,:-,M f/*v.. Sila kola lomi. -i '.^ V razterganej koči slovenske vasfce je bedna obitelj (dnižina) živela v velikej stiski. Nap6sled jim ponestane (izmanjka) tndi ovsenega kruha, a po-moči se nij bilo od nikodar nadejati. Terdoserčni pekar, kateremu so bili do deset goldinarjev dolžni, uže nij hotel dajati kruha, dokler se mu dolg ne izplača do zadnje trohe. O6a je gledal ženo in mnogo drobnih, od gladi tolicko da ne umirajočili otrok, a nikjer nij bilo ni drobtinice kruha, da lbi jo ptica pobrala. Bridke solze njegove žene in otrok so mu segle globoko v serce. v Vsa brezupna zdaj zažne mati nagovarjati očeta: ^ nPredragi mož! hočeva li roci križem deržeč gledati, kako ljubi otroci / nama od gladi merj6? Ali jim je Bog zato dal življenje, da od lakote poginejo ? Vidiš, kako so jim lica upadla ter da jim je mertvaška bled6st na obrazu. — 91 — "¦ * Koaec me bode od žalosti ia tuge. A ž njimi tudi jaz, tudi jaz umiram od ^glidi in nevolje! 0 da bi se svojim življenjem mogla njihovo ohraniti! Dvigni se! — skoči, da naglo prideš v mesto in tara dobrim ljudem pripoveduj o našej velikej bedi, a ne sramuj se prosjžeiti! Ne obotavljaj se, — sila vsako trenotje raste in k malu morebiti pride pomoč prepozao. Lehko, da se nas usmili dobri Bog — ter da najdeš ondu kako blago dušo, kateranam pomore." TJbogi, v kerpe zaviti ia izstradaai oča, bolj smerti nego li človeku po-doben, pohitf v mesto. Dospevši tja hodi po hižah imovitih Ijudij, prosi pomoči, popisuje svojo in svojih nesrečo, kakor more oča v največjej skerbi za svoje otroke. Beseda mu je tekla, a vendar ga nihče nij poslušal, aihče mu v pomoS nij prihitel. Temu se siromak aij aadejal. Ves brezupen izza take terdosečnosti ukrene ekerbni oča stvoriti aajzlejše hudodelstvo, samo da bi otel ubogo obitelj. Otide T bližnji gozd, hoteč pervega, kdor ga bode srečal na cesti, popasti in mu vzeti, kar bode imel. Strast mu je oglušila dobro vest, in predno si je mislil, ponudi se mu v hudobno dejanje ugodna prilika. Po poti pride vesel razn6ščik (kramar). Ugledavši ga skoči nanj z nožem, ter zavpije: ,,daj novce, kolikor jih imaš!" Ta se mu ne protm, nego mirea mu podi mošno, v katerej je imel do 30 goldinarjev. S trepetno roko siromak seže po novce ter zbeži. A predno spravi novce v žep, prime ga strašna groza; vest ga jame peči, kakor živ ogenj; novci so mu utežavali, da je mogel jedva v rokah je deržati, in zemlja se mu pod nogama trese. ,,Bog moj! kaj seni stvoril!" zavpije. Naglo se verne, ter kakor opazi moža mirno za soboj hodččega, predenj |«pade na kolčni, proseč ga milosti. ,,Na svoje novce, katere sem ti siloma vzel; novci nijso moji, nego tvoji, ter opr6sti nesrečnemu človekii, ki te je . oplenil. Serce me do sedaj še nikoli aij korilo o kakej krivdi. A idi z meaoj ' do moje uborne koče, tam bodeš Tidel, kaj me je prinudilo v tako zločinstvo. 1 Zaradi nesreče moje obitelji raorebiti rneni oprostiS ter nam pomoreš. Blagi kupec prijazno vzdigne siromašnčga moža ter ga potolaži z ljubez-njivimi besedami. ^Pojdem s toboj," reče, ter ide za siromakora. > A kako se mu je zdelo, st6peljšemu v raztergano kočo! Cvetero golih otr<5k je ležalo aa slami, umirajoč od glidi; mati je sedeia poleg njih, slika najvefijega terpljenja. : . Oea zdaj pove ženi, kaj se je zgodilo. ^Znaš," veli, ,,kako sem hitel v mesto, misl&č, tam dobiti pomoči. Našel sem sama terda serca! Vsi greb6 le bogastvo na kupe ali nakopičeuo imoviuo prosfpajo v razkošji in grešnein razveseljevanji. Povsod odgnan, ves brezupen, ves razdražen, skočim v bližnji gozd in — žena! inoreš verjeti ? bil sem raz-bojnik! Tega dobrega človeka sem zgrabil na cesti. Oh, dalje ne morem govoriti!" ,,UsmiIite se konči nedolžnih otr6k!" prosi mati, kupcu koleni objemši; poglejte strašno uboštvo naše hiže. OK! če tndi siromašni, Ijudje smo tudi mi, kakor vsak. Bodite milostiv mojemu možu, ia stresai yas pogled aedolžaih, se smertjo se borečih otr6k!" Titjec vzdigae mater, ia kaj si ne more, da bi mu solze ne zalile očij. ^Prijatelj vam sem!" reže prijazao, nkar imam, to vam dam. Iinejte 6aih 30 goldinarjev; to je moja terdna volja. 0, zakaj nemam toliko, kolikctr i • v — 92 — Vi trebalo, da vam pomorem! Kako bridko mi je, ka vam ne morem dati veselejših in boljših dnij!" rKaj?" prekine mu siromašni kmet besedo, ^nijste mi sovražen, nego ¦ moj dobrotnik mi hočete biti ? Oteti hočete meae in moje otroke strašne pogube ? Ne, moje zločinstvo mi brani prejeti dar iz vaših rok; nevreden sem vaše dobrote! Ako bi od gladi poginil, novcev ne vzamem!" Ali tujee se ne ii pregovoriti; ponuja in ponuja svojo plemenito pomoS, . dokler jim je ne pomidi. Vsa obitelj mu je zahvdlna poljubljala roci, kateri sta jo oteli smerti. Vsacemu je nedostajalo besed, razkriti Tesela, serčna čutila, — a tem bolj se jim je na licih videla največja radost in zahvalnost. . Blagi kupec se je tekar pozno v noči razstal z nesrečno obiteljijo. Slast in zadovoljnost njegovega blazega dejanja se ne da kupiti za petkrat toliko novcev. Nikoli se nij pokesal tega svojega čina, ter vedno mu je bil y radost- nem spominu. , ^-, . i .,,., .M ,,. V.—i—.