo gospodična Anica Goršič, učiteljica, in dipl. ing. Sume Vrečar. Nevesta je več let delovala kot učiteljica na gospodinjski šoli šolskih sester v Št. Rupertu, a zadnja leta je bila urednica gospodinjske strani v „Našem tedniku” in obenem vršila upravniške posle pri listu. G. dipl. inž. Vrečar pa je končal univerzitetne študije v Gradcu in je pred kratkim nastopil službo v nekem velikem industrijskem podjetju. Vsa leta svojega akademskega življenja se je dipl.-ing. Vrečar aktivno udejstvoval v visokošolskih kulturnih organizacijah. Gojenke šentruperške šole so svoji bivši učiteljici, — ki je poleg strokovnega dela tudi pripravljala gojenke na številne javne nastoj>e, — priredile lep sprejem. Poročne obrede je opravil č. g. dr. Ignacij Lovrenčič, a pri poročni maši je ubrano prepeval pevski zbor pod vodstvom č. g. Miheliča. Gospa Anica se je dolga leta s svojim pogosto na zunaj neopaznim, a v stvari bistvenim delom, globoko vključila v kulturno življenje koroških Slovencev, ki smo ji za njen nesebični trud iz srca hvaležni. Njena osebna skromnost in zadržanost daje njenemu delu še toliko večjo vrednost. Upamo tudi, da nam bo tudi v bodočnosti posvečala svoje sposobnosti. Mlademu paru želimo obilo sreče na življenjski poti in obilo božjega blagoslova! ŠT. VID V PODJUNI Na žegnanjsko nedeljo, dne 9. oktobra smo obhajali v št. Primožu kar dve poroki s svatbo pri Voglu. Poročila sta se Fridl Škrati in Ančka Kumrner, pd. Oslova v Ve-selah, ter njena sestra Frida, ki je vzela za moža Rupičevega v Goričah. Vsem novo-poročencem, ki so si pred oltarjem obljubili zakonsko zvestobo do groba, želimo mnogo sreče. Z novim šoilskim letom smo dobili tudi novega učitelja, in sicer domačina g. Franca Sadnikarja. Upamo, da nas še ni čisto pozabil in kot domačin se je gotovo že spet uži-vel v naše razmere. Želimo mu vsi, da bi se med nami prav dobro počutil in imel na naši šoli mnogo uspeha. ŠT. JAKOB V ROŽU Kam s sadjem? Ker že precej dolgo iz našega kraja v listu ni nobenega poročila in da bi kdo od mnogih bralcev ne prišel do vtisa, da središče Roža peša na življenjski volji, hočemo bežno dokazati v naslednjem, da temu ni tako. Celo poletje so se trudili naši kmetje ob težavnih vremenskih prilikah za vsakdanji kruh na poljih in senožetih. Povsod je bilo n nas naJ^mkem opažati, da manjka ljudi in težko zmagujejo vsa opravila, ki jih je bilo treba koncentrirano opravljati v redkih sončnih dnevih letošnjega mrzlega poletja. Ob tej priliki je treba priznati uslužno pomoč tukajšnje strojne postaje (Maschinenhof), ki že leto dni uspešno pomaga na polju in pri raznih tovornih dobavah. Z letnimi pridelki se splošno čuje, da so ljudje zadovoljni in je dovolj krme za zimo in tudi žito povprečno dobro izdajalo. Trenutno pa dela ljudem skrbi izredno bogata letina sadja, kam ga bodo spravili, ker ni povpraševanja za njim. Menda jabolk na Solnograškem letos ni in še večje pomanjkanje sadne letine je v Nemčiji. Če je temu tako, se sprašuje splošno, zakaj pristojne oblasti in še bolj Kmetijska zbornica — ki mnogo navaja v vseh panogah na čim večji pridelek — da tukaj ne zmorejo (ali ne smejo ali pa nočejo!?) planirati okoliščine do trga in prepuščajo kmeta v obupavanju nad izredno dobrimi pridelki v sadovnjakih. Še sedaj pa dobiš v šentjakobskih trgovinah v prodaji inozemska (italijanska) jabolka. Da se ob takih dejstvih najnavadnejši človek upravičeno sprašuje, kje so odgovorni činitelji za gospodarska področja v deželi in kaj je takemu sta- Celovški škof o sožitju med narodoma „Za kmečki stan velja isto kot velja za vsak drugi poklicni stan: ves zunanji napredek, vse bogastvo nič ne veljata, če človek izgubi svojo dušo, če izgubi Boga; da, potem gre nezadržno navzdol. Če bi kmečki stan in naša domovina izgubila svojo nravno zakoreninjenost, bi kljub vsemu civili-zatornemu napredku in uspehom z njima bilo tako kot s sadom, ki je na zunaj zapeljivo lep, na znotraj pa gnil. Dosežena zunanja svoboda nam nalaga nalogo, da utrdimo in vedno znova dograjujemo notranji mir. Vsi Korošci, bodisi tega ali drugačnega prepričanja ali jezika, so poklicani, so od Boga poklicani za nositelje miru; da ne odpirajo starih ran, temveč da si medsebojno odpustijo, da se medsebojno spoštujejo in se na plemeniti krščanski način srečujejo. Kdor v duhu verskega nazora gleda v svojem bližnjem božjega otroka z neumrlji- vo dušo, brata in sestro Kristusovo, ta bo / dobro voljo in s pomočjo božje milosti tudi zmogel biti obziren in pravičen do sočloveka. Kristjan ve, da, kar je storil najmanjšemu izmed bratov Kristusovih, je to storil N jemu samemu in ve, da je zapoved ,,Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe” enaka najvišji zapovedi ljubezni do Boga samega; zapoved ljubezni do bližnjega pa velja tudi za tiste, ki so nam kdaj prizadejali telesne ali duhovne rane, in četudi so še tako bolele. Vsemogočni, dobrotljivi in modri Bog nam je podaril čudežno lepo domovino, ki v svoji pestrosti skoraj nima primere. Naj bi tudi življenje nas Korošcev bilo v skladu s tem krasnim božjim darom. Naj bi pregrešni prelom od Boga danega nravnega reda kot pozrno, prodirljivo nesoglasje ne motilo skladnosti narave.” (Iz nagovora prevzv. dr. Jožefa Kostnerja) l/eodb začeli pri velikem vrčku piva in ne bodo zapazili malega hudička, ki bo v njem skrit. Ko bodo že vraga imeli v sebi segli še po vinu. če jim bo hudič tičal v goltancu, ne bodo videli v malem kozarčku žganja velikega hudiča. Sedaj se pa zgubite po svetu in pojdite složno na delo.” Tedaj so se vsi trije pijani hudički prijeli za roke in zaplesali okrog piva, vina in žganja. Od tistega časa hodijo složno vsi trije po svetu in zapeljujejo ljudi. Marsikoga so spravili že v veliko nesrečo. B. M. Ladja morskega roparja Prevod iz angleščine (38. nadaljevanje) Ako jih nalovijo še več, jih obesimo potem, ko jih Templemore prižene. Bolj me veseli, da smo uničili te lopove kakor če bi bili ujeli kako francosko fregato.’ Kake tri tedne po tem pogovoru je naznanil tajnik admiralu, da se je prikazala »Enterprise” zunaj na odprtem morju. Ker pa je bil veter šibek, gotovo ne bo prispela pred večerom v pristanišče. »Žal mi je,” je rekel admiral, »zakaj morski razbojniki pridejo danes pred sodišče. Gotovo jih ima še nekaj na krovu.” »Prav res. Toda sodna razprava najbrž ne bo končana že danes. Sodnika ne bo na sodišče najmanj pred eno uro popoldne.” »Sicer pa je to postranska stvar. Razbojnikov je toliko, da jih bo treba obesiti v oddelkih. Ker pa je Enterprise že tako blizu, da je mogoče signalizirati, obvestite Temp-lemora, da stoje razbojniki ravno pred sodiščem. Lahko pride s čolnom na sidro, ako hoče.” Bilo je nekako okoli poldne, ko so gnali razbojnike, med njimi tudi Francisca, z močno stražo v sodno poslopje, kjer so jih postavili pred sodišče. V sodni dvorani se je kar trlo občinstva, zakaj zanimanje za razpravo je bilo velikansko. Mnogi razbojniki, ki so bili ranjeni pri napadu na Cumanosova poslopja in posestva ter pozneje ujeti, so umrli v zaporu. Vendar jih je prišlo še petinštirideset pred sodišče. Njihova slikovita obleka, njihovi bradati obrazi kakor tudi spomini na njihove grozovitosti, vse to je zbujalo pri navzočem občinstvu strah, grozo in nejevoljo. Dvema izmed najmlajših so dovolili, da sta bila glavni priči proti ostalim. Bila sta na »Avengerju” samo nekoliko mesecev. Toda že iz te kratke dobe sta mogla pričati o umoru mornarjev treh ladij, ki so bile namenjene v Zapadno Indijo, in o napadu na Cumanosovo posestvo; vse to je zadostovalo za obsodbo. Mnogo časa je šlo za sodne formalnosti. Razbojniki so morali odgovarjati na različna vprašanja in priči sta naposled podali obširno izjavo. Pozno je že bilo, ko so pre-čitali razbojnikom obtožnico in jih vprašali, ali imajo še kaj pripomniti v svojo obrambo. Sodnik je vprašanje ponovil še enkrat. Prvi se je oglasil Hawkhurst. Da bi se rešil, ni mogel upati. Edini njegov namen je bil preprečiti, da se ne bi Francisco uspešno zagovarjal ter utekel nečastni in sramotni smrti. Havvkhurst je izjavil, da je bil že dokaj časa na razbojniški ladji »Avenger”, da so ga pa šiloma ugrabili na neki drugi ladji ter prisilili, da je proti svoji volji služil, kar bi lahko potrdil tudi kapitanov sin, ki stoji tam in — pri tem je pokazal na Francisca — ki je bil na razbojniški ladji, odkar je začela pleniti. Havvkhurst se je vedno protivil in nasprotoval kapitanu, ki ga pa ni pustil z ladje, ker je bil edini na krovu, ki jo je mogel voditi. Poiskušal se je upreti kapitanu in mu odvzeti poveljništvo ladje ter je k temu dostikrat nagovarjal mornarje. Ravno v času, ko je razbojniška ladja plula v preliv med otoki Kaikos, je bil zaradi sličnega poizkusa zaprt in to lahko potrdijo vsi možje kakor tudi kapitanov sin. Nadalje, da so ga izpustili samo zato, ker je edini poznal pot skozi preliv in ker so mu grozili, da ga vržejo v morje, ako ne bo prav vodil ladje, on pa je potem namenoma zavozil na skalovje. Ker je vedel, da ga hoče kapitan umoriti, je ustrelil Kajna, ko je plaval k obrežju, kakor more izpričati kapitanov sin; ta ga je namreč obdolžil umora in se boril z njim na življenje in smrt, dokler ju niso ločili angleški častniki in mornarji ter ujeli oba. Seveda nikakor ne pričukuje, da bi Francisco, ki je kapitanov sin, govoril resnico, da reši njega, ker ga je zelo sovražil že od nekdaj. To sovraštvo se je posebno pokazalo pri napadu ob Magdalenski reki; za ta napad so bili že davno prej naredili načrte. Poslali so Francisca naprej, da bi se izdal za nesrečnega človeka, ki se je rešil z razbite ladje, ki je pa v resnici imel namen, da si ogleda, kje je plen in da tako mnogo pomore razbojnikom pri napadu. Francisco pa ga je pri tej priliki ustrelil v ramo, kar dobro vedo vsi ostali razbojniki in česar Francisco ne more tajiti. Pričakuje, da sodišče proti Franciscu uporabi mučilnico, da zve resnico. Na vsak način naj se mu pa ukaže, da govori sedaj. Ko je Havvkhurst nehal govoriti, je nastal za nekaj minut mučen premor. Dan se je hitro bližal koncu in velik del prostrane dvorane je bil že zelo temen, spredaj pred sodniki pa se je razlivala medla, svečana in skoraj žalostna svetloba po obrazih divjih morskih razbojnikov. Sonce se je bližalo zatonu za gostimi oblaki in zlatilo njihove robove. Havvkhurst je bil govoril gladko in s poudarkom. Zdelo se je skoraj, da je nekoliko poštenosti v njegovem debelem in surovem glasu. Prisege, ki jih je večkrat vpletel v govor, ki pa jih nismo ponatisnili, so dajale njegovemu govoru neko navidezno odkritosrčnost in verjetnost. Povedali smo, da je .zavladala mučna tišina, ko je prenehal Havvkhurst. Ko so večerne sence hitro izginjale, so začeli navzoči šele prvič čutiti resnost žaloigre, ki se je odigravala pred njimi in v kateri je bilo toliko življenj odvisno od ene same besedice: Kriv! To mučno tišino, to strašno negotovost je naposled pretrgalo ihtenje neke ženske, ki je pa zaradi velike teme ni bilo mogoče videti. Jok te ženske — kdo neki je ženska, ki sočustvuje z usodo teh propadlih ljudi? — je ganil srca vsem ter zbudil sočutje in usmiljenost pri tistih, ki so doslej izražali samo stud proti jetnikom. (Dalje prihodnjič) Novi Warmuthov trgovski dom v Beljaku — vzor gospodarske podjetnosti V prejšnji številki smo deloma opisali, kako je trgovsko podjetje VVarmuth v Beljaku kljub velikim težavam in zaprekam vendarle zamoglo uresničiti svoj veliki cilj: dograditev poslopja, v katerem ima prostore največja trgovska hiša na Koroškem. Nekaj podatkov dodatno k temu bo zanimalo vsakega či-tatclja: Z izkopom zemlje in odstranitvijo ruševin in ne-uporabljivega zidovja je bilo odstranjenega 3500 m-materiala. Podpretje nosilnih sten 220 kub. metrov. — Železa je bilo porabljenega 30.500 kg, betona 1200 kub. metrov, v čemer je okrog 250.000 kg cementa. Tanjših sten je bilo narejenih 1500 kvadr. metrov, betonskega stropa 1100 kvadr. metrov. Asfaltiranih tal je bilo položenih 1900 kvadr. metrov, gumijastega tlaka 1300 kvadr. metrov, šip so montirali 300 kvadr. metrov, okenskih šip za izložbe 210 kvadr. metrov, ter termopan-šip 30 kvadr. metrov. Novi poslovni prostori obsegajo 1500 kvadr. metrov, novi skladiščni prostori 455 kvadr. metrov, izložbe so sc povečale za 260 kvadr. metrov. Prodajne police obsegajo 1300 metrov. Načrti, katere je izdelal arhitekt Kark Hayek, upoštevajoč razne težkoče in dejanski položaj — so vendarle privedli do dograditve sodobnega, velikomestnega poslopja in pri tem se je posebno izkazala tudi stavbna tvrdka WILLROIDER, ki je v najkrajšem času v največje zadovoljstvo naročitclja sebi izdala najboljše spričevalo. Razumljivo je, da poslopje, katero bi mogli imenovati palačo, to vendarle ni, ker so opustili vsak nepotreben komfort, kar odgovarja tradiciji War-muthovega podjetja. Manj razkošja, zato pa več nuditi. Na splošno so si Bcljačani želeli vrhu poslopja espresso s strešnim vrtom. Radi štednjc s prostorom temu ni bilo mogoče ustreči. Nova trgovska hiša dokazuje velik trgovski smisel z novimi zamislimi. V parterju je velik, lep, svetal prodajni prostor za stvari za dom in posteljnino, ima posebno klimatično napravo, ki bo na gospodinje napravila prijeten vtis in udobno razpoloženje. Od tu vas dvigalo, ki more sprejeti osem oseb, popelje tudi v četrto nadstropje. V visokem pritličju smo videli predvsem velikansko izbiro blaga za vsak namen, Če greš po stopnicah v prvo nadstropje, so tam gore nogavic, damska oblačila in perilo. V drugem nadstropju je oddelek za moška obla- Moderna razsvetljava OTTO GAGGL Vaš radijski svetovalec BELJAK - VILLACH, RATHAUS Moderne mikrofonske zvočne ojačeval-ne naprave, magnetofoni, električni gramofoni, električni potrebščine, šivalni stroji Hodit IflelcUec BELJAK - VILLACH, Kaiser-Josef-Pl. 8 Steklarstvo, brušenje stekla, okvirjenje Heinrich de Roja BELJAK - VILLACH, Italicner Strassc 1« Telefon 41-43 Franz Mosser stavbeno, portalno steklarstvo, popravila, izdelovalhica okvirjev VILLACH, W i d m a n n g a s s e 39 Ob.-lng. Donaf Rauberger Izolacijske naprave proti toploti, mrazu in zvoku BELJAK — VILLACH, Volkerdorfer Strasse 30. Tel. 43-97 VVILHELM MUSEGG PODJETJE ZA SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA BELJAK — VILLACH, Ludwig-Waltcr-Strasse 28'. Tel. fi(i-27 StiUdnki iHo j.ih t' JOSEF FRANC BELJAK — VILLACH, M a ria-Gai ler-Strasse 13. Tel. 50-81 čila, poleg tega je oddelek za moško perilo, spet nogavice in pletenine. V istem nadstropju je tudi pisarna za nakupe na obroke. Posebno privlačen je otroški oddelek v tretjem nadstropju. Mamica more tukaj nemoteno izbrati, kar si želi, kajti njen otroček' se bo zabaval v sosedni otroški igralnici. Še pred Božičem bodo tukaj postavili veliko električno železnico ,,z vsemi šikanami”, kar bo najmlajše še posebno zanimalo. V četrtem nadstropju so pisarne, šefova pisarna in sobe za trgovske zastopnike. Posebne pozornosti pa je vredna premakljiva streha nad izložbami, katera jih ščiti pred soncem in dežjem. V vseh prostorih v poslopju so montirali moderno mikrofonsko napravo, ki posreduje objave in pozive, prinaša pa seveda tudi glasbo ter radijske in daljnovidne oddaje. Dvoriščno poslopje služi izključno trgovini na debelo, o čemer se more vsak prepričati, kdor bo videl ogromne množine teh zalog. Tukaj so še sobe, kjer se pretehtavajo nakupi in prodaja, so garaže, je soba za nameščence in portirjeva loža. Vse, kar je dober glas VVarmuthovcga podjetja zanesel v poslednjo vas, dokaže en sam obisk: cene, katere more plačati vsakdo, in velikanska izbira, — s tem je ugodeno želji najbolj izbirčnega in tudi Sledljivega. Vsestranost in neupogljiva volja ustreči kupcu, — ta naj za svoj pošten denar »lobi največ, kar je mogoče in vrednega! Iz tega vidika je VVarmuth še tudi kaj več kot neki trgovski »lom. Pozabiti namreč ne gre, da ima podjetje 118 nastavljencev in da več kot sto obrtniških podjetij dela za Warmutha in da je za vse te uspeh tvrdke eksistenčnega pomena. V tem smislu je treba tej najuglednejši tvrdki k otvoritvi njenega novega trgovskega poslopja čestitati in naj bo to prispodoba za vsako trgovsko podjetje v novi svobodni Avstriji. VVARMUTHOV TRGOVSKI DOM JE RES VELIK POSTAL S TEM, KAR JE IZVEDEL. Malo zna, kdor Scbleppe ne pozna \Jdika iz&ica 1 blaga, perila in volne Risalne potrebščine — očalni aparat za naglušne — daljnogledi — pri KARL SEKERKA, optik, Kla genfurt, St.-Ruprechter Strasse. Ročno-pletilni stroji Knittax, Ra pidex, Trikorex samo pri Elektro-Eck Ing. Senekowitsch, Klagenfurt, Alter Platz 28. Vsak teden nove pošiljke raznih avto vozov iz Nemčije; najugodneje samo Autozentrale Potuznik Celovec-Klagenfurt, St. Ruprechtcr Strasse 4. Velika razstavna dvorana: Gabelsbergerstr. 7 (Autohof). L MAURER I NE KUPUJTE MAČKA V ŽAKLJU! — Predno si naročite sadna drevesca od drugod, si najprej o-glejte drevesnico M. POLŽ ER na Vazah pri št. Vidu v Podjuni. FERTALA v Šmohorju v novi trgovini na ČELOV EC-KLAGENFURT Alter Platz 35 Črke za portal in „Neon”-iazsvet-Ijavo pri Jenoch, Klagenfurt, Her-rengasse 14. Izvedba vseh del stenskih oblog. Dobavljamo tudi vsakovrstni gradbeni material. STOISER & WOL-SCHNER, Betomverk - Baustoffe -Keramik, Celovec — Klagenfurt, Bahnstrasse 87, tel. 2543. HANS-GASSER-PLATZ! Flanelaste rjuhe od 29.90 Flanelaste srajce od 39,— Pisano karirane volnene PRESELITEV Dentist Fritz Maiditsch ordinira sedaj v Sinči vesi št. 172 od 8—12 in 2—6 ure, ob sobotah od 8—12 ure. TVOJE MOTORNO KOLO samo od tvrdke Potuznik, tovarniško novo in rabljeno. Majhno napla-čilo, ostanek v 25 mesečnih obrokih. Celovec-Klagenfurt, St. Rup rechter Strasse 4. rute 225,— Damski plašči po raznih cenah od 225.— ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o Oglašuj v našem listu! MESTNI STAVBENI MOJSTER JOSEF VVILLROIDER Visoke in nizke gradnje iz železo-betona mizarstvo parna žaga opekarna in tovarna mizarskih potrebščin BELJAK-VILLACH