S98 Acta Chim. Slov. 2020, 67, S98–S105 Dolinar: Obiski Rosalind Franklin v Sloveniji DOI: 10.17344/acsi.2020.6474 Obiski Rosalind Franklin v Sloveniji Marko Dolinar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Katedra za biokemijo, Večna pot 113, 1000 Ljubljana, Slovenija * Corresponding author: E-mail: marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si Received: 30-10-2020 Povzetek Ob 100-letnici rojstva znane kristalografinje Rosalind Franklin (1920-1958) članek opisuje njene stike s slovenskimi in hrvaškimi kemiki v letih 1952-1955, predvsem z Dušanom Hadžijem in Katarino Kranjc. Ugotovil sem, da je najbolj zna- na planinska fotografija Rosalind Franklin nastala v Julijskih Alpah verjetno leta 1952 in ne na Norveškem konec 30-tih let, kot je veljalo doslej. Na Triglav pa se je vzpela julija 1954 ali septembra 1955 in ne leta 1952, kot piše v njeni biografiji. Ključne besede: kristalografija; Dušan Hadži; Rosalind Franklin; Ajdovska deklica 1. Uvod Znana britanska kristalografinja Rosalind Elsie Franklin je bila rojena 25. julija 1920. Svetovno slavo si je prislužila z raziskavami strukture molekule DNA. Danes je jasno, da so njene rentgenske uklonske slike hidratirane molekule DNA, predvsem »fotografija 51«, ki sta jo posne- la z doktorandom Raymondom Goslingom leta 1952, ključno pripomogle, da sta James Watson in Francis Crick leta 1953 objavila zasnovo zgradbe DNA1. Povsem v senci tega članka je ostal članek Franklinove in Goslinga v isti številki revije Nature, v katerem sta opisala obstoj dveh ob- lik DNA, A in B, v odvisnosti od hidratacije, osnovno vi- jačno zasnovo oblike B in njene dimenzije2. Podobno se je zgodilo s tretjim člankom v isti številki revije Nature, kate- rega vodilni avtor je bil Maurice Wilkins3. Z zgodovinske razdalje se zdi pomembna razlika med avtorji: Watson, Crick in Wilkins so leta 1962 dobili Nobelovo nagrado, Franklinova pa ne. Racionalno stališče je, da je ni mogla dobiti, ker je leta 1958 umrla. Nekateri pa menijo, da je tudi če bi bila živa, ne bi dobila, ker je bila kot samosvoja ženska zapostavljena, in ker si nagrade ne morejo deliti več kot trije prejemniki, bi tretji prejemnik v vsakem primeru bil Wilkins, ne Rosalind Franklin4. 2. Rosalind Franklin, Dušan Hadži in gore Na začetku svoje poklicne poti je Rosalind Franklin raziskovala strukturo premoga5. Med 2. svetovno vojno in kmalu po njej je bilo namreč razumevanje premoga strate- ško pomembno, zato je država podpirala tovrstne raziska- ve. To pa je bila skupna tema s slovenskimi kemiki v času po drugi svetovni vojni. Januarja 1951 je Franklinova začela delati na King‘s Collegeu v Londonu, kjer so ji namenili raziskovanje struk- ture DNA, čeprav dotlej ni delala na bioloških molekulah. Zaposlili so jo zaradi dobrega poznavanja tehnike rentgen- ske spektroskopije, ki jo je v Franciji uporabljala pri ugo- tavljanju strukture različnih ogljikovih spojin (predvsem amorfnih polimerov) ter raziskavah mehanizma kristaliza- cije v trdni fazi. Kot je zapisal Jure Zupan v glasilu Kemij- skega inštituta Dogodki6, je leta 1951 Dušan Hadži, ki se je v tistem času izpopolnjeval v Cambridgeu, obiskal King‘s Collegei. Kot navaja Zupan, naj bi Hadži takrat Franklino- vo, ki je bila ljubiteljica gora, povabil v Slovenijo. Rosalind Franklin se je vabilu naslednje leto odzvalaii i V Zupanovem članku je naveden obisk King‘s Collegea junija 1951, vendar je na osnovi Hadžijevega osebnega dnevnika mogoče reči, da je šel na King‘s College prav zaradi srečanja z Rosalind Franklin (»v sredo sem šel v London k Miss Franklin«), s katero se je sestal 23. maja 1951. Na King‘s Collegeu je bil sicer že 7. aprila, a ker je bila sobota, tam ni bilo nikogar. ii O poti v Jugoslavijo leta 1952 je Rosalind Franklin v pis- mu z dne 1. marca 1952 prijateljici Anne Sayre zapisala: Nadejam se prijetnega potovanja to pomlad, čeprav sem že ne- koliko živčna, saj že nekaj časa nisem dobila nobenih novic [gle- de tega]. Vprašali so me, če bi sprejela povabilo na pogovor o problemih raziskovalnega laboratorija, ki se ukvarja s premo- gom v Jugoslaviji! Kraj se imenuje Ljubljana, a so mi ponudili tudi pot v Beograd in Zagreb in mogoče v Alpe. Dogovorili smo se za maj, ker je to čas, ko je vreme najboljše za razprave o pre- mogu, a doslej uradnega povabila še nisem dobila. S99Acta Chim. Slov. 2020, 67, S98–S105 Dolinar: Obiski Rosalind Franklin v Sloveniji in obiskala Ljubljano, kjer je imela predavanjeiii na Kemij- skem inštitutu, o čemer obstaja kratka navedba v letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU)7. O obisku v Ljubljani je na kratko pisal tudi časopis Slovenski poročevalec8 14. maja 1952: Te dni se mudi v Ljubljani dr. Rosalind E. Franklin, predavateljica na King‘s College v Londonu. Našo državo je obiskala na vabilo Kemičnega inštituta Slovenske akademi- je znanosti in umetnosti, kjer bo imela razgovore z našimi strokovnjaki za koks. Franklinova dela na problemih okrog fine strukture premoga in koksa in je doslej dosegla na tem področju zelo dragocene rezultate. V Ljubljani bo tudi pre- davala v okviru Slovenskega kemijskega društva. Obiskala bo tudi Zagreb in Beograd. Jenifer Glynn je v biografiji z naslovom My sister Ro- salind Franklin9 navedla, da naj bi predavanju sledil izlet na Triglav. V knjigi navaja, kako je Rosalind doživela hri- bovski izlet v Julijce, verjetno v pismu domačimiv: Šli smo na pohod za tri dni in pol v resne hribe, Julij- ske Alpe, kjer smo spali v planinskih kočah in se povzpeli na Triglav, najvišjo goro v Jugoslaviji (pribl. 9500 čevljev). Čudovito je bilo biti ponovno med gorskimi vršaci, prvič po petih letih. Vračali smo se skozi »dolino Sedmerih jezer«, ki je narodni park zaradi botaničnih in zooloških posebnosti. Še nikoli nisem videla tako čudovite preproge alpskih cvetic – tako zgoraj, v skalah in na meliščih, kot spodaj, v dolini, so bile dosti bolj raznolike in pisane kot sem jih videla v Franciji ali Italiji. Kot navaja avtorica biografije, je Rosalind Frank- lin takrat prišla v Ljubljano, kjer je predavala, potem pa najprej odšla na Bled, v vilo ob jezeru. Oče njenega ko- lega (zelo verjetno gre za Dušana Hadžija) je imel visok položaj v Slovenski akademijiv. To mu je omogočalo, da so tri generacije njegove družine in prijatelji tam preživljali počitnice. Družba na Bledu je Rosalind Franklin ugajala in je bila navdušena nad tem, da tu »živijo tako civilizirano, čeprav so skoraj brez denarja«. Iz Slovenije naj bi odpoto- vala v Kotor v Črno goro. Zupanov prispevek v Dogodkih sicer kot letnico vzpona na Triglav navaja 1954. Podatek izvira iz pogovora, iii V arhivu Slovenskega kemijskega društva vabila ali kakš- nega drugega dokumenta o tem predavanju ne hranijo, če- prav je bilo predavanje – glede na navedbo v Slovenskem poročevalcu – organizirano tudi kot del društvenih aktiv- nosti. Tako žal ni mogoče ugotoviti, katerega dne točno je potekalo predavanje v Ljubljani. Tudi v letopisu SAZU datum ni naveden. iv Churchill Archives Centre, Churchill College, Cambridge hrani mapo s počitniškimi pismi in razglednicami Rosa- lind Franklin. V navedbi vsebine so omenjena sporočila iz Jugoslavije iz leta 1952 (nič pa iz naslednjih let). Gradivo je nedostopno do leta 2034. Zelo verjetno je Jenifer Glynn (sestra Rosalind Franklin) imela dostop do celotne kores- pondence svoje sestre z domačimi. v Jovan Hadži je bil v času obiska Rosalind Franklin v SAZU tajnik 4. razreda, ki je pokrival naravoslovne in medicinske vede. ki ga je imel Jure Zupan z Dušanom Hadžijem, ko je bil ta star že 95 let, tako da ni mogoče povsem izključiti, da se je glede letnice zmotil. Gotovo pa drži, da sta se Dušan Hadži in Rosalind Franklin osebno poznala in sta šla skupaj tudi na Triglav. 3. Fotografija z »Norveške« Delo in življenje Rosalind Franklin sta zelo dobro obdelana in arhivi hranijo veliko dokumentacije iz časa njenega aktivnega raziskovalnega dela. Na spletu je dosto- pnih le malo fotografij, ki prikazujejo Rosalind Franklin v gorah, čeprav jih je pogosto obiskovala. Ena od najbolj znanih fotografij Rosalind Franklin, hrani jo ameriška National Library of Medicine, jo prikazuje, kako sedi na Slika 1: Fotografija Rosalind Franklin, ki je v arhivu The National Library of Medicine‘s Profiles in Science označena kot »Rosalind Franklin mountain climbing in Norway« (NLM ID: 101584586X127, https://profiles.nlm.nih.gov/spotlight/kr/catalog/nlm:nl- muid-101584586X127-img) z letnico 1940 in pripisom »avtor neznan«. Fotografijo je arhivu posredovala sestra Rosalind Frank- lin, Jenifer Glynn, objavljena pa je v več biografijah. V tisti, ki jo je napisala Glynnova, je označena kot »Rosalind in mountains on a family holiday in Norway, 1937 or 1939«. Kot je razvidno iz primer- jave s sliko 2, gre za enako ozadje in je bila torej fotografija posneta pod vrhom prelaza Vršič. Obraz Ajdovske deklice je točno nad gla- vo Rosalind Franklin. Fotografijo je najverjetneje posnel Dušan Hadži sredi maja leta 1952. S100 Acta Chim. Slov. 2020, 67, S98–S105 Dolinar: Obiski Rosalind Franklin v Sloveniji obcestnem kamnu, v ozadju pa so skalnati gorski vrho- vi (slika 1). To fotografijo je v arhiv posredovala Jenifer Glynn, objavila pa jo je tudi v biografiji9 iz leta 2012 in pri tem navedla, da je bila posneta med družinskim do- pustom leta 1937 ali 1939 na Norveškem. Tako je tudi oz- načena v ameriškem arhivu (»cca 1940«, avtor neznan). Vendarle pa natančen pogled razkriva strukturo kamnine, ki je ne bi pričakovali na Norveškem, pač pa prej v Alpah. Še več, na fotografiji so vidna drevesa, ki so zelo verjetno macesni, areal rasti macesna pa je omejen na alpsko po- dročje. Še podrobnejša preučitev skalnih struktur pokaže, da gre za severno steno Prisojnika s ceste na Vršič. Nad glavo Rosalind Franklin je namreč jasno viden značilen obraz Ajdovske deklice, prav tako pa ustreza oblika stene z značilnimi tremi stožci, kot je razvidno iz fotografije na sliki 2. Glede na to, da je v življenjepisu avtorice Jenifer Glynn omenjena samo pot na Triglav leta 1952, ne pa tudi pot na Vršič, je možnih več ugibanj, kdaj in v kakšnih okoliščinah je nastala fotografija. Možno je, da je šlo za krajši izlet leta 1952, ki v biografiji ni posebej omenjen, druga možnost pa bi bila, da je bila Franklinova v Sloveniji večkrat. Vendar pa je biografijo, ki jo je napisala Jenifer Glynn, treba jemati z zadržkom. Glede na to, da se je zmo- tila pri fotografiji svoje sestre tako glede kraja nastanka kot glede letnice (in to za več kot 10 let), bi bilo možno tudi, da se je zmotila glede letnice pohoda na Triglav. O nezane- sljivosti avtorice govori tudi to, da je Nobelovo nagrado za strukturo DNA v članku10, objavljenem leta 2008 v časo- pisu Notes & Records of the Royal Society, umestila v leto 1959, čeprav so jo podelili šele leta 1962. Konec koncev je bila Jenifer Glynn, čeprav 9 let mlajša od svoje sestre Rosalind, v času izida biografije stara že 83 let. Po drugi strani pa je ista fotografija vključena tudi v brošuro11, ki je bila verjetno natisnjena v le nekaj izvodih, in jo je napisala mama Rosalind Franklin, Muriel Franklinvi (1894-1976), leta 1963 ali nekaj let kasneje. Kaže torej, da je bila foto- grafija napačno označena že v družinskem arhivu. Glede na vse ostale podatke je mogoče skoraj zagotovo reči, da je avtor fotografije Dušan Hadži. 4. Drugi obisk v Ljubljani Iz članka12 Anne Piper (1920-2017), ki je izšel leta 1998 v ugledni reviji Trends in Biochemical Sciences, je razvidno, da je bila Rosalind Franklin v Ljubljani tudi leta 1953, ko se je tu za en dan ustavila na poti v Atene. Iz Gr- čije je pot nadaljevala v Izrael, kjer si je ogledala vse dele nove državevii, saj jo je kot Judinjo zelo zanimala. Kot piše Anne Piper, ki je bila Rosalindina prijateljica in na tem po- tovanju do Aten tudi sopotnica, sta se v Ljubljani srečali s kolegom Dušanom (zapisano napačno: Duysan). Ta je Pi- perjevi rekel, da je Rosalind človek, ki ga navdaja z življenj- sko energijo (angl.: she makes my clockwork tick). Citat je bil kasneje objavljen tudi v biografijah, ki sta jih napisali Jenifer Glynn9 in Brenda Maddox13, le da brez imena tiste- ga, ki je besede izrekel. Dušan Hadži (1921–2019) je bil samo eno leto mlaj- ši od Rosalind Franklin. Njuna skupna točka je bilo raz- iskovalno delo v Franciji (Hadži 3 mesece v letu 1950viii, in sicer v Rennesu in Parizu, kjer se je uvajal v infrardečo spektroskopijo, Franklinova od februarja 1947 do konca leta 1950 v Parizu, kjer se je ukvarjala z rentgensko spe- ktroskopijo). Hadži je oktobra 1950 prišel za 9 mesecev v Cambridge k Normanu Sheppardu (1921–2015), ki je takrat zaradi odsotnosti svojega mentorja, prof. Gordona Sutherlanda, prevzel delo z IR-spektrometri. Njegov la- boratorij je namreč IR-spektroskopijo uporabljal tudi za vi Muriel Franklin je bila v času pisanja spominov na hčerko stara med 70 in 80 let. V poznih letih svojega življenja je napisala podobno delo o svojem možu Ellisu. En izvod brošure o Rosalind Franklin hrani ameriška knjižnica Lin- da Hall Library v Kansas Cityju (https://www.lindahall. org/rosalind-franklin/). Opis knjige je na spletni strani an- tikvariata Alembic Rare Books (https://alembicrarebooks. com/blogs/alembic-rare-books-blog/a-rare-biographical- sketch-of-rosalind-franklin-by-her-mother). vii Obisk v Izraelu je bil avgusta 1953, saj je v notesniku Rosalind Franklin »Visit to Weizmann Institute« prvi (in edini datirani) vpis od 17.8.1953. viii Iz Hadžijevega poročila15 o izpopolnjevanju v tujini je razvidno, da je bil v Franciji od 1. maja do 1. avgusta in si- cer prvo polovico časa pri dr. Renéju Freymanu v Rennesu na Faculté des Sciences, Laboratoire de Physique, nato pa pri dr. Pierru Barchewitzu v Parizu na univerzitetnem La- boratoire de Physique (Annexe de la Sorbonne). V Veliki Britaniji je bil od začetka oktobra 1950 do konca junija 1951 na University of Cambridge, Department of Colloid Science. Slika 2: Fotografija Ajdovske deklice v severozahodni steni Prisojni- ka, posneta pri Erjavčevem domu pod prelazom Vršič. Fotografiral Rok Kočar 29. julija 2008. Posnetek je z mesta, ki je, sodeč po pers- pektivi, samo nekoliko nižje od kraja, kjer je bila posneta fotografija Rosalind Franklin. S101Acta Chim. Slov. 2020, 67, S98–S105 Dolinar: Obiski Rosalind Franklin v Sloveniji analizo premogov14, kar je bila Hadžijeva doktorska tema. Tudi Franklinova je bila na nek način nova v Veliki Brita- niji, saj je po štirih letih dela v Franciji prišla na King‘s Co- llege v London, a je študirala v Cambridgeu (1938–1941) in je premog raziskovala v letih 1942–1946, ko je bila zapo- slena v okviru Britanskega združenja za raziskave uporabe premoga (British Coal Utilisation Research Association, BCURA). Kot je razvidno iz poročila15 Dušana Hadžija, objav- ljenega v Letopisu SAZU za 1950 in 1951, je med izpopol- njevanjem v Parizu med drugim obiskal Laboratoire Cen- tral des Services Chimiques de l‘Etat (kjer je bila zaposlena Franklinova), med izpopolnjevanjem v Cambridgeu pa je obiskal laboratorije British Coal Utilisation Research As- sociationix (kjer je Franklinova pred odhodom v Francijo raziskovala premog, na osnovi česar je tudi doktorirala). Lahko, da gre za naključje, lahko pa je pri organizaciji obi- skov pomagala Rosalind Franklin. Zanimivo je, da je biografinja Rosalind Franklin, Anne Sayre (1923–1998), ob pisanju knjige16 »Rosalind Franklin and DNA« podatke o Franklinovi iskala pri šte- vilnih ljudeh, ki so jo poznali, med drugim tudi pri Du- šanu Hadžiju, ki mu je pisala aprila 1970. Vendar pa ji ta kljub prijazni prošnji ni poslal nobenih informacij. V dob- ro urejenem arhivu A. Sayre17 je namreč samo avtoričino pismo Hadžiju, njegovega odgovora pa v mapi ni, niti ni v biografiji nobenih vsebin, ki bi kazale na to, da je avtorici posredoval kakšne podatke. 5. Rosalind Franklin in Katarina Kranjc Bistveno več podatkov o Rosalind Franklin je Sayre- ova dobila od hrvaške fizičarke Katarine Kranjc (1915- 1989), ki je pri raziskavah trdne snovi pogosto uporabljala rentgensko difrakcijo18, 19. Katarina Kranjc je bila prva ženska, ki je v Jugoslaviji doktorirala iz fizike (leta 1954 na zagrebški univerzi)18. V svojem pismu je navedla, da sta se z Rosalind Franklin prvič srečali leta 1952, ko je z vlakom prispela iz Ljubljane v Zagreb, kjer je predavala o strukturi premoga. Kranjčeva se spominja, da je bila Ro- salind Franklin v Ljubljani nekaj dalj časa kot v Zagrebu (kjer je bila verjetno tri dnix) in da je šla na izlet v gore (ni pa prepričana, če ni to bilo morda naslednje letoxi). Postali ix BCURA je obiskal 4. junija 1951 in ves dan porabil za pogovore s tamkajšnjimi raziskovalci. V dnevniku navaja, da je bil obisk zelo prijeten in koristen. x Rosalind Franklin je v pismu, napisanem 2. junija 1952, zapisala, da je bila v Zagrebu dva dni (prim. opombi (m) in (o)). xi Za leto 1953 drugi viri omenjajo samo kratek postanek Rosalind Franklin v Ljubljani in nobenih pohodov v gore, tako da je zelo verjetno gorski izlet, ki ga je spomnila Ka- tarina Kranjc, bil leta 1952. sta prijateljici in avgusta leta 1955xii je Rosalind Franklin približno dva tedna preživela s Katarino Kranjc, njeno mamo, bratom in njegovo ženo v Kotorju v Črni gori, kjer je bil brat zdravnik. Takrat se je med drugim povzpela tudi na Lovčen. Kranjčeva se v svojem pismu Anne Sayre ni mog- la natančno spomniti, ali je Rosalind Franklin leta 1955 iz Zagreba šla v Ljubljano in slovenske hribe ali nekam v Italijo, da zato na morju ni mogla ostati dalj, čeprav so jo poskušali pregovoriti. Pripoved Katarine Kranjc se zdi bi- stveno bolj verodostojna in pravilno datirana kot navedba9 Jenifer Glynn, da je bila Franklinova v Kotorju leta 1952. Možno bi torej bilo, da je bila Rosalind Franklin v Sloveniji tudi po dopustu v Kotorju, torej leta 1955. V eni od kasnejših biografij Rosalind Franklin13 – napisala jo je leta 2002 Brenda Maddox (1932–2019) – je razpored obiskov v Sloveniji in drugih delih takra- tne Jugoslavije nekoliko drugačen kot v biografiji Jenifer Glynn9. Maja leta 1952 naj bi bila v Zagrebu, Beogradu, v Julijskih Alpah (dva dni hoje, ena nočitev v koči)xiii in en teden v Dalmacijixiv (Dubrovnik, Split, Korčula [zapisano napačno: Kricula]), nato pa se je preko Benetk in Pariza vrnila v Londonxv. V Ljubljano je torej prišla le nekaj dni xii Katarina Kranjc bi se težko zmotila v letnici, saj je bila ju- lija 1954 na kongresu v Parizu, kjer se je ponovno srečala s Franklinovo, dopust v Kotorju pa je datirala v leto 1955. Če bi bilo istega leta kot pariški kongres, bi se gotovo morala spomniti. Poleg tega je o obisku v Jugoslaviji leta 1955 Rosalind Franklin na kratko pisala Anne in Davidu Sayre 8. maja 1956: Prejšnje poletje sem imela lep dopust v Jugoslaviji, z jugoslovan- skimi prijatelji, in še posebej mi je bilo všeč, da sem obiskala nekaj malega Črne Gore. xiii Anne Sayre v biografiji16 »Rosalind Franklin and DNA« v opombah navaja (na str. 209), da ji je Rosalind Franklin pisala z ladje med Splitom in Reko dne 2. junija 1952 (gl. tudi opombo (o)). Takrat je bila v Jugoslaviji en mesec (str. 141). Iz kopije pisma, ki sem ga pridobil, je razvidno, da je bila »v Ljubljani« en teden in da je bila od tega dva dni v gorah, peljali pa so jo tudi v Postojnsko jamo. Potem je bila dva dni v Zagrebu in pet dni v Beogradu. Glede na to, da omenja dva dni v gorah, to ni mogel biti vzpon na Triglav, ki je omenjen v biografiji njene sestre Jenifer Glynn in naj bi trajal tri dni in pol. xiv Niti Drago Grdinić niti Katarina Kranjc nista omenila na- daljevanja potovanja Rosalind Franklin v Split in Dubrov- nik. To je nekoliko nenavadno, saj bi pričakovali, da so ga organizirali Hrvati. Vendar ni izključeno, da je pri or- ganizaciji sodeloval Jovan Hadži, ki se je v zgodnjih letih precej ukvarjal z morsko biologijo in je sodeloval tudi pri nastajanju biološko-oceanografskega inštituta v Splitu (http://www.sazu.si/clani/jovan-hadzi), ki ga je Franklino- va obiskala. xv Rosalind Franklin je v pismu Anne Sayre z dne 2. junija 1952 dokaj natančno opisala svoje potovanje in vtise. V nasprotju z zapisom v biografiji avtorice Brende Maddox je iz pisma razvidno, da Franklinovi Zagreb sploh ni bil všeč. Iz Beograda se je preko Sarajeva z vlakom odpeljala v Dub- S102 Acta Chim. Slov. 2020, 67, S98–S105 Dolinar: Obiski Rosalind Franklin v Sloveniji po tem, ko sta z doktorandom Raymondom Goslingom (1926-2015) posnela znamenito »fotografijo 51« (kar je bilo v prvih dnehxvi maja 1952). V biografiji piše, da ji Beograd ji ni bil všeč (»nobene stalnice ni, nihče ne ve, ali sodi na vzhod ali na zahod«), Zagreb pa (»po dveh dneh v Zagrebu lahko do konca življenja na eno miljo prepoznam Hrvata«) (prim. opombo (o)). Predvsem jo je na poti po takratni Jugoslaviji navdušila visoka raven raziskovalnega dela, prijazni ljudje in enkratna pokrajina, včasih pa jo je motilo politično spreobračanje, kot navaja Maddoxova. rovnik (tam je bila 29.5., kot je razvidno iz datuma pisma Adrienne Weil, v katerem najavlja svoj prihod v Pariz). Od tam je šla za en dan na Korčulo in bila potem dva dni v Splitu, naredila pa je tudi izlet v Trogir. Z Reke se je vračala tako, da je bila še eno noč v Ljubljani, potem pa je šla preko Benetk (1 noč) v Pariz (2 dni, prihod 6. junija, povratek v London 8. junija), tako da naj bi potovanje v celoti trajalo malo več kot en mesec – kar pomeni, da se je odpravila na pot že okrog 5. maja, a ni jasno, kaj je počela prvih približ- no pet dni potovanja. Glede na to, da je bila v hribih samo dva dni in to okrog 10. maja, je praktično nemogoče, da bi takrat opazila toliko cvetja v dolini triglavskih jezer, kot jih omenja v biografiji Jenifer Glynn. V pismu navaja med drugim naslednje: Ljubljana je čudovito mesto. Dokaj spominja na Grenoble, samo da je manjše in lepše. So očarljivi in omikani ljudje, polni svežega, mladega entuziazma. In njihovi znanstveni dosežki so res impre- sivni – veliki inštituti rastejo skoraj kot v Stockholmu in v njih dela nekaj res dobrih ljudi. Izredno si želijo vsakršnih možnosti za stike z zahodom. Sledila sta dva dneva v Zagrebu, ki mi je bil precej manj všeč. Za- greb, namesto da bi si zadal, da doseže nekaj novega, se ponaša samo s tradicijo, ki gre kakšnih 70 let nazaj. Zdel se mi je kot kak- šen tretjerazreden zaostal Pariz. In ljudje so prav strašljivo pusti – po dveh dneh v Zagrebu mislim, da bom do konca življenja na eno miljo razdalje prepoznala nekoga, ki je Hrvat. Potem 5 dni v Beogradu. Pomilovanja vreden kraj, kjer ni nič stal- nega in nihče ne ve, ali pripada vzhodu ali zahodu. Srbi nimajo tiste kulture kot Slovenci, vendar sem pri njih opazila več svežine Ljubljane kot zadušljivosti Zagreba. Povsod so me sprejeli z izje- mno prijaznostjo in ljudje so si zelo želeli pogovarjati se o vsem mogočem. Večino časa ni bilo sonca, tako da sem se odločila to nadoknaditi z enotedenskim dopustom na obali. Tako sem šla z vlakom skozi Sarajevo v Dubrovnik. V Sarajevu sem se ustavila samo za dve uri, ker je bilo vreme še slabo, a je bilo dovolj, da sem naredila krog po mestu, ki me je razočaralo. Dubrovnik je bil seveda krasen. Imela sem priporočilno pismo za direktorja zgodovinskega inštituta, ki si je vzel ves dan, da mi je razkazal mesto. xvi Glede datuma posnetka je v virih več različnih podatkov, največkrat omenjajo 1. maj. Glede na to, da je zajem slike trajal več kot 90 ur, kot se spominja Gosling20, je možno, da se je snemanje začelo še pred 1. majem. Kot piše v sicer dokaj podrobni biografiji Brende Maddox13, je bila Ro- salind Franklin med snemanjem uklonske slike, 1. maja, na konferenci o strukturi proteinov, ki jo je organizirala Royal Society. 6. Na Triglavu leta 1952, 1954 ali 1955? V isti biografiji je omenjen tudi kratek obisk Ljublja- ne leta 1953 ter pohod na Triglav leta 1954xvii. Vendar pa je podatek o letnici vzpona na Triglav dobila avtorica od Dušana Hadžija, kot je razvidno iz opomb na koncu knji- ge. Žal je v biografiji napaka, saj je predavanje v Zagrebu omenjeno tako maja leta 1952 kot maja 1954, obakrat z enakim naslovom (Nekateri vidiki ultrastrukture premo- gov in koksov). V svojem pismu biografinji Anne Sayre 11. maja 1970 je Drago Grdenić (1919–2018), soustano- vitelj zagrebške šole strukturne kemije, sicer pa tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti21,22, omenil samo eno predavanje s tem naslovom, in sicer tisto 20. maja 1952xviii, ki se ga je spomnila tudi Katarina Kranjc. Organizirala sta ga Hrvaško kemijsko društvo in Hrvaško fizikalno društvo. Bilo je dobro obiskano in v času, ko so bili tuji predavatelji redki, zelo lepo sprejeto. Predavanje z enakim naslovom je imela 22. maja tudi v Beogradu pod okriljem Srbskega kemijskega društva, objavljeno pa je bilo v srbskem prevodu in angleškem izvirniku leto kasne- je v Glasniku hemiskog društva23. Če primerjamo podatek Katarine Kranjc, da je bila s Franklinovo leta 1955 na Jadranu 10-14 dni, pred tem pa sta bili na poti iz Zagreba še en dan na Plitvicah, in poda- xvii Teoretično bi bilo možno, da je bila Rosalind Franklin res v Julijcih leta 1954, in to pred obiskom ZDA (na pot je odšla točno 20. avgusta). Glede na omembo gorske flore v Dolini sedmerih jezer (v sestrini biografiji) bi bil naj- primernejši čas sicer sredi julija. Za to poletje je iz kores- pondence razvidno, da je bila v pisarni 2. junija (pismo L.I. Rebhunu), 3.6. (pismi P. Emmettu in J.W. Gartlan- du), 4.6. (pismo T. Eddinger), 9.6. (pismo L. Meyxerju), 11.6. (pismo W.G. Parksu), 14.6. (pismo B.E. Warrenu), 23.6. (pismi P. Emmettu in B. Lewisu), 30.6. (pismi L. Paulingu in J.W. Gartlandu), 5.7. (glede na odgovor G.W. Brindleya od 19.7.), 6.7. (pismo W.M. Stanleyu), 12.7. (pismo P. Kaesbergu), 19.7. (pismi W.M. Stanleyu in F.H. Winslowu), 9.8. (pisma P. Kaesbergu, F.H. Winslowu, A. Wood, g. Madanu, J.W. Gartlandu), 13.8. (pismo prof. Chargaffu). Glede na korespondenco je torej en teden (za manj bi bilo nesmiselno oditi na pot, glede na to, da je vožnja z vlakom v eno smer trajala nekaj več kot en dan) bilo samo med 14. in 23.6. (8 dni) ali pa po kristalograf- skem kongresu v Parizu (21.-28.7.), kjer je predavala o strukturi virusa mozaika tobaka. To bi pomenilo, da je bila leta 1954 na dopustu okvirno od 29.7. do 8.8., na vsak način pa pred odhodom v ZDA. xviii V svojih spominih27 na znanstveno in strokovno delo je leta 2000 Drago Grženić obisk Rosalind Franklin sicer datiral v leto 1953, enako v intervjuju28, ki ga je dal za ča- sopis Jutarnji list leta 2016. Vendar je v prvem članku ob omembi Rosalind Franklin tudi napaka, saj navaja, da je doktorirala na Sorboni. V resnici je doktorirala na univerzi v Cambridgeu in je v Pariz (a ne na Sorbono) odšla šele dve leti po doktoratu. Podatek iz pisma, trideset let pred objavo članka, se zdi bistveno bolj verodostojen. S103Acta Chim. Slov. 2020, 67, S98–S105 Dolinar: Obiski Rosalind Franklin v Sloveniji tek iz biografije Brende Maddox, da si je Rosalind Franklin poleti 1955 privoščila en mesec dopusta v Jugoslaviji (po- tem pa je odšla še na kolesarski izlet v Normandijo), bi bilo mogoče, da se je tega leta spet oglasila tudi v Ljubljani oz. v slovenskih gorah, kar je kot možnost nakazala Kranjčeva. Tako torej ostaja nekaj dvoma, ali je bila Franklino- va na Triglavu res leta 1954 (kot je trdil Dušan Hadži), ali morda leto kasneje, zelo verjetno pa je, da je bila na Vršiču leta 1952xix. Leta 1954 je bila Rosalind Franklin od 20. av- gusta dalje na turneji po ZDA, kjer je predavala o struktu- ri premoga, pa tudi o novejših raziskavah zgradbe virusa mozaika tobaka. Vrnila se je šele 20. oktobra, Dušan Ha- dži pa je omenil6, da sta šla na Triglav po vrnitvi Rosalind Franklin iz ZDA, poleti 1954. Če bi šla v gore šele oktobra, gotovo ne bi videla toliko alpskega cvetja, kot ga je omenila v pismu domačim. V citatu, navedenem v biografiji Jenifer Glynn, je po- datek, da je bila Franklinova, ko je šla na Triglav, v gorah »prvič po petih letih«. Kot je razvidno iz drugih biografij, je bila Rosalind Franklin v Savojskih Alpah poleti 1947, v italijanskih Alpah nad Aosto leta 1949, znana pa je njena fotografija iz zavetišča Cabane des Evettesxx, ki jo je posnel xix Da je bila fotografija posneta sredi maja, je posredno mo- goče sklepati iz krošenj macesnov, ki imajo še kratke igli- ce. Krošnje postanejo na Vršiču bolj polne konec maja. Čeprav je bila zima 1951/52 znana kot zelo snežena, snega v visokogorju ni bilo nič več kot druga leta, februarske- mu sneženju pa je sledilo suho in kasneje tudi dokaj toplo vreme v drugi polovici marca in predvsem v prvi polovici aprila24. Zato kljub hudi zimi ozelenitev macesnov najver- jetneje ni kasnila. Glede na to, da je Rosalind Franklin oblečena v srajco s kratkimi rokavi in da je bila fotografija posneta na nad- morski višini približno 1550 m, je bil verjetno dan precej topel. Ob upoštevanju, da je imela predavanje v Zagrebu (kjer je bila 2-3 dni) 20. maja, je bila v Sloveniji (kjer je bila okvirno en teden) najverjetneje med 10. in 18. majem. V tem obdobju je bil v Julijcih najtoplejši dan 11.5., ko je meteorološka postaja v Ratečah zabeležila najvišjo dnev- no temperaturo 22,4 °C, vendar so bile ta dan nevihte, kar je nekoliko ohladilo ozračje (12. maja v Ratečah največ 17,9 °C, 13. maja pa je bila najvišja temperatura 16 °C, a je bilo vreme lepše in podobno je ostalo tudi naslednje dni). Vremenski podatki so iz arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje. Podatki za Kranjsko Goro so podobni. Na Vršiču bi pričakovali za okrog 4 °C nižjo temperaturo kot v Kranjski Gori, tako da ni mogoče povsem izključi- ti izleta 11. maja, lahko pa je bil tudi v naslednjih dneh. Glede na novico v Slovenskem poročevalcu od 14.5., da predavanje šele bo, bi lahko sklepali, da je bil izletu na- menjen prvi del obiska, predavanje pa bi lahko bilo 15. ali 16.5. (četrtek oz. petek). xx Tako je zavetišče poimenovano v albumu, a gre verjetno za Refuge des Evettes na nadmorski višini 2594 m. Prvot- no kamnito kočo je leta 1940 požgala francoska vojska, po vojni pa so naredili novo, leseno. Zrcalni izsek fotografije Rosalind Franklin iz te koče je na naslovnici biografije, ki jo je napisala Anne Sayre. njen prijatelj Vittorio Luzatti (1923-2016) avgustaxxi leta 1950 (https://www.npg.org.uk/collections/search/portra- it/ mw56561/Rosalind-Franklin). Tako bi torej 5 let od zadnjega hribolazenja lahko bilo leta 1955, zagotovo pa ne leta 1952. Bolj negotovo je, kdaj je bila Rosalind Franklin na Bledu. Glede na to, da je v biografiji Jenifer Glynn (za leto 1952) navedeno, da so v počitniški hiši Akademije letova- le tri generacije (zelo verjetno Jovan Hadži, sin Dušan in vnuk Aleksander, ki pa se je rodil maja 1953), je mogoče sklepati, da na Bledu ni bila leta 1952, pač kasneje. Do- daten argument, ki kaže, da na Bledu ni bila leta 1952, je, da je SAZU pridobil vilo Epos na Bledu šele 8. maja 1952, po prevzemu pa so jo dalj časa prenavljali iz zasebne vile v počitniški domxxii. Ker je v biografiji bivanje na Bledu združeno z vzponom na Triglav, je torej tudi ta vzpon mo- ral biti leta 1954 ali 1955. 7. Hadžijevo vabilo na dopust v Slovenijo V arhivih [Correspondence and Working Notes, str. 39] je ohranjeno pismo Dušana Hadžija, ki ga je poslal Ro- salind Franklin 10. junija 1954. Najprej se ji zahvaljuje za poslani čaj, potem pa jo prosi za korekture in komentarje na članek25, ki ga je napisal o kemijski strukturi grafitnega oksida (v soavtorstvu Aleksandra Novaka je bil objavljen 1955 v reviji Transactions of the Faraday Society). Proti koncu pisma ji predlaga dopust v Slovenijixxiii, ki bi ga lah- ko izvedla tako, kot to baje naredijo nekateri nemški biolo- gi: pridejo v Slovenijo, zberejo nekaj vzorcev in jih opišejo, potem pa to objavijo kot članek, za kar dobijo 15 000 di- narjev honorarja za 10 strani. Piše, da bi Rosalind Franklin lahko na podoben način objavila kaj o našem koksu in ob tem imela še dopust. V zaključku Hadži omenja, da gre z družino za dva tedna na Bled, ki mu ni všeč, a mora iti, ker bo dopust koristil sinovemu zdravju. Leta 1955 je bila Rosalind Franklin 28. julija še v Londonuxxiv, nato pa se je udeležila 3. kongresa biokemi- je, ki je potekal v Bruslju med 1. in 6. avgustom. Sledil je enomesečni dopustxxv, za katerega je vnaprej načrtovala xxi V britanski National Portrait Gallery je fotografija z ozna- ko NPG x76912 datirana z »julij 1950«, vendar Brenda Maddox v biografiji navaja vzpone z Vittoriom Luzattijem in njegovo ženo Denise v Visoki Savoji avgusta tega leta. xxii Informacija g. Zorana Mezgeca, SAZU. xxiii Glede na to, da je vabilo iz junija 1954, se je Rosalind Fran- klin bodisi zelo na hitro odločila za obisk v juliju 1954, ali pa je prava letnica, ko je šla na Triglav, 1955. Ni pa nujno, da je bil vzpon na Triglav povezan z vabilom Dušana Had- žija iz leta 1954. xxiv V arhivih je ohranjeno kratko pismo dr. McDonaglu, poslano 28. julija 1955 iz Londona. xxv Pismo A. Golda z UC Berkeley glede rastlinskih virusov, ki jih je Franklinova želela preučevati, je v London prispe- S104 Acta Chim. Slov. 2020, 67, S98–S105 Dolinar: Obiski Rosalind Franklin v Sloveniji daljši obisk pri svoji zagrebški prijateljici. Glede na to, da je bila na Jadranu dva tedna, je preostala dva tedna očitno izrabila nekje drugje, vprašanje pa je, ali je (enotedenski) kolesarski izlet po Normandiji, ki ga v biografiji omenja Brenda Maddox, bil v okviru enomesečnega dopusta ali nekoliko kasneje – tako bi se zapis namreč dalo razumeti. Če sledimo navedbi Dušana Hadžija, da sta šla z Ro- salind Franklin na Triglavxxvi po njenem obisku ZDA, je treba omeniti, da je Franklinova obiskala Združene države tudi eno leto kasneje in bi torej teoretično lahko bil vzpon na Triglav leta 1956. V ZDA se je odpravila junija 1956 in ostala dva meseca, do 23. avgusta. Vendar po povratku ni bilo več časa za planinske izlete, saj je zbolela za rakom in bila jeseni 1956 prvič operirana. Zdravljenje se je nada- ljevalo še z eno operacijo in s kemoterapijo, ki pa ni bila uspešna. Umrla je 16. aprila 1958. Ko so Nobelovo nagrado za kemijo leta 1962 dobili James Watson, Francis Crick in Maurice Wilkins, je bila Rosalind Franklin v veliki meri pozabljena. Šele leta 1968, z objavo Watsonove knjige Dvojna vijačnica26, v kateri je opisal odkrivanje strukture DNA, je postalo jasno, da je bila za določitev strukture v veliki meri pomembna »fo- tografija 51«. Do slike sta s Francisom Crickom prišla po- sredno, preko Wilkinsa, brez vednosti Rosalind Franklin, nato pa sta dobila še interno delovno poročilo, v katerem so bili navedeni njeni preliminarni rezultati. Ti utrinki iz obdobja odkrivanja strukture DNA so razkrili, kako težko se je bilo raziskovalki njenega kova uveljaviti v prevladu- joče moškem svetu raziskovalcev v petdesetih letih prej- šnjega stoletja. Zahvala Zahvaljujem se za povratne informacije, ki so mi jih posredovali Miha Pavšič (Univerza v Ljubljani), To- masz Pospieszny (Univerza v Poznanu) in Zoran Mezgec (Slovenska akademija znanosti in umetnosti), Juretu Zu- panu (Kemijski inštitut) pa za nekatere zanimive podatke o Dušanu Hadžiju, ki je bil njegov mentor pri magistrski in doktorski nalogi. Zupanov prispevek v Dogodkih je bil lo 9.8., a so ga preusmerili na privatni naslov Katarine Kranjc v Zagrebu, kamor je prišlo 11.8.1955. V arhivih je shranjeno pismo Rosalind Franklin dr. A. Sieglu z UC Los Angeles z dne 6. septembra 1955. V njem se zahval- juje za novo pošiljko virusnega izolata in sporoča, da se je ravnokar vrnila z dopusta in da z novim materialom ni izvedla še nobenega poskusa. V dopisu L.D. Butlerju z Bakteriološkega oddelka Medicinske fakultete Sv. Jurija v Londonu je v odgovoru na pismo, poslano 2. septembra, 4. oktobra zapisala, da je njegovo pismo prispelo, ko je bila na dopustu. Torej je bila Franklinova na dopustu od konca kongresa 6. avgusta do največ 5. septembra. xxvi Žal vpisne knjige z vrha Triglava za obdobje 1952-1955 niso ohranjene, prav tako ne vpisne knjige planinskih koč v Triglavskem pogorju. vzpodbuda za pričujoči članek. Hvala tudi Sanu Hadžiju za utrinke iz družinske zgodovine in dostop do osebnega dnevnika Dušana Hadžija. Še posebej se zahvaljujem Jef- fu Karru, arhivarju Ameriškega mikrobiološkega društva (American Society for Microbiology), za dostop do bio- grafskih gradiv Anne Sayre. Roku Kočarju se zahvaljujem za dovoljenje za objavo njegove fotografije Ajdovske de- klice, ki je sicer prvotno bila objavljena na portalu kam.si. Viri 1. J. D. Watson, F. H. C. Crick, Molecular structure of nucleic acids; a structure for deoxyribose nucleic acid. Nature 1953, 171, 737–738. DOI:10.1038/171737a0 2. R. E. Franklin, R. G. Gosling, Molecular configuration in so- dium thymonucleate. Nature 1953, 171, 740–741. DOI:10.1038/171740a0 3. M. H. F. Wilkins, A. R. Stokes, H. R. Wilson, Molecular stru- cture of deoxypentose nucleic acids. Nature 1953, 171, 738– 740. DOI:10.1038/171738a0 4. M. Lawler, Rosalind Franklin still doesn’t get the recognition she deserves for her DNA discovery. The Conversation, 28. april 2018. Dostopno na: https://theconversation.com/ rosalind-franklin-still-doesnt-get-the-recognition-she- deserves-for-her-dna-discovery-95536 (datum dostopa 5. 2. 2020). 5. P. J. F. Harris, Rosalind Franklin’s work on coal, carbon, and graphite. Interdisciplinary Science Reviews 2001, 26, 204–210. DOI:10.1179/030801801679467 6. J. Zupan, Rosalind E. Franklin sta v Slovenijo privabila ljube- zen do gora in premog. Dogodki, interno glasilo Kemijskega inštituta 2020, 3, 5. 7. Milko Kos (ur.), Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, peta knjiga, 1952-1953. Ljubljana: SAZU 1954, str. 190. 8. Obisk angleške znanstvenice. Slovenski poročevalec 1952, 113, 2. 9. Jenifer Glynn, My sister Rosalind Franklin. Oxford: Oxford University Press, 2012. DOI:10.1016/S0140-6736(12)60452-8 10. J. Glynn, Rosalind Franklin: 50 years on, Notes and Records of the Royal Society 2008, 62, 253–255. DOI:10.1098/rsnr.2007.0052 11. M. Franklin, Rosalind, samozaložba, 1963 (?). Hrani Linda Hall Library, Kansas City, Missouri, ZDA. 12. A. Piper, Light on a dark lady, Trends in Biochemical Sciences 1998, 23, 151–154. DOI:10.1016/S0968-0004(98)01194-3 13. B. Maddox, Rosalind Franklin: The dark lady of DNA. Lon- don: Harper Collins, 2002. 14. N. Sheppard, In honour of professor Dusan Hadzi‘s 60th birthday. Croatica Chemica Acta 1982, 55, 1–5. 15. D. Hadži, Poročilo o delu v Franciji in Angliji, v: Milko Kos (ur.), Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, če- trta knjiga, 1950-1951. Ljubljana: SAZU 1952, str. 231–233. 16. A. Sayre, Rosalind Franklin and DNA. New York: W.W. Nor- ton, 1975. S105Acta Chim. Slov. 2020, 67, S98–S105 Dolinar: Obiski Rosalind Franklin v Sloveniji 17. Anne Sayre Collection of Rosalind Franklin Materials: https:// lib.guides.umbc.edu/c.php?g=836720&p=6572944 (Box 4) 18. M. M. Julian, Women in crystallography, v: G. Kass-Simon, P. Farnes (ured.), Women of science: Righting the record. Bloo- mington: Indiana University Press, 1990, 335–383. 19. R. Krog, Kranjc, Katarina. Hrvatski biografski leksikon, 2013. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Dostopno na: http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=10852 (datum ogleda 11. 2. 2020) 20. N. Attar, Raymond Gosling: the man who crystallized genes, Genome Biology 2013, 14, 402. DOI:10.1186/gb-2013-14-4-402 21. Drago Grdenić, http://www.sazu.si/clani/drago-grdenic, april 2013 (datum ogleda 10. 2. 2020) 22. B. Kaitner, U uspomen: Professor emeritus Drago Grdenić, Kemija u industriji: Časopis kemičara i kemijskih inženjera Hrvatske 2018, 67, 454–455. 23. R. Franklin, Neki pogledi na ultrafinu strukturu uglja i koksa / Some aspects of the ultra-fine structure of coals and cokes, Glasnik Hemiskog društva Beograd = Bulletin de la Société chi- mique Belgrade 1953, 18, 203–212. 24. I. Gams, Snežni plazovi v Sloveniji v zimah 1950-1954, Geo- grafski zbornik 1955, 3, 115–214, str. 175. 25. D. Hadži, A. Novak, Infra-red spectra of graphitic oxide, Transactions of the Faraday Society 1955, 51, 1614–1620. DOI:10.1039/TF9555101614 26. J. D. Watson, The double helix. New York: Atheneum, 1968. 27. D. Grženić, Mojih pedeset godina kemije. Kemija u industriji 2000, 49, 317-337, str. 326. 28. T. Rudež, Drago Grdenič, najstariji hrvatski akademik - Nev- jerojatna životna priča posljednjeg živućeg osnivača Instituta Ruđer Bošković: »Ja mislim da više nema nijednog živog moga vršnjaka‘. Jutarnji list, 14. februar 2016. Dostopno na https:// www.jutarnji.hr/vijesti/najstariji-hrvatski-akademik-nevje- rojatna-zivotna-prica-posljednjeg-zivuceg-osnivaca-institu- ta-ruder-boskovic-ja-mislim-da-vise-nema-nijednog-zivog- moga-vrsnjaka-99313 (datum dostopa 22. 6. 2020). Abstract The world-renowned structural chemist and biochemist Rosalind Franklin (1920-1958) maintained contacts with Slo- venian and Croatian chemists and visited both countries on several occasions. On the basis of biographies and archived correspondence, this article summarises her visits to Slovenia and other parts of the former Yugoslavia. Interestingly, I discovered that the most famous mountaineering photograph of Rosalind Franklin was not taken on her family vacation in Norway in the late 1930s as generally believed, but on the Vršič Pass in Julian Alps, as the vegetation and rock struc- ture, especially the so-called Heathen Maiden in the northwest face of Mount Prisojnik, show. It is likely that the photo was taken by her Slovenian colleague Dušan Hadži, probably in May 1952, so the photo was obviously wrongly labelled in the Franklin family archives. In addition, her mountaineering trip to Mt. Triglav and her stay at Lake Bled could not have happened in 1952 as mentioned in her biography, but rather in 1954 or 1955. Keywords: Rosalind Franklin, Dušan Hadži, mountaineering, Slovenia, Julian Alps