Leto XIX., Št SO» Upravmsivu ujuQijana ftuailjeva 5 - Telefon št 3122 3123, 3124, 3125 3126 Inseratni oddelek: LJubljana. Selen-burgova a) - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št 2455 Podružnica Celie Kocenova uilca 2. - Telefon št 190 Računi on oošt fek zavodih: LJubljana št. 11 842. Praga fcislo 78 180 Wien št 105 241 Ljubljana, torek L marca 1958 Cena 2 Din Nova romunska ustava V Rumuniji so v nedeljo uveljavili novo ustavo, ki je bila pri ljudskem plebiscitu v četrtek po uradnih poručilih odobrena z ogromno večino oddanih glasov Že iz prvih poročil o novi ustavi je bilo znano, da bo predvsem znatno razširila kraljevo oblast. Najpomembnejša je ona določba, ki prenaša na kralja vso zakonodajno iniciativo. Obema zakonodajnima zbornicama narodnega predstavništva, ki iu v spremenjeni obliki pozna tudi nova ustava, je zakonodajna iniciativa pridržana samo glede zakonov, ki se nanašajo na »splošne državne interese«, kar je brez natančnejše opredelitve vsekakor lahko zelo širok pojem. Ministri so odslej, kakor po naši ustavi, odgovorni samo kralju. Kralj sklicuje obe zbornici vsaj enkrat na leto in ima med drugim pravico, da ju razpusti, kadar hoče Za časa razpusta sme sam izdajati odredbe, ki pa jih mora pri naslednjem zasedanju predložiti zbornicama v odobritev Zbornici sta dve: poslanska zbornica in senat Za volitve v poslansko zbornico imajo aktivno in pasivno volilno pravico rumunski državljani, ki so izpolnili 30 leto starosti (doslej je veljala starostna meja izpolnitev 21. leta) in ki pripadajo eni izmed naslednjih treh poklicnih skupin: 1. pol edelstvo in obrt, 2 trgovina in industrija ter 3 intelektualni poklici. Volitve so tajne in obvezne Kandidatnih list ni, temveč le osebne kandidature. Volilna okrožja se morajo tako določiti, da bodo v vsakem izmed niih zastooane vse tri navedene poklicne skupine volilcev. Ciani senata so treh vrst. Eno skupino imenuje kralj, drugo enako številno izvolijo razne javne korporacije, tretjo skupino pa tvorijo »senatorji de jure«, t. j. osebe, ki imajo po zakonu pravico mesta v senatu kakor prestolonaslednik m princi kraljeve družine, aku so polnoletni, patriarh z metropoliti in skoti rumunske pravoslavne in grško-katoliške cerkve, nadalje poglavarji vseh ostalih od države priznanih cerkev, ki imajo najmanj 200.000 vernikov, ter vsi doslej priznani »senatorji de jure« Mandat poslancev traja šest let (doslej samo štiri), mandat imenovanih in izvoljenih senatorjev pa devet let. vendar pa se. kakor v Franciji, tretjina imenovanih in izvoljenih senatorjev obnavija vsaka tri leta. Minister po novi ustavi lahko postane samo oni, ki je najmanj v treh generacijah nazaj »Rumun po svojem poreklu«. Ta določba ne velja za one, ki so že bili ministri. Kakšen namen zasleduje ta stroga določba, je sedaj še težko reči, ker m točnejše pojasnjen kriterij, po katerem se bo rumunska pripadnost določala. Ako gre le za državljansko pripadnost, potem ne bodo na primer v bodoče mogli postati ministri oni Rumuni, ki so postali rumunski državljani šele po vojni. Ako pa gre za narodno (rasno) pripadnost, kar se vsekakor zdi. potem je predvsem vprašanje, kako se bo ta pripadnost določala kar za tri generacije nazaj. Za omejitev pravic zakcnodajn h zborn e je zanimivo, da se ne bo smela začeti v njih nobena razora va. ako ne bo vsaj eden izmed ministrov prisoten. Značilna novost nove ustave je v poglavju, ki je bilo po stari ustavi posvečeno »državljanskim pravicam«, ki pa sedaj govori o »dolžnostih in pravicah Rumunov«, kar daje misliti na avtoritarnejše državno pojmovanje. To poglavje se začenja s splošno ugotovitvijo. da so vsi Rumuni brez razlike narodnega porekla ali verske pripadnosti »dolžni videti svoj poglavitni življenjski cilj v domovini, za katere obrambo se žrtvujejo, za katere moralno in gospodarsko dviganje delajo in za katere dobrobit morajo z veseljem prevzeti nase vse naložene jim obveze«. Zanimiva je v odstavku o dolžnostih Rumunov prepoved propagiranja spremembe državne oblike, kateri slede še prepovedi propagande za delitev tujega imetja, pozivanja k razredni borbi in odrekanju davkov Duhovščini je v skladu z že znano odredbo nove vlade tudi po ustavi prepovedano vmešavanje v politiko Zdi se. da je ta določba naperjena predvsem proti legionarskemu pokretu, ki ima v duhovniških vrstah mnogo pristašev. S tem v zvezi je tudi prepoved ustanavljanja političnih organizacij pod versko krinko. V odstavku »o pravicah Rumunov« ni več določbe o manjšinskih pravicah, pač pa določa poseben člen. da smejo biti sprejeti v državno službo samo rumunski državljani pri čemer je treba še posebej gledati na to. »da se primerno upoštevata značaj in vloga ru-munskega naroda kot ustanovitelja države«. Nekatere izmed splošno veljavnih državljanskih svobošMn ostanejo tudi po novi ustavi v veljavi, vendar z velikimi omejitvami, ki so v skladu s celotno zamisliio nove, avtoritativ-nejše ustave Reviziia ustave je mogoča le s privolitviio kralia in najmanj dveh tretjin obeh zbornic skupaj. ce ANKARSKO ZASEDANJE KONČANO Skalni svet Balkanske zveze za priznanje italijanske aneksije Abesinije in za lojalno sodelovanje v Društvu narodov Ankara. 28. febr. d. Stalni svet Balkanske zveze ie že snoči zaključi] svoje delo. Po prvotnem programu bi se morala posvetovanja sicer še danee nadaljevati, toda člani sveta so na včerajšnji dopoldanski in nočni seji pospešili delo in tako že prej zaključili svoja posvetovanja. 0 zasedanju ie bilo izdano naslednje uradno poročilo: Stalni svet Balkanske zveze se je sestal v Ankari pod predsedstvom predsednika grške vlade Metaxasa dne 25., 26 in 27 februarja 1938. Na sejah so bili predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr Milan Stojadinovič. pomočnik rumunskega zunanjega ministra Perrescu Komnen in turšk; zunanji minister Ruždi Aras. 1 Zastopniki držav Balkanske zveze so načelno pretresli vsa vprašanja splošne politike Posebno so se zanimali za vprašanja. ki se njih samih v prvi vrsti tičejo. Soglasno je biio ugotovljeno da igra njihov sporazum zelo plodno vlogo za ohranitev miru in za pomirienje v tem delu Evrope in da je zelo trden činitelj za uresničenje mirovnega ideala. V vseh teh ozirih je bila manifestirana kakor zmeraj popolna soglasnost in popolna vzajemnost, ki je danes močnejša in trdnejša kot kdaj prej 2 Države Balkanske zveze so udane načelom. ki so že od vsega početka navdihovala pakl DN in so odločene ostati lojalne članice ženevske ustanove Delo te ustanove mora brezpogojno odgovarjati načelu o spoštovanju politične neodvisnosti in njihove popolne enakopravnosti z ostalimi članicami DN Ker so trdne od'učene, da se ne bodo vmešavale v notranjepolitična vprašanja drugih držav, so države Balkan- ske zveze tudi odločene, da ne bodo dopustile nikomur vmešavanje v njihove notranje zadeve 3. Obravnavali so tudi vprašanja, ki se tičejo sredozemske politike in je svet ugotovil. da politika, ki jo je svet Balkanske zveze že takoj v začetkj ugo«ovil, ostane ista in to je politika dobrih odnošajev in sodelovanja za ohranitev miru i vsako od glavnih velesil na tem morju, to so Velika Britanija. Francija in Italija Balkanska zveza je izvajala to politiko v popolni harmoniji njenih članov m razvija plodonosne napore, da poveže odnošaje štirih zavezniških držav z zgoraj omenjenimi sredozemskimi velesilami Ker je prešlo znane dobe in stopnje, abesinsko vfe bo vrnil v Rim ob koncu tedna. Pogajanja z italijansko vlado se bo<)o pričela 7. marca. Sporazum naj bi obsegal razna vprašanje, ki jih ne vsebuje dosedanji gentiemen agreement. Druga važna vprašanja bi se pustiLa ob shrani, tako n. pr. pojojilo za financiranje italijanske industrije. dočim bi 6e špansko vprašanje prepustilo odboru za nevmešavanje. Bržkone se bo moral ta odtor boriti še z velikimi težko-čami. ker zahtevala Nemčija in Italija, čeprav sta pristali na angleški predlog o umiku pro-ei'ovoljcev iz Španije da naj St ponovno uvede nadzorstvo nad pirenejskimi meiami, čim bi v Španijo prišla mednarodna komisija za nadziranje umika prostovoljcev Na.jobčulnej-ši predmet pogajanj bo pomorska pariteta na Sredozemskem morju. Angleške zahteve v tem posiedu bo izdelal svet vrhovne ad-miralitete. Diplomatski uredniki angleških listov poudarja.;o. da se je lord Pertb tudi včeraj v nedeljo posvetoval s Chamberlainom in lordom Halifaxom o navodilih, 6 katerimi se bo vrnil v Rim na pogajanja. Opozicija proti Chamberlainu London, 28. febr w. Opozicija je danes v spodnji zbornici opozorila vlado na izjavo španskega min predsednika Negrina, da so pri zopetnem zavzetju Teruela igrali glavno vlogo italijanski topovi in letala. Predsednik vlade Chamberlain je odgovoril, da po njegovem mnenju Negrinove ugotovitve niso zadostne za uradno vprašanje v Rimu. Na vpraašnje nekega poslanca, ali je predsedniku vlade znano, da oskrbuje Franc ja republikansko Španijo z orožjem, je odgovoril Chamberlain: »Po mojih informacijah uporabljajo na obeh straneh orožje ne-španskega porekla.« V nadaljnjem poteku je vodja delavske stranke major Attlee nastopil proti imenovanju lorda Halifaxa za zunanjega ministra Min. predsednik je z-javil, da ima imenovanje člana spodnje zbornice za zunanjega ministra sicer gotove prednosti, toda v sedanjih okoliščinah so bile v prvi vrsti sposobnosti lorda Halifaxa merodajne za njegovo imenovanje. Chautempsove fežkoče v senatu Pariz, 28 febr. og. Kljub zaupnici, ki mu je bila izrečena v poslanski zbornici s 492 glasovi proti 2, ima Chautemps premagati še velike težkoče zlasti v senatu. Glede zunanje politike sta sice* senat in poslanska zbornica na istem stališču, da je namreč treba povečati varnost Francije z močno oborožitvijo, z zbližanjem z Anglijo ter izpolnjevanjem vseh zavezniških pogodb, vendar pa večina senata nikakor ni pripravljena sprejeti novega delovnega kodeksa, kakor ga je odobrila poslanska zbornica. Na popoldanski seji zoornice je izjavil poročevalec o delavskem statutu Lambin, da so razlike med senatom in zbornico v Taka je v glavnih obrisih nova rumunska ustava Ali bo boljša od prejšnje. bo pokazalo šele njeno izvajanje v praksi Vse bo kon'no odvisno od duha, v katerem se bo izvajala. lima članicama sveta in da tako olajšata sodelovanje y Sredozemlju Prav tako izjavljajo države Balkanske zveze, da bi bil storjen velik korak naprej, če bi tudi Italija pristopila k sporazumu, ki je bil podpisan v Montreauxu. 4. Stalni svet je ratificiral sklepe zadnjega zasedanja gospodarskega sveta Balkanske zveze. 5. Stalni svet je sklenil, da ostane Se naprej zvest politiki nevmešavanja v španske zadeve Države Balkanske zveze lahko imenujejo svoje agente pri generalu Francu za zaščito svojih gospodarskih interesov. 6. Metaxas in Ruždi Aras sta predložila dodatek k sporazumu, ki veže Turčijo in Grčijo in ki je v okviru obstoječih pogodb 7. Svet je sklenil, da bosta prihodnji zasedanji v septembru 1938 v Ženevi in v februarju 1939 v Bukarešti Kemal Atatürk o pomenu Balkanske zveze Včeraj ob 17. je predsednik tunške republike Kemal Atatürk priredil na čast članom sveta Balkanske zveze čajanko v svoji rezidenci. Ob tej priliki se je dalje časa razsovarjal s predsednikom jugoslovenske vlade dr Sto:adinovicem. predsednikom grške vlade .Metaxa6om in rumunskim državnim podtajnikom Comnenom. Predstavljeni so mu bili tudi novinarji iz balkanskih držav. ki jim je Da prošnjo med drugim izjavil: Balkanska zveaa je ideal, ki re bil za nas vedno iskreno privlačen. Srečen sem, ker morem ugotoviti, da ta ideal z vsakim dnem Izhaja vsak dan ra^cn uoneueijKa. Naročnina znaéa mesefno Din 25.—n Za Inozemstvo Din *0 — Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Marii>or, Grajski tr° št. 7, telefon št 2440, Celje, Strossmayeneva ulica štev 1, telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. čim dalje bolj razširja temelje, na katerih je zgrajen. Velika prizadevanja in povečani uspehi na tem področju, ki eo jih iosegli upravitelji balkanskih držav, kakor tudi njihova vdanost Balkanski zvezi, zaslužijo vso zahvalo. Popolnoma sem prepričan, da se to edinstvo na Balkanu, ki nas zadovoljuje celo v avo-i sedanji obliki, manifestiralo nekega dne v svoji popolnosti kakršno mnogi danes niti ne morejo pojmovati. Treba je ugotoviti, da ima pri prizadevanjih. Ki so jih razvili upravitelji zavezniških držav, mnogo zaslug tudi balkanski tisk Želim, da bi balkanski novinarji pojmovali ta vzvišeni ideal kot svoj lastni ideal in da hi pod vzel i vse za njegovo u6tvari>tev. Razume se sa»mo do sebi. da tako vzvišen ideal ne more biti zgrajen na podlagi, ki jo predstavljajo zgoli zahteve kake gospodarske politike. Potrebno je. da se ta temelj obogati in konsolidira s tem. kar je najdragocenejšega v intelektualni kulturi in gospodarstvu, kajti vodstvo kake politik? mora temeljiti predvsem na teh dveh bistvenih činiteliih Prepričan sem, da ta sijajna bodočnost ni ve5 daleč. Dr. Stojadinovič odpotoval iz Ankare Carigrad, 29. febr. AA. Dr. Sturfaxflnovlé se je davi ob 2. odpeljal s posebnim vlakom ix Ankaro. Danes sestanek z dr. K j uscivano vom Sofija, 29. febr. AA. Predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov se nocoj odpelje T Plovdiv, kjer bo jutri zjutraj sprejel predsednika jugoslovenske vlade dr. Stojadi-noviča, ki se vrača iz Ankare v Beograd. V njegovem spremstvu je tudi Jugosloven-ski poslanik v Sofiji Momčlo Jurišič. Dr. Kjuseivanov bo spremljaj dr. Stojadino-viča do Sofije bi bo med vožnjo konfevirai z njim o vprašanjih, ki zanimajo obe državi Hov Smolejev uspeh V najtežji smučarski tekmi na so km je France Snsolej zopet pustil za seboj vse Srednjeevropce razen Musila tem vprašanju sicer zelo velike, vendar obstoja upanje, da se bo dosegel sporazum med obema zastopstvoma. Že prvi del načrta je naletel na odpor senata Senat odklanja, da bi razsodniki v mezdnih sporih dobili pravico izvrševati v gotovih primerih nadzorstvo nad finančno upravo obratov. Vlada upa doseči kompromis med besedilom načrta zbornice in senata. Splošno prevladuje mnenje, da je sporazum potre- | ben, ker se mora v sedanjih okoliščinah i že iz zunanjepolitičnih vzrokov preprečiti I vladna kriza. 7000 kolektivnih pogodb, ki potečejo danes, bo najbrže z odlokom podaljšanih za mesec dni. da se doseže parlamentarni sporazum o delavskem statutu in o sipremenljivih mezdah. Stiki s Francijo še vedno tesni London, 28. febr. AA. Listi mnogo komentirajo razpravo v francoski poslanski zbornici. »Daily Telegraph and Morning-post« naglasa med drugim z zadovoljstvom, da tolmačijo v Franciji angleško politiko pravilno, ker se v svoiem bistvu ni prav nič spremenila List smatra, da so stiki med obema vladama še vedro zelo tesni. Chautemps je lahko z razpravo v poslanski zbornici zadovoljen. Koncentracija političnih sil v ČSR Fraga, 28. februarja, b. Pogajanja za rekonstrukcijo vlade, ki so bila za nekaj časa prekinjena zaradi zunanjepolitičnih dogodkov, se nadaljujejo in bodo bržkone že v tem tednu uspešno dokončana. Doslej so bila neuradnega značaja in so potekala v znamenju izmenjave misli med dr. Hodžo in vodiln mi zastopniki nekaterih strank, ki naj bi se pridružile vladni koaliciji. V nasprotju s pričakovanji se je izkazalo, da so se razgovori vodili tudi s slovaško ljudsko stranko dr. Hlinke in da so celo tako pozitivno že napredovali, da bo dr. Hodža uradno povabil tudi Hlin-kovo stranko k sodelovanju v sedanji vladni koaliciji. Enako ugodno so potekali tudi razgovori z zastopniki narodne demokratske stranke pok. dr. Kramaiv ki se bo tudi pridružila vladi. Tudi izmenjava misli za drugačno razdelitev ministrskih resorov med dosedanjimi strankami vladne koalicije se že bl ža koncu in je pričakovati, da bo rekonstrukcija vlade Izvedena že v kratkem, morda že pred 3. marcem, ko bo ministrski predsednik dr. Hodža podal programatične izjave pred parlamentom. Javnost spremlja napore za koncentracijo vseh pozitivnih In konstruktivnih sil v državi z velikim zanimanjem in simpatijami. Franco zaprl mejo proti Franciji Pariz, 28. febr. g. Španska nacionalistična meja proti Francij1 je bila danes »opet zaprta. Fran cove opasti so od-eii-le. da smejo odslej samo taka inozemci priti na njihovo ozemlje, ki imajo posebno dovoljenje notranjega ministra v Salamanca Doslej so taka dovoljenja Izdaja te vojaške oblasti v I runu. Lahti, 28. februarja. Danes so bile končane tekme za svetovno smučarsko prvenstvo s tekom na 50 km ali smuškim maratonom, na katerem je startalo vsega 130 tekmovalcev, med njimi spet velika ve6:na odličnih severnjakov, razen njih pa redki najboljši Srednje-evropci in naš edini — Jugosloven Smolej. Sneg je bil mehak, temperatura od 1 stopinje pod ničlo do 4 stopinje nad ničlo, proga težka. Kakor je bilo pričakovati, so tudi v tej najtežji disciplini spravili zmago severnjaki, in sicer domači Finci. Severnjaška premoč je segala do prvih 23 mest, ki so jih vsa zasedli zastopniki Finske, Švedske in Norveške. Šele na 24. mestu se je mogel vriniti med to elito prvi Srednjeevropec, in sicer Ceh Bohumil Musil. Drugo vrzel v strnjene severnjaške vrste je napravil naš Smolej, ki je ponovil svoj uspeh iz prvega nastopa in postal na 30. mestu spet drogi najboljši Srednjeevropec. Tretji najboljši Srednjeevropec je bil Švicar Son- deregger na 57. mestu, za njim pa kot četrti Nemec Scherzel na 58. in kot peti Italijan Confortola na 59. mestu. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Jalkaaen (Finska) 4:06:09, 2. Rantolali ti (Finska) 4:10:44, 3. Bergendahl (Norveška) 4:10:54, 4. Niemi (Finska) 4:14:08. Nato se izmenjavajo Finci in Svendi, po 10. mestu tudi še Norvežani, potem pa je 24. Musil Bohumil (CSR) 4:32:29. In spet vrsta severnjakov do 30. mesta, kjer je Smolej (Jugoslavija) s časom 4:33:55. O Cehoslovakih je znano še toliko, da je Ciril Musil, ki je startal kot zadnji, tekel samo 25 km ter nato odstopil, in sicer zato, ker so med tem po progi že pobrali zastavice in ni vedel, ne kod ne kam. Tretji Cehoslovak Kosour zaradi bolezni ni smel nastopiti. Zmagovalca Jalkanena je 15.000 glava množica v smuškem stadionu sprejela z velikanskim navdušenjem. Razburljiva nedelja v Avstriji Vlada je s pomočjo vojaštva že v kali zadušila nameravane demonstracije hitlsrjevskih množic Gradec, 28. februarja, o. Včeraj je bila vsa avstrijska vojska v najstrožji pripravljenosti. ker so pripravljali narodni socialisti ogromne manifestacije in se je bilo bati velikih izgredov. Dunaj in Gradec je obkolilo vojaštvo s tanki in letali, da prepreči vsak poizkus narodn h socialistov, da prevzamejo oblast. Jugozapadno od Dunaja so tanki in oddelki redne vojske zasedli vse glavne ceste, ki vodijo iz Gradca na Dunaj. Tudi v okolici Gradca so bili izvedeni obširni varnostni ukrepi. V Göstingu so razmestili topove in strojnice na vseh važnejših strateških točkah. Vojaštvo je dobilo strogo odredbo naj s silo prepreči vsak poizkus kakršnihkoli neredov. Danes je imel Gradec zopet popolnoma normalno sliko. Novi poslevodeči vodja patriotske fronte inž. Dvorschak je že prevzel svoje posle. Vojaštvo, ki je bilo poklicano v mesto, da nadzoruje pohode v me- sto, se je že včeraj po večini umaknilo. Tudi v ostalih krajih države je mirno. Vlada je objavila danes poziv, da naj se vse skupine odločijo za mirno sodelovanje in zaključijo dosadanje borbe, če bi se spopadi nadaljevali, bi morala odrediti nove ukrepe za pomirjenje. Vse stranke morajo spoštovati ustavo. ★ Beograjsko »Vreme« poroča, da je prišlo do pohoda narodnih socialistov zaradi tega. ker ie b:I graški župan, ki je izobesil na občinski hiši zastavo s kljukastim križem, poslan na »dopust«. Poleg tega so zahtevali narodni socialisti od vlade, da takoj odpokliče osovraženega voditelja štajerske »Patriotske fronte« Gorbacha. Vlada se je po daljšem oklevanju vdala in sporočila graškemu županu, naj zopet prevzame posle, voditelja patriotske fronte, Gorbacha pa ie brzoiavno odpoklicala na Dunaj in ga zamenjala. Prodiranje Japoncev Sanghaj, 28. febr. g. Po vesteh s fronte v srednji Kitajski, so se ktajske čete pri Ciningu v bližini železniške proge Tiencin-Pukov pričele umikati, da se rešijo obko-litve po japonsk'h četah z juga. Vsak čas se pričakuje napad Japoncev na Pengpu. Kljub umiku se Kitajci na zapadu pokrajine Sansi pri Rumeni reki srdito upirajo, da preprečijo prehod Japoncev preko reke. Po poročilu agencije Dome.1 so japonske čete včeraj zavzele mestece Linfen. ki leži 200 km juffo^aoadno od Taùiana Zavzele üo ga s koncentričnim napadom s severa, vzhoda in severo^anada Prav tako so zavzele Pinffiane 100 km inpo^ansdno od Ta-juana, ki je glavno mesto pokrajine SansL London. 28. febr. AA. >News Chronicle« objavlja izjavo maršala Cangkajèka, ki pravi med drugim: Jasno je, da se mobilizacija tako velike države, kakor je Kitajska, ne more bitro izvršiti. Kitajska ima tri prednosti, ki jih premalo upoštevajo. Prva ie ta. da ie na? denar popolnoma krit z zlatom, dočim ie iapon-^ki denar ogrožen. Drusa ie. da Kitajski narod ve. da ei nacionalna vlada že od vsesra za Petka iskreno prizadeva, ia mu zboljša njegove življenjske razmere, dočim fanoneem manjka ta moment moraln-*«ra bodrila. Tretja prednost ie. da raTno'auamo z neomejenimi flmeškimi rezervami za obrambo svoje država. Prosvetni proračun pred narodno skupščino Razprava Je trajala ves dan in pozno v noč - Govorili so tudi štirje slovenski poslanci Beograd, 28. februarja, o. Nezanimanje za proračunsko razpravo se Je nadaljevalo tudi na današnji seji narodne skupščine, ki je bila napovedana za 8. a se je pričela žele okrog 9. ure. Spočetka se je zbralo v dvorani skupno s predsedujočim podpredsednikom in tajnikom dr. Vebletom vred točno 20 narodnih poslancev, čeprav je bila na dnevnem redu razprava o pomembnem resoru prosvetnega ministrstva. Tudi galerije so bile skoraj prazne. V njih so samevali celi trije poslušalci šele pozneje se jim je priključilo še nekaj ljudi. Tudi nekaj poslancev je še prišlo, tako da iih je okrog 50 Za debato o prosvetnem proračunu, Ki je prišel danes na vrsto, se je prijavilo 31 govornikov. Dopoldne se jih je zvrstilo 6. med njimi mariborski poslanec dr. Ivan Jančič. Na popoldanski seji je bilo v dvorani prav tako prazno. Le občinstva je bilo nekoliko več. Od viade je trajno prisoten prosvetni minister, poslancev pa ni bilo niti toliko, kolikor jih je bilo prijavljenih k besedi. Dva govornika Aca Laza-revič (ljotičevec) in dr. Milovan Grba (JRZ) sta celo izpadla, ker nista bila v dvorani, ko bi morala priti na vrsto. Od slovenskih poslancev so popoldne odnos-no zvečer govorili Karel Doberšek (Delovni klub) ter Albin Koman in Rudolf Pleskovič (JNS). Seja, ki je potekla mirno, bo trajala bržčas pozno v noč, ker je predsednik čirič izjavil, da mora biti proračun prosvetnega ministrstva pod streho še danes. Prosvetni proračun Proračun prosvetnega ministrstva izkazuje 1.118 milijonov dinarjev izdatkov, za 63 milijonov več od sedanjega proračuna. Redni zdatki znašajo 907, izredni 32, pen-zije pa 179 milijonov dinarjev. Na ministrstvo v ožjem smislu odpade 49, na univerze 71, na srednje šole 128, na učiteljišča 19, na meščanske šole 37, na osnovne sole 517 mil jonov dinarjev. Za muzeje je v proračunu postavka 5. za umetniške akademije 6, za pravoslavna bogoslovja 7.6, za katoliška 5.7, za muslimanska 3.7 milijona dinarjev- Narodno gledališče v Beogradu ma 64, v Zagrebu 4,4 in v Ljubljani 3-4 milijona dinarjev. Med izrednimi izdatki je 10, 4 milijona dinarjev določenih za investiere na uni-verzah, od tega največ za zagrebško univerzo. Za znanstvene akademije je določenih 945 tisoč dinarjev podpore. Za Narodno galerijo v Ljubljani je v proračunu postavka 40 tisoč dnarjev. za državno študijsko knjižnico 373.000 din osebnih m 7S.C00 din stvarnih izdatkov. Geografsko društvo v Ljubljani ima v proračunu obljubljenih 5.000. Prirodoslovno društvo tudi 5-000, društvo za humanistične vede pa 100.000 din. Naša univerza izkazuje v proračunu 53 lednih in 18 izrednih profesorjev, 14 docentov, 23 asstentov. 2 lektorja, 5 tajni-ì^ov itd Pogodbeno so nameščeni 4 lektorji, 2 profesorja, 14 asistentov itd. Skupni osebni izdatki za univerzo znašajo 8.8, redni materialni izdatki pa okrog 1 milijona dinarjev. V proračunu izrednih izdatkov za ljubljansko univerzo je 850.000 din kot anuiteta za knjižnico, 1S3 000 din kot auiteta za kemični institut in 50.000 din za ureditev hidrctehničnega laboratorija. Vsa izdatki ljubljanske univerze znašajo po proračunu 11, 4 milijona, za 136.000 din več, kakor sedanji proračun. Za državni l.OnSfrvätorij v Ljnbljani so določeni izdatki v zaesku 383 000 din. Po proračunu je na srednjih šolah v dravski banovin' 14 direktorjev 301 profesor, 27 strokovnih učiteljev, l šolski zdr avnik, 40 profesorskih pripravnikov, 40 slug in 2 godbena profesorja. Osebni izda tk za nje so določeni na 13 milijonov dinarjev. Proračun za učiteljišča izkazuje 2 direktorja 57 profesorjev in strokovnih učiteljev, po enega tajnika in pripravnika ter 6 slug; t csebni izdatki znašajo 2-4 milijona. Meščanske šole v Sloveniji imajo 268 ravnateljev in nastavnikov ter 2 slugi z osebnimi izdatki 7.9 mlijona dinarjev. osnovne šole pa 3925 upraviteljev in učiteljev. 132 učiteljskih pripravnikov, 14 pogodben h učiteljev, 44 učiteljev-dnevničarjev Osebni izdatki za osnovne šole znašajo 80 milijonov dinarjev. Za gledališče v Mariboru je v proračunu podpora 300 000 din. Narodno gledališče v Ljubljani ena po proračunu upravnika. tajnika direktorja drame, direktorja opere, ekonoma, višjega računskega inšpektorja, 3 blagajnike, i pisarniškega uradnika. 64 dir gentov, režiserjev ter stalnih članov opere drame, baleta., zbora orkestra itd. 3 uradniške pripravnike, 8 zvaničnikov, 14 slug, 86 pogodbenih nameščencev in 30 dnevni čar je v. Materialni izdatki so po večini vstavljeni v proračun skupno za vso državo, tako da ni mogoče razvideti, koliko od njih odpade na dravsko banovino. Isto velja za novo ustanovljena službena mesta. Tako na primer bo mogoče po proračunu nastaviti 245 profesorskih kandidatov, 46 strokovnih učiteljev 1250 učiteljskih kandidatov, itd. Vendar v proračunu ni določeno, v katerih delih države se bodo te nove namestitve izvršile. Ministrov ekspaze Skupščina je danes takoj po otvoritvi prešla na dnevni red. Prej je sprejela na znanje le še neka,i manj pomembnih sporočil, potem pa začela obravnavati proračun ministrstva prosvete Razpravo je uvedel prosvetni minister Dimitrije Magaraševič z daljšim ekspozejem Minister Magaraševič je v svojem eks-pozeiu med drugim omenil, da smo imeli v prvem letu po zedinjeniu 650.000 učencev in učenk v osnovnih šolah, v začetku leta 1937-1938 pa že 1.431.000 Na prvi pogled je ta številka impozantna. vendar pa je še pren rka. ker predstavlja samo 9.4 odstotka vseea prebivalstva Na Češkem znaša ta odstotek 12.5, v Anfflij? 13. v Belgi j? 14, na Danskem 14.5. v Norveški in Ho-land^ki 15 Višie narodne Sole so zelo redke, če izvzamemo dravsko banovino, kjer štejejo višje narodne šole 53.000 otrok. V dravski banovini znaša zato tudi odstotek šolo obiskuj očih otrok polnih 15 odstotkov, torej toliko kakor v na j bol ' naprednih državah. Po drugih banovinah dosega ta odstotek le 9 in kvečemu 10. Nesorazmernost se kaže tudi po številu oddelkov narodnih šol v razmerju s številom prebivalstva. V dravski banovini odpade po en oddelek na 290 prebivalcev, v savski na 530, v drinski na 772, v vrbaski pa le še na 1089 ljudi. Zato dosega nepismenost v vrbaski banovini tudi 65 odstotkov vsega prebivalstva, v dravski pa le 4 odstotke. Država namerava v novem proračunskem letu s pomočjo občin in banovin zgraditi 385 novih šol, tako da se bo njihovo skupno število povzpelo na 10.350; ob zedinjenju je bilo 6.700 šolskih zgradb. Podrobno je minister govoril tudi o učiteljstvu. V novem šolskem letu bo z novimi namestitvami v glavnem zadoščeno najnujnejšim šolskim potrebam in se bo reduciralo število oddelkov, ki nimajo učitelja. Tudi se bo z njimi zmanjšala nezaposlenost med učiteljskimi abiturijenti. V bodoče se bodo na učiteljišča pripuščali pretežno moški, ker je moške lažje pošiljati v oddaljene kraje in jih porabiti za obče prosvetno delo. Efekt uredbe o vzdrževanju osnovnih šol po banovinah se pravkar proučuje. Nujna je reforma šolskih učnih programov. Novo uredbo o učbenikih so v javnosti sprejeli deloma neugodno ker so se o njej razširile razne netočne trditve. Načelo uredbe pa je, da se omogoči za osnovne šole odobritev neomejenega števila učbenikov, tako da bo vsak del kraljevine dobil učbenik, ki bo zanj najbolj primeren, ne da bi se s tem kakorkoli pospeševal separatizem na področju duševnega življenja in ne da bi se desavuiral princip, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci en narod. M'nister je nato govoril o srednjeSpl-sk;h zadevah. Izmed treh srednješolskih tipov prevladuje (90 odstotkov) tip realnih gimnazij. Naše srednie šole štejejo danes skupno okrog 120.000 diiakov. Število abituirentov znaša okrog 6000 na leto. Meščanske šole so v vzhodnem in južnem delu države mani razširjene, a so zelo pripravne in se na njih dosezajo vobče dobri rezultati. Po??b?1 je minister govoril tudi o hlper-prodnkci.ii našega izobrašenstva. Opozoril je na naval mladine na univerzo. Na tisoče liudi z vsemi kvalifikacijami čaka na službo. Cenzus na visokih šolah pa je treba odklanjati O univerzah ie minister podal podrobne statistične podatke in omenil razne potrebe vseučiliških ustanov, med drugim tudi vprašanie dograditve ljubljanske vspučiliške kniižnice. Zatem je govoril 5? o občih prosvetnih vprašanjih, gledaliških. znanstvenih in umetniških galerijah itd. Debato je otvoril dr. Milan Glavinič (JRZ), ki je govoril o učnih programih, učiteljstvu in drugem. Josip Cvetic (JNS) je uvodoma grajal slabo zanimanje poslancev za delo v narodni skupščini. Potem je načelno govoril o naši prosvetni politiki, ki premalo skrbi za širjenje jugosloven-skega duha. Vsa zgodovina kaže, da smo od nekdaj težili za enotno državo, enotno nacionalno življenje je bilo tudi razlog, da se je ustvarila sedanja jugosiovenska država. Govoril je dalje o gledališčih in drugih prosvetnih zadevah. Posi. dr. Jančič in Dobršek Na dopoldanski seji se je zvrstilo še pet govornikov, med njimi Mita Dimitrijevič, ki je kritiziral smernice dandanašnje prosvetne politike in poudaril, da je vse poslovanje prosvetnega ministrstva sedaj vse preveč upravnega značaja, in poslanec Ivan Jančič (Delovni klub), ki je podrobno razpravljal tudi o univerzah in srednjih šolah. Najprej je opozoril na neznosne razmere na ljubljanski univerzi, ki po 20 letih svojega obstoja še zmerom ni-nrn primernih zgradb, dočim je beograjska univerza dob'la po zedinjenju že 39 stavb. Na ljubljanski univerzi ni dovolj predavalnic, instituti so nameščeni po zagatnih hodnikih, ali celo na podstrešjih. Materialni krediti so se v primerjavi z letom 1930/31 znižali za 62 odstotkov; sedaj jih je za 904.000 takrat jih je bilo 2,331.000 dinarjev. Najhuje pa je, da še zmerom nI določen kredit za dograditev in opremo vseučiliške knjižnice. Govornik je naštel vse nujno potrebne kredite za knjžnico, za posamezne institute, za izpopolnitev medicinske fakultete itd. Nato je dr Jančič govoril o srednješol-stvu. Na gimnazijah v Ljubljani, Mariboru in Celju število učencev povsod presega po zakonu za posamezne oddelke predvideni kont'gent. Profesorji so preobremenjeni in jih primanjkuje, na drugi strani pa je samo v Sloveniji 160 profesorskih kandidatov, ki čakajo na namestitve. Potrebnih bi bilo še pet novih gimnazij. Kar se tiče nižjega šolstva, je govoril predvsem o šolah v obmejnem ozemlju. V štirih obmejnih srezih manjka 24 šol in 58 učiteljev. Nadalje je govoril o raznih kulturnih institucijah v Mariboru. Država bi morala podpreti mariborsko Zgodovinsko društvo, da bi zmagovalo stroške za svoj časopis, nadalje Muzejsko društvo in gledališč?, kateremu bi bilo treba zvišati subvencijo od 300 na 500 tisoč. Na ponbldanski seji je posi. Radivo} Na-riovič (JNS) kritiziral prosvetno politiko režima in šolske razmere zlasti v Južni Srbiji, posi. Dobršek pa je spet govoril o razmerah v Sloveniji. Slovenska pismenost je zgolj zasluga slovenskega ljudstva, ki si je s svojimi lastnimi sredstvi zgradilo svoje šolske zgradbe Dolžnost vlade pa je, da tem šolam zagotovi zadostno število učiteljskih moči. ki jih sedaj manjka vsaj še okrog 400 ker je še 16.000 otrok brez rednega pouka. Nato je govonl o delovanju ljubljanskega sreskega šolskega nadzornika Erjavca Opozoril je na ministrovo iz- j javo, da bo podpiral JUU dokler bo vztrajalo na zgolj stanovski osnovi in «e bavilo izključno s stanovskimi zadevami Zahte- , val jj: uči.teljsho stalnost in kritiziral birokracijo, ki se uvaja v šolstvo in ovira uči- | te!Jako pedagofto delovanje. V svojem govoru j« ob zaključku omenil, da bi bilo koristno, če bi se vsaki narodni šoli na kmetih dodelilo majhno kmečko posestvo in bi se vsaka šola uredila tako, da hi bila čimbolje v skladu z miljejem in značajem svoje okolice. Poslanca AIHn Roman In Rudolf Pleskovič Temperamentno je govoril nato Voja La-zič o personalni politiki t resoru prosvetnega ministrstva. Nazadnje mu je predsedujoči podpredsednik Tonuč odvzel besedo. Med nadaljnjimi govorniki sta bila še poslanca JNS Albin Koman in Rudolf Pleskovič. Poslanec Koman Je uvodoma oaglaäal, da se mora prosvetna politika voditi z državnega in narodnega gledišča, ne pa iz strankarskega interesa. Razpravljal je o težkočah s katerimi se mora boriti sokol-sko delo med mladino in med učiteljstvom. V Sloveniji so na poslu zagrizeni nasprotniki sokolstva. Grajal je, da se je v ba-novinskem proračunu v Ljubljani prejšnja postavka podpora Sokolu v iznosu 180.000 din spremenila in se glasi >za sokolske m športne organizacije«. V tekočem proračunskem letu Sokol ni prejel niti dinarja. Tudi poslanec Koman se je podrobno pečal s premestitvami in odpusti v učiteljstvu ter je navajal celo vrsto primerov. Obeležil Je kakšni razlogi so merodajni pri nastavitvi novih učiteljev in pri napredovanju učiteljstva. Razložil je kako je bivši referent v prosvetnem ministrstvu Erjavec prakticiral geslo: »zvestoba za zvestobo«. Mnogo pozornosti so vzbudile navedbe poslanca Komana o spremembah v šolskih upraviteljstvih. Nešteti šolski upravitelji so bil razrešeni brez vsake krivde in brez disciplinske preiskave. 1 Podrejeni so sedaj mlajšim tovarišem ali pa celo pripravnikom. S tem se ubija ne le njihov ugled, temveč tudi ugled šole in avtoriteta oblasti. Nujno potrebno je, da se vendar že enkrat vzakoni stalnost učiteljev, da se osigura napredovanje strogo po službeni starosti in da se zakonito uredi čin šolskih upraviteljev. Prosvetno politiko je treba voditi tako, da bo imela korist šola. odnosno narodna vzgoja in narodna prosveta. Danes imamo v Sloveniji šole, ki jih vodijo in na katerih delujejo sami novinci. V Polju, srez Šmarje n. pr. je trirazrednica pod vodstvom pripravnika, ki ima štiri mesece službe in na njej delujeta dve učiteljici, ki skupaj nimata enega leta prakse. Na štirirazrednici v Starem trgu ob Kolpi so štirje pripravniki, upraviteljica še nima eno leto službe. Nasprotno pa je bil šolski upravitelj, ki je dolga leta vodil šestraz-rednico v Kapelah, premeščen na enoraz-rednico v Radence in ne more doseči, ako ravno je bolan, premestitve na ugodnejše mesto. Ako je šola v rokah povsem neizkušenih mladih ljudi, potem ne more biti nobenega napredka v vzgojnem delu, uprava in šolsko gospodarstvo pa naravno propadata. Obširno je govoril poslanec Koman tudi o vzgoji gluhoneme mladine. V Jugoslaviji imamo samo štiri šole za gluhoneme: v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu in Jagodini. V tem oziru smo daleč zaostali za vsemi kulturnimi državami. Vsaka ba-novima bi morala imeti V3aj po en tak zavod. Tudi v naSl prosvetni administraciji se vse bolj uveljavlja centralistični duh. To se vidi posebno iz namer glede monopoli-zacije učnih knjig in pa privilegijev, ki se jih hoče dati Državni tiskarni. To so nesrečne zamisli, ki so povrh ša v najostrej-šem odporu z napovedmi v najširših samoupravah. Končno je lzlavfl poslanec Koman, da bo glasoval proti proračunu. Govoru posi. Komana je sledilo živo odobravanje na vsej levici. Ob največji pozornosti skupščine je poslanec Pleskovič razpravljal predvsem o učiteljskem vprašanju. Uvodoma je opozoril na težke obtožbe poslanca Šemrova, iznešene v lanski proračunski debati proti nacionalnemu učiteljstvu. JUU je gospoda Šemrova javno pozvalo, da navede imena in dejstva. Toda gospod je ostal svoj odgovor dolžan do današnjega dne. Prejšnji minister prosvete je sicer odstranil znanega gospoda Erjavca iz ministrstva, zato pa je bil Erjavec imenovan za sreskega šolskega nadzornika v Ljubljani. Poslanec Pleskovič je obširno govoril o mladini in sokolstvu. V dravski banovini je sedaj lepi sokolski in narodni pozdrav Zdravo odpravljen. V personalni politiki se pod novim ministrom ni nič spremenilo. Poslanec' navaja najbolj značilne slučaje in se posebno zadržuje na onih primerih, ko so nastale prave rodbinske katastrofe, ko so možje ločeni od žen in starši od otrok. Posebno težko je tudi vprašanje odpuščenih učiteljev in pa rarrešenih šolskih upraviteljev Tu nastajajo nemoeoče razmere. Cela vrsta šol ima za upravitelje uč:teliske pripravnike. stari zaslužni upravitelji pa v mnogih krajih službujejo pod svoümi nekdanüm* učenci Posebno pozornost so vzbudila Pleskovičeva izvajanja o sokolskem delovanju narodnega učiteljstva in o posledicah, ki zaradi tega zanj nastajajo Toplo se je poslanec Pleskovič zavzel za ureditev položaja učiteljic ročnih del in pa kontraktualnih učiteljev Prosil je ministra, da v tem oziru predloži narodni skupščini potrebne amandmane k finančnemu zakonu. Velika krivica se godi učiteljstvu v pogledu napredovanja. Poslanec Pleskovič je na podlagi točno sestavljenih podatkov dokazal. da je v »ranglisti« samo pri prvih 100 napredovanjih bilo preskočenih 94 učiteljev. Zahteval je, da se uvede še naknadno disciplinska preiskava proti povzročiteljem takega krivičnega postopanja. Skrajno mučno in težko je stanje brezposelnih učiteljskih in profesorsWh kandidatov. V dravski banovini je 250* učiteljskih mest nezasedenih, a na drugi strani okrog 500 učiteljev brez posla. Od teh jih živi skoraj 400 v nadvse bednem položaju. Na drugi strani pa je cela vrsta dosluže-nih učiteljev, ki ne morejo v pokoj Na žalost se tudi pri redkem nameščanju brezposelnih učiteljev ne postopa tako. kakor bi bilo potrebno Mnogi, ki imajo svoje diplome še iz 1 1931., so brez službe, drugi, ki so šele lani dovršil.'" na so že dobil! namestitev Poslanec Pleskovič je ostro označil vzroke In posledice takega ravnanja Zahteval 1e, r 2. je umrl v 76. letu starosti nestor hrvatskih glasbenikov ie pre Isednik Hrvaškega pevskega sa veza Nikola Faller. Rojen .ie bil L 1862 v Ivanjeu pri Varaždimi. Že kot dijak se je zanimal za glasbo, študiral je ca zagrebški univerzi, konsf rvatorij pa je »iovršil na Duna .Hi in v Parizu. Od 1. 1887 se je skoro neprestano ude/st voval v 7>a?r<;lri z malim prešlo kom. ko je bil direktor gledališča v Oisijeku, ter je bil dirigent in ravnate!» hrvatske orere do svoje unokojitve. Po koj.itvi si jp pridobil zasluge, zlasti r organizacijo Hrvatskeffa pevskerra saveza. ki mu je b'l precfce-inik in nazadnje čartni predsednik. Nemška križarka „Emden" v Dubrovniku Dubrovnik, 28. febr. o Davi ob 9. je prispela v gruško lupo nemška križarka »Emden«. Zarad: njenega prihoda sta prispela v Dubrovnik nemški poslanik Heeren iz Beograda ter nemški konzul dr. Kiirbes iz Sarajeva. Danes so bili izmenjani obiski med poveljn ikom križarke ter komandantom naše pomorske akademije, komandantom mesta in za^stopniki civilnih oblasti. »Emden« bo ostala v Dubrovniku do ponedeljka. Razširfenfe področja carinarnice v Dravograd« Beograd, 28. febr o. Delokrog carinarnice v Dravogradu-Meži je razširjen tako, da bo opravljala carinsko službo tudi za bombažno predivo. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vrecne po vsej državi z nekoliko veejo oblačnostjo v severni polovici. Ponekod bodo jutranje megle. Toplota se bo dvignila. Zagrebška: Postopno poslabšanje vremena. Dunajska: Milo vreme, menjajoče se oblačno, na jugu še precej jasna LJUBAVNA ŽALOIGRA V SOLČAVI Zagoneten samomor zagrebškega veterinarja In njegove prijateljice Celje, 28. februarja. V idilični Solčavi ob vznožju Savinjskih Alp se je odigrala v noci od sobote na nedeljo ljubavna drama, ki je zahtevala dvoje mladih življenj. Prejšnjo soboto, 19. februarja, sta prispela v Solčavo mlad, preprosto oblečen moški in mlada, nenavadno lepa, elegantna blondinka Najela sta v neki tamkajšnji go-s'Hni sobo z dvema posteljama. V knjigo za tujce sta se vpisala kot mož in žena z imenoma Jaroslav in Marija Sigur iz Zagreba. On je navedel, da je rojen 1. 1909 v Sisku in da je državni uradnik v Zagrebu, ona pa. da je rojena 1. 1915. na Dunaju. V omenjeni gostilni sta ostala ves teden. Moški je bil ves čas nekam zamišljen in redkobeseden, ona pa je bila videti živahna in brezskrbna V gostilni sta naročila, naj jima nosi služkinja zajtrk vsako jutro ob 9. v sobo in pride obenem zakurit Prosila sta, naj ju nato pustijo v miru, ker bosta ostala vsak dan do 13. v postelji in bosta prihajala ob 14 ah 14.30 h kosilu. Tako je tudi bilo. Po kosilu sta hodiia po dve uri na sprehod, sicer pa sta bila vedno doma. V gostilni so bili prepričani, da sta tujca no-voporočenca. Nihče ni slutil, da se pripravlja tragičen zaključek obeh mladih živ-Jjenj. Dan pred smrtjo Preteklo soboto je dama prosila gostilni-Čarko za račun enotedenskega bivanja. Ko ji je gostilničarka dejala, da ji bo izstavila račun v nedeljo, je *kjka izjavila, da hoče imeti račun v soboto' Gostilničarka je ugo-dila njeni želji m dama je v soboto zvečer okrog 21. ure plačala račun za ves teden. Ko je v Sigurjevi družbi v gostilni pove-cerjala. je še nekaj časa opazovala goste, ki so tam biljardirah V nasprotju s prejšnjimi dnevi pa je b'la v soboto zvečer zelo potrta Slično duševno razpoloženje so opazili tudi na Sigurju Preden je odšla mlada dama s Sigurjem k počitku, je prosila, naj ju služkinja v nedeljo zjutraj ne budi in ne moti in naj torej ne prinese zajtrka m tudi ne zakuri v sobi, ker je dama zelo utrujena. Ker bosta oba dolgo spala, naj ju tudi ne kličejo h kosilu m večerji. Ce bosta hotela jesti, bosta že povedala in jima lahko potem pripravijo jajca in kompot ali kaj sličnega. Sigur in dama sta odšla okrog 21 30 v svojo sobo Dama se je kmalu vrnila in stopila v kuhinjo po toplo vodo. Na sebi je imela krasno piavo, svi'eno večerno obleko. Ko je gostilničarka občudovala njeno obleko. je dama omenila, da ji je ta obleka najljubša. Ko se je vračala dama po stopnicah v sobo. si je pela. česar ni prej nikoli storila. Toda njen glas ni zvenel veselo. V nedeljo okrog 5. zjutraj je čul domači fant iz sobe. v kateri sta stanovala oba tujca, močno ječanje. To je sporoči! takoj gostilničarki. ki mu je nato dejala, naj ne V mestni vrtnariji Liubliana, februarja Ko je je*eni zapade' na Krimu sneg, so romale palme iz Tivolija v prezimovališče. Že proti koncu septembra se začenjajo poslavljati cvetice iz parkov. Takrat, ko letijo selivke na jug. se seli tudi mestna flora v tople prostore mestne vrtnarije. Oktobra izgubi Tivoli že vso svojo dekoracijo Oru-menelo. zguhano Ustje leži pod drevesi, veverice dobivajo topel zimski kožuh in ptički. ki prezimijo pri nas, se ogledujejo za hrano, nastavljene v hišicah. Takrat sprejme tudi cvetice, ki so bile vse poletje v varstvu matere narave, skrbni vrtnar v svoje roke Dolge vrste paini, druga poleg druge. citrone. kakteje, smreke in rdeče pri-nule. bele aceleje. zeleni asparagos. blede ciklame. — vse to živi in raste naprej dolge zimske mesece v dan in noč enaki temperaturi, pod skrbnim vrtnarjevim nadzorstvom. Medtem ko zunaj počiva narava pod snežno odejo in zbira moči za nov o življenje, v katero se bo prebudila na pomlad, pa mestno cvetje ne pozna zimskega oddiha. V mestnih cvetličnjakih vso zimo klijejo nove biljke. tu se dan za dnem pikira. presaja. cepi. zaliva Življenje, ki ga je prej vzdrževala toplota sonca, vzdržuje pozimi segreti zrak Trije vrtnarji in dve ženski so neprestano zaposleni pri oskrbovanju in negi mestnega cvetja Dolge vrste rdečih begonij že cvete jo in čakajo, da sonce zunaj ogreje zemljo in ozračje Tesno je v prostorih mestnega vrtnarstva.' Pa'mam je dolgčas po čebelah in metuljih Zdaj si že spei želijo vrišča otrok. Morda so radovedne, kako so preživele zimo veverice moraa se pm že toži po čiv-kan ju vrabcev žgoleniu kosov m ščinkov-cev Sonce se na vso moč up'ra v stekleno streho m v okna njihovih prezimovališč. Budijo se muhe tn se zaletavajo v okna. Morda bo kmalu zabrenčaJa nekje v bližini čebela, pom'ad je blizu/ Ko izgine zadnji sneg s Krima, poroma jo drevesa in cvetice iz cvethčnjakov spet na svoje stare prostore v mestnih parkih. moti mladega para. Okrog 8. zjutraj »o čuti tx sobe spet neko pritajeno vzdihovanje. Domačim je j eia postajati zadeve sumljiva. Opoldne so potrkali na vrata sobe, v kateri sta stanovala oba tujca, a se ni na trkanje nihče oglasil. Domači so bili prepričani, da tujca spita in so se odstranili. Ker ju pa tudi še zvečer ni bilo na spregled, so načeli domači zopet trkati na vrata, toda spet se ni nihče javil. Tujcema so zaklicali, da bodo s silo odprli vrata, če se ne bosta oglasila. Tudi to je bilo zaman. Zato so v hudi slutnji telefomčno poklicali orožnike iz Luč. Se preden so orožniki prispeli, so domači vlomili vrata v sobo. Oba zastrupljena Nudil se jim je pretresljiv prizor. Dama, ki j« bila slekla omenjeno piavo večerno obleko in si oblekla oblačilo, je ležala na postelji mrtva, z mirnim izrazom na obrazu. Sigur pa je ležal skrčen na tleh poleg svoje postelje. Tudi on je bil že mrtev, poznalo pa se mu je, da je izdihnil v hudih bolečinah. Na mizi v sobi je bilo več list-kov. Na enem je bi! denar za sobo za nedeljo in ponedeljek, na drugem napitnina za služkinjo. Na polo papirja pa sta napisala željo, naj ju ne obducirajo, ker sita šla v smrt sporazumno in prostovoljno. S pogrebom naj počakajo, ker sta že obvestila sorodnike. Navedla sta tud; vrsto strupa, s katerim sta se zastrupila, in kemično for- mulo strupa. Nt poli je bil datum 26. februarja 1938, pod njim pa sta se oba podpisala in navedla naslov: Zagreb. Kraljice Marije ulica 28/1. On se je podpisal z imenom Jaroslav Sigur, or.a pa z imenom Marija Jaris-Susič. Na robu pole je stala steklenica s strupom. Vse kaže, da sta oba istočasno pila strup, ker so našli na njeni postelji zvrnjen kozarec t ostanki strupa. Tudi on je imel na nočni omarici kozarec, po-leg njega pa brizgalko za injekcije. Ker ima ona roko posinelo, sklepajo, da ji je on vbrizgnil neko sredstvo, da ni čutila bolečin zaradi strupa. Zato jt tudi izraz mrtve tako spokojen. Sam pa si očitno nI vbrizgnil mamila, ker priča lega njegovega trupla o obupni smrtni borbi V sobi je bilo vse lepo pospravljeno. Dama je spravila vse svoje stvari v kovčeg, on pa svoje v nahrbtnik m je položil tja listek s seznamom vsebine nahrbtnika. Tudi električno luč sta bila pred samomorom ugasnila. Pri dami so našli legitimacijo na ime Marija Susič, soproga banovinskega uradnika 9. skupine iz Zagreba, pri njem pa legitimacijo na ime JarosLav Sigur. veterinar na univerzi v Zagrebu Vse dni, ko sta bila v Solčavi, nista poslala po pošti niti enega dopisa, v soboto pa sta oddala na pošti priporočeno in dve navadni pismi. Davi so obvestili sorodnike tragično umrlih in oblast. Ozadje pretresljivega dogodka še ni pojasnjeno. Najstarejši sokolski blagajnik je umrl Zanimivosti iz življenja 86 letnega peštarja Ilaša Vače, 28. februarja Pretekli ponedeljek smo na Vačah pokopali S61etnega vpokojenega poštarja Ivana Ilaša. Udeležba pogreb-cev z Vač, iz Litije, Moravč in od drugod je dovolj pričevala o njegovi priljubljenosti, naš je bil med najstarejšimi Vačani, ki se Je ohranil do poznih let nenavadno veder tn živahen. Pred tedni pa ga je napadla pljučnica, ki se ji je sicer izmuznil, toda naposled je prejšnji petek ponoči le ugasnil kakor lučka. V sotobo zjutraj so ga našli mrtvega. Brez vsakega boja se je preselil v večnost, kjer ga čakata obe življenjski družici. Njegova druga žena je umrla pred dvema letoma. Ilaš je bil dolenjski rojak, z Bučke. Da-vkarska služba ga je privedla v Litijo in kasneje na Vače. Ko se je poroč;l s sestro popularnega Franca Kolbeta iz Litije, je prestopil k pošti. Po velikem požaru, ki je uničil vse Vače. si je tu postavil lastni dom in se trajno naselil na Vačah. Njegova družina se je krepko razmahnila. V prvem zakonu je imel 10 otrok. Po smrti svoje prve žene se je kot 60!etn k v drugo poročil, njegova nevesta je štela manj ko 30 let. Za 801etnico je dobil Ilaš takšno vezilo kakor le malokateri oče: na svet je privekala punčka, ki zdaj šteje 6 let. Vseh otrok je bilo 15, le eden je umrl, ostali objokujejo smrt svojega skrbnega, res zglednega očeta. Nekateri so na Vačah. drugi v Ljubljani in v Beogradu, dva pa iz daljnje Francije nista mogla priti h pogrebu. Poštar Ilaš je bil živ vzor zavednega Sokola. Sodeloval je tudi v političnem po-kretu in po njegovi zaslugi so bile Vače dolgo dobo krepka nacionalna trdnjava. Sokolu na Vačah je bil ne samo ustanovitelj, marveč vso dobo tudi skrben blagajnik, gotovo najstarejši v Jugoslaviji. Bratje Sokoli iz Vač in Moravč so ga zatorej ponesli k večnemu počitku. V sprevod so se uvrstili tudi gasilci in v slovo je spregovoril naš sokolsk' načelnik br. France Kristan. Njegov poslednji dom smo okrasili z obilnim cvetjem. Dobrodušnega odpornega moža bomo trajno ohranili v lepem spominu. Usodna nesreča dveh starih If&di Pod vinogradom je zmrznil » V globino je padla Mokronog, 28. februarja. Letošnja, zima je na Dolenjskem še prav portbno mila, vendar je tudi zahtevala nekatere žrtve. Ponoči je nastopil precej občuten mraz in mu je podlegel užitkar Gimpelj iz Ribnice v šmihelski občni Mat ja Gimpelj je izročil svoje posestvo sinu, ki mu je moral dajati užitek. Toda sin se ni dosti brigal za posestvo, hodil je po svetu in gospodarstvo je propadalo. Kmetijo je naposled kupila neka prsestni-ca iz šmhela, ki je pustila obdelovanje in užitek preužitkarju G'xnplju- Mož je navzlic visokim letom skrbno obdeloval polje in vinograd na Ljubenski gori pod Sv. Vidom. Tako je bil tudi v četrtek zaposlen v v Tiogrsdu. Ker je splošna navada na Dolenjskem, zlasti v vinorodnih krajih, da se debeli četrtek izdatno proslavi, si je tudi užitkar Gimpelj v precejšnji meri privošči zlate kapljice. Ko se je ponoči sam vračal domov, je v temi nekoliko zašel, padel na skalnatih tleh ter se kotalil po rebri. Pri tem se je precej potolkel, a je vendar še vstal in se plazil po hribu. Toda spet je padel Ln se potolkel, nakar je nezavesten obležal. Ker ni bilo pomoči, je penoč zmrznil. Našli so ga Seie v soboto. Novica o tej nesreči, se Je hitro razvedela po okolici. Ker je bilo po vinogradih zaposlenih mnogo ljudi, se je zbrala precejšnja množica okoli ponesrečenca. Orožnik: so dali ponesrečenca položiti v krsto, nakar je bil pokopan na šmihel-skem pokopališču. Nad 70 let stara Marija Ucmanova 1z Valte vasi se je v soboto popoldne napotila v vinograd svojega zeta, ki se je bil pred nekaj leti priženil na njano posestvo. Vnograd leži precej -visoko. Ko je v vinogradu opravila delo, se je vrnila proti domu z zetom, ki pa je stopal precej pred r>jo. Na vlažni, ozki in spolzki stezici je ženica spodrsnila ter padla tako nesrečno, da je strmoglavila kak h 50 m globoko. Obležala je vsa pobita po glavi, krvavela je iz več ran. udje pa so ostali nepoškodovani Nesrečo je prvi opazil bližnji sosed vinogradnik Franc Urbančič iz Gornjega polja, ki je prihitel na pomoč. Kmalu je prispel tudi gostilničar in posestnik Ivan Kulovec iz Valte vasi, ki ji je ponudil okrepčilo. Pone srečen ko so naložili na lestvo, ker drugega n-' bilo pri rokah, ter so jo prinesli do ceste in tam počakali, da so prišli ponjo z vozom, nakar so jo odpeljali domov, žena je bila tako slaba, da so jo takoj prevideli. Pri njenih letih in spričo hudih poškodb je malo upanja, da bo okrevala. Pogreb Ivana Arka Ribnica, 27. februarja. Danes popoldne so nešteti znanci in prijatelji spremili k večnemu počitku priljubljenega ribniškega starino g. Ivana Arka. K njegovemu pogrebu se je zbrala za Ribnico naravnost ogromna množica ne le iz ribniškega okoliša, temveč tudi iz ostalih krajev kočevskega predela, pa tudi mnogi znanci in prijatelji iz Ljubijane. Žalni sprevod je otvoril močen oddelek Sokolov z zastavama ribniškega in dolenjevaškega Sokola in sokolsko godbo, za mini depu-tacija gasilcev, za krsto in pokojnikovimi svojci pa se je razvrstila kilometer dol- ga poro rt« drugih žalnih gosto*. Poleg drugih so spremili pokojnika do groba senatorja dr. Krarner in Ivan Pucelj. nar. posi. Hajko Türk, kočevski župan notar Lovšin, mnogo naprednih ljudi z Blok pod vodstvom g Ivana Rusa iz Luškega potoka, velika deputacija iz Sodražice na čelu z g. Ivancem, ugledni predstavniki nacionalnih društev skoro iz vsega kočevskega sreza. Pevci so pred domom in na pokopališču ob odprtem grobu zapeli žaloatinke. sokol-ska godba pa je vso pot igrala žalobne koračnice Mrak je že legal na lepo ribniško kotlino, ko sta se po opravljenih cerkvenih obredih sokolska prapora nemo sklonila nad grobom in se v imenu sokolske družine še enkrat poslovila od vzornega moža in Sokola, ki se je po dela in žrtvovanja polnem življenju za večno vrnil v svojo domačo zemljo. Alojz Armelinif Poljane, 28. februarja. V nedeljo popoldne je umrl v Poljanah po kratki mučni bolezni vpokojeni višji inšpektor g. Alojz j ArmeUni. Izhajal je iz Škofljice pod Ljubljano. Po nižjih razredih srednje šole si je izbral odgovorni poklic v finančni službi ter se je z vztrajnostjo vsestransko izpopolnjeval. Upoštevan je bil od tovarjšev io predpostavlje- NEGRO bonbon odpravi hripavost. Proizvodi: BUFF. SUBOTICA nih in je dosegel prav lepo uradniško stopnjo. Dolga leta je bil prideljen finančni direkciji v Ljubljani. Od tod je prišel kot finančni inšpektor v Kočevje, kjer se je znal uveljaviti s svojo trdno narodno za*-v est jo. Bil je dobro znan v kočevskih narodnih krogih. V vojni seveda ni zaostala denuncijacija, češ, da ima roman »Gospo-din Fran jo« v svoji psalni mizi. Znal je odločno nastopiti in se je ubranil posledic. Po vojni je prišel na odgovorno mesto na Jesenicah, kjer je ostal več let. Potem je bil premeščen kot višji inšpektor v Zagreb. To je blo eno njegovih najobširnej-ših službenih območij. Možu, ki je bil v svojem poklicu posebno vesten, razmere tod niso ugajale, zato je po nekaj letih zaradi izčrpanosti stopil v pokoj ter se stalno naselil v Poljanah ▼ ličn: hišici svoje soproge Kmalu se je popolnoma vživel v poljanske razmere. B£1 je član naprednih društev in Sokola, katerega je redno podpiral. Jutri, 1. marca, bo položen na tukajšnjem pokopališču k večnemu počitku. Njegov spomin bo v časti ohranjen pri vseh, ki so ga poznali. Dve žrtvi ciganske sleparije Kako sta zakonca odkupila zaklad v gozda Neverjetna je lahkomiselnost ljudi, neverjetna pa je tudi fantazija, ki jo imajo cigani, da si pomagajo skozi življenje. Njihova domiselnost ustvarja celo vrsto lažnih trikov in prevar, katerih žrtve so Lahkoverni liudje Bilo je 29. junija 1936 v Brezuli, ko sta se pojavila pn zakoncih Antonu in Katarini Lampret dva cigana. Zatrjevala sta zakoncema. da imata v bližnjem gozdu shranjeno vreča z 200.000 din. Ta denar pa je za nju brez pomena, ker je »zacopran«. Zaradi tega bi bila pripravljena odstopiti vrečo z 200.000 din vsakomur, ki bi jima bil pripravljen odrajtati vsaj primerno odškodnino. takole svojih 4000 dinarjev. Lampretova sta nekoliko pcmisljala in naposled ju je ciganska zgovornost pretentala. Pristala sta in sta ciganoma izročila 4000 dinarjev. Cigana sta ju odvedla v bližnji goüd. kjer je bila za grmom zares skri- ta vreča Lampretova sta vrečo dvignila ter jo odnesla domov, oba cigana pa je vzel gozd in ju ni bilo več na spregled Ko sta Lampretova prispela domov, sta brž uvidela, da sta kruto prevarana. Sleparska cigana so orožniki po dolgem iskanju vendarle izsledili. Ta žalostno smešna zgodba je imela danes svoj konec pred mariborskim malim kazenskim senatom ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Tombak ob prisedni-štvu dr. Travnerja in dr. Čemerja Obtožbo je zastopal državni tožilec Sever. Na zatožni klopi je sedel 39-letni cigan Juraj Jovanovič iz varaždinivke okolice. Cigan so je izgovarjal na razne načine, kar mu se-j veda ni mnogo pomagalo. Obsojen je bil na 4 mesece strogega zapora, medtem ko je bil njegov ciganski pajaaš že pri prvi razpravi lani v oktobru, o čemer smo svoj-čas poročali, obsojen na leto dni strogega napora. Milipnske dobitke delimo v Ljubljani Danes pričetek zaključnega žrebanja razredne loterije Danes bodo množice Ljubljančanov la onih ožjih rojakov, ki kolo za kolom poizkušajo svojo srečo v državni razredni loteriji, doživele svojo senzacijo: prvikrat odkar državna loterija obstoji, se bo del žrebanja — in sicer prav žrebanje najpomembnejših dobitkov — vršilo v Ljubljani, v veliki dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. V ta namen je že prispela komisija, ki ji predseduje šef glavne kontrole carin dr. Konrad šraid, z njim pa so še M. Bob.č, B. Rankovič, Vladimir Da-vunovič, dr. Kazimirovič, Ž. Joksimovič, D. Stevanovič in Djukid, vse priprave pa vodi ravnatelj dr. Popovič. žrebanje se začne ob 8. ln bo trajalo do 10.45. V dvorani so namestili dva bobna, bobna sreče, v katerih se bodo vse te dni Predsednik komisije g. dr. Konrad šmid je naš ožji rojak iz SI over j grad ca in službuje v Beogradu že od jul'ia 1919. Od načelnika finančnega ministrstva je napredoval do pomočnika generalnega direktorja carin, potem je nekaj let sam vodil generalno direkcijo carin, od leta 1929. pa je član glavne kontrole, našega na/višjega državnega računskega oblastva. Te dni je dopolnil 52. leto svoje življenja. vrtele Številke srečk in dobitkov. Žrebanje se vrši na ta način, da se vsakokrat zavrti najprej boben s številkami srečk, nato boben dobitkov. Tako prihajata pri vsaki zavrtitvi številka in njen dobitek drug za drugim na dan. Bobna sta zapečatena in danes bo komisija pod vodstvom šefa glavne kontrole najprej ugotovila, aii so pečati nepoškodovani. žrebanje v provinci ima predvsem propagandni namen, od blizu predočiti čim širšemu občinstvu, kako državna razreu-na loterija obratuje, že samo dejstvo, da so lani najavili tudi žrebanje v Zagrebu in Ljubljani, je prav ugodno vplivalo na odkup srečk in od zadnje izdaje 100.000 komadov jih je bilo prodanih oKrog 90.000. Državna razredna loterija je bila ustanovljena leta 1890. Svetovna vojna je nieno delo prekinila, leta 1919. pa je bila obnovljena in leta 1920. je bilo prvo žrebanje. Državna razredna loterija je gospodarsko podjetje, ki posluje sorodno kakor denarni zavodi. Vsako leto se žrebajo srečke dveh kol. Prvo traja od 1. aprila do 30. seprembra, drugo pa od 1. oktobra do 30. marca. Vsako kolo obsega 100.000 celih srečk po 1000 dinarjev, a skupni dobitki znažajo dinarjev 64,991.000. V prvih štirih razredih je Izžrebanih vsakokrat le po nekaj milijonov, ▼ V. razredu pa lepa vsota 53 927.0^0 dinarjev. V Ljubljani bo izžrebanih 1%. .00 srečk, žrebali bodo 10 delovnih dni. tako da bo vsak dan Izžrebanih po 1500 srečk. V petem razredu bodo izžrebani tudi štirje glavni dobitki v zneskih po 2 milijona, 1 milijon, 500.000 in 400.000 din. a še nekaj prav lepih dob'tkov: 4 po 400.000 5 po 100.000, 7 po 80.000, 6 poGO.GOO, 10 po 50.000 itd. Doslej so se žrebanja vršila samo v Beogradu, proračun za leto 1937./%. pa Je prinesel zakonsko pooblastilo, da se žrebanje lahko vrši tudi v drugih večjih mestih države, predvsem v Zagrebu in Ljubljani. Državna razredna loterija je Imela od leta 1920. do danes okrog 400 mili jonov din dohodkov. Od tega pripade 10% trgovinskemu ministrstvu za pospeševanje male industrije in obrti. 10% fondu za gospodarske zadruge, 10% rezervnemu fondu, 3% državnemu invalidskemu fondu, ves preostanek za poljedelskemu ministrstvu, ki s tem denarjem finansira vse akcije za pospeševanje kmetijstva Strojni institut ljubljanske univerze Od tehnične fakultete naše univerze smo prejeli naslednji apel, ki ga je napisal bivši rektor g. prof. dr. Milan Vidmar, predstojnik strojnega in elektrotehničnega oddelka fakultete: Univerza, ki hoče biti zdrav, čvrst organ v telesu svojega naroda, mora vršiti trojno delo: vzgojo mladine, gojitev vede in sodelovanje pri vseh važnih problemih javnega življenla. Univerza mora biti osrednji organ naroda. Duša in gospodarstvo naroda sta ji neprestano potrebna. Un'verza mora utirati kulturi in civilizaciji svojega naroda nova pota. univerza bora biti svetilnik mlad m in starini članom sveta, ki v njem itoji in živi. Nisem poklican, da sodim dosedanje delovanje naše univerze. Narod sam bo sodil, ali mu je univerzs skrbna mati ali ne al' mu denaša sadove, ki jih je od nje pričakoval ali ne. Pač pa sem dolžan povedati, česa je univerza v onem svojem delu, ki mi je zaupan, potrebna, da bo lahko resnično živela in delala, da bo lahko res oplajala narodno življenje v zadostni izmeri. Un verza bi bila lahko samo nekakšna tovarna za duševne delavce. Slovenci bi se lahko odločili, da »izdelujemo« inže-njerje, juriste. profesorje za eksport. za vzhodne in južne kraje naše države. Ta smer pa bi bila pasivna. Očitovala bi nekakšno res gnacijo. Ali smo res za vedno obsojeni na siromaštvo, na bridko pošiljanje svojih rok ln glav v bogatejše kraje ker doma ni kruha dovolj? Aktivna smer Je: zaposljevatl slovenske roke in glave v Sloveniji. Zakaj bi jih ne zaposljeval' ? Slovenska gruda je res zelo skopa. Nj?ni sadovi, ki jih pridobiva kmet. so borra. Toda Slovenca je zemlja vodnih sil in premoga česar zemlja ne obeta kmetu, ponuja obrtniku, industrijalci!. Elektrifikacija in rudarstvo nadomestita lahko marsikaj, česar kmetijstvo ne zmore, če bomo pošiljali svoje mlade inženjerje na vzhod in jug, namesto c'a j h vprežemo doma v delo, bomo res ostali siromaki in hlapci. Slika mi prpoveduje, da je jedro naJe tehniške fakultete nekje med elektrotehniko in rudarstvom. Naša univerza ima rudarski oddelek, edino rudarsko visoko šolo v državi. Naša tehniška fakulteta ima svoj elektrotehniški oddelek. Toda tako rudarstvo kakor elektrotehnika sta živo, izredno živo povezani s strojništvom. Naša rudarska šola. ki je že dolga leta predmet političnih ntrig, ki ji neprestano groze pohlepni pogledi iz Sarajeva, bo šele tedaj čvrsto postavljena na slovenska tla. ko ji bo stal zadosten strojni institut ob strani. Mnogo manj ogrožena elektrotehniška šola pa bo ostala hroma, dokler tudi nji ne bo ostal zadosten strojni Institut ob strani. Lani je inž. F. Lobé, profesor strojništva, Izdelal z neverjetno vnemo in požrtvovalnostjo načrte za zadosten, moderen strojni institut. V A5kerče«vl ulici naj bi dal sedanjemu poslopju rudarskega inst-tuta mogočno krilo. V novem institutu naj bi strojništvo imelo vse laboratorije, kt jih doslej pogrešata rudarstvo in elektrotehnika, pa tudi laboratorije za aerodinamiko, ki bodo gotovo silno koristni našemu zrakcplovstvu. Ves institut ne bo potrosil desetih milijonov dnarjev. Toda kaj je deset milijonov? Ali jih Slovenija ne zapi je v letu pet sto? Kaj je deset milijonov za močno državo, ki ie krvavo potrebna zdrave industrije, elektrifikacije in rudarstva? Do! ga vrsta žalostnih let leži za nami. Le stradanja in hiranja, let neznosie bede v znanstvenih hramih. Povedati je treba odkrito; slovenska univerza je sestradana, izčrpana, slabotna Njeni učenjaki so obupani. Močne injekcije so ji potrebne. Caveant consules! še je mogoče v letošnjem državnem proračunu zasigurati takojšnjo gradnjo strojnega instituta, če »ne bo mogoče«, bo legla onemogočnost na jedru tehniške fa kultete slovenske univerze in pred številnimi glavami te fakulte bo stal samo še smoter: »fabricirat-« inženjerje. Ta smoter je sramoten. Sramoten za profesorje, ki hočejo delati, koristiti, svetovat1 in voditi. Sramoten za narod, ki noče ostati hlapec, hlapec zdravejšim bratom v svoji državi, ker jt bil stoletja hlapec tujcem. Lep Zgodbe brez groze lomaèc vesti Originalni predlogi V prontCuuüKi razpravi v narodni sknp-Sčinl prihajajo razni poslanci z zelo svojevrstnimi predlogi. Tako je c. pr. poslanec Aleksander Daéié iz vladnega zemljo-radniškega kluba priporočal ministru pravde, naj s posebnim zakonom ukine odvetništvo in organizira nov način odvetništva na račun državnega proračuna. Enako je zahteval takojšnjo ukinjen je stalnosti sod nikov, češ, da ovira delo po sodiščih. Nezadovoljen je tudi s termonologijo v novih zakonih, katere po njegovih informacijah ne razumejo niti sodniki in pravniki, kaj šele laiki. * Za pravočasno obnovitev naročnine- Cenjene naročnike opozarjamo na položnice, ki so jih prejeJi, s prošnjo, da jih porabijo takoj prve dni meseca za vplačilo naročnine vsaj za en mesec naprej, t. j. za marec. Na sprednji strani položnice je napisati naročnikov naslov tako, kakor se glasi na naslovnem l stiču iavoda, ki ga vsakodnevno prejema naročnik lista po pošti. Ako želi kakršnokoli spremembo naslova, naj to označi na zadnji etrani položnice. S tekočo naročnino je poravnat še morebitni zaostanek iz prejšnjih mesecev, da se ne izgubi pravica do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja. Tudi za to leto simo sklenili z zavarovalno druž bo »Jugoslavijo« pogodbo, po kateri družba izplačala svojcem smrtno ponesrečenih naših naročn kov do G5. leta starosti po-emitnino v znesku 10.000 din. Pogoj je, da naročniki niso bili v zaostanku z naročnino. Nerabljene položnice, ker je bila naročnina že poprej plačana, naj bla-govol jo cen j. naročniki shraniti za prihodnjo priliko al jih izročiti znancem, ki bi se na list naročili. — Uprava »Jutra«. mmemoBem rociMO 30 VRSI i >diičmh KoienjsKih vod 1 j» V E N l i S« SKD A J l'YRSKV A v * Promocija. Na zagrebškem vseučilišču 15e bil pronioviran za doktorja vciega zdravilstva znani športnik iz Ljubljane g. Marij Avčin. Cn^titanio! * Kongres hotelirjev. Jngos|oveno leta 1940. v Budimpešti. * Mislinjska podružnica SPD v Slovenj-gradcu vabi na svoj redni občni zbor dne 14. t ni. ob 20. (8. uri zvečer) v SakoIskeJ domu. Dnevni red običajen. * Pr: zaprtju m motnjah v prebavi vze mite zjutrai na prazen želodec Kozarec navadne Franc ložefove grenčice. * Obledele obleke barva v razi-čnih barvah in pli.-nra tovarna JOS REK'H. 1. Eno srce — ena KADKNSKA. • Naši na tujem. Organizacija izseljencev v Zagrebu je iinela svojo 14. glavno skupščino. Iz poročil predsednika in tajnika je razvidno, da je bila lani velika skrb organizacije posvečena onim našim rojakom, ki so na tujem prišli v stisko zaradi «splošne gospodarske krize. Ugotovilo se je, da je med njim le malo takih, ki bi mogli pri svojcih v atari domovini iskati pomoč, pai pa občutijo stisko izseljencev svojci doma, ker ne dobivajo več od njih podpor. Organizacija izseljencev zbira sredstva za dovršitev doma za stare in onemogle izseljence, ki prihajajo iz tujih krajev v domovino. Poročevalci eo nacrlašali, da je sodelovanje izseljenskih organizaciji z državnim izseljenskim uradom zelo uspešno. * Stalna šola za varstvo pred zračnimi napadi. Civilno prebivalstvo poučujejo strokovnjaki že vec löt, kako se je treba braniti in varovati pred zračnimi napadi. Prva stalna šola g tako nalogo pa je bila slovesno otvorjema v nedeljo v Zagrebu. SoLa je sestavljena iz dveh delov. V enih prostorih so vsi potrebni laboratoriji za raziskavo strupenih plinov in ziaščitnih sredstev, v drugih pro-fori h pa se prirejajo demonstracije in zaščitne vežbe. Z ustanovitvijo in otvoritvijo prve take šole v naši državi smo se približali velikim evropskim državam. Mnogo takih šol je že v Franciji, Belgiji Češkoslovaški. Angliji in Poljski, celo Bolgarija nas je že prehitela, največ zaščitnih šol pa je v Rusiji in v Nemčiji, kjer je bilo nedavno odrejeno, da mora biti na vsakih 30.000 prebivalcev ustanovljena ena taka šola * V 21. letih je rodila 81. otroka. V sta-rokatoliški cerkvi v Beogradu so krstili 31. otroka soproge struga rja Sievana Valenči-ča iz Zemuna. Boter je bil beograjski mestni načelnik Vlada Ilič. Valenčičeva žena je v '21 letih zakona rodila štirikrat trojčke, štirikrat dvojčke, ll-krat pa ro enega otroka. Da se pri na.s rodi mnogo otrok, a da jih še več umre, se :e obistinilo tudi pri Valen-čičevi družini. Poleg kršrenoa živi samo še osem otrok. Mati 31 otroka je stara nekaj preko 40 let. * Tradicionalne pnstne prireditve v Beli Crkvj so že v sobo'o privabile toliko domačih in tujih gostov, da v mestu tudi v privatnih hišah ni biio več stanovanj in da so 6e morali tujci zateči v okolico. V nedelo zgodai zjutraj, ko je začetek pestrega pusto-vanja, pa se je med množico razširil glas. da princa Karnevala ne bo. ker je bolan. Naposled pa je princ Karneval le prišel, a tokrat |e bil vdovec, brez princese. Spremljala ga je kakor običajno nepregledna vrsta pustnih šem. Ko je princ Karneval zasedel svoi razkošni voz. je njegov oproda sporočjj zbrani množici, da princesa zato ni prišla, ker je v blagoslovljenem stanju. Ako bog da se bo čez nekaj lei. Poles starega princa Karnevala vozil že mladi princ! — V treh štirih jezikih je množica nazdravljala Karnevalu. * Eno samo je človeku potrebno: da je zmerom na tekočem o vsem, kar se okrog njega godi. Brez knjige se ne dokoplješ do spoznanja, zato ne odlašaj In si omisli Mrzelovega »Boga v Trbovljah«, ki je nedavno izšel v založbi »Trbovlje«, Ljubljana, Gajeva. Na razpolago so izvodi po 60 (karton), 70 (platno) in 150 din (biblio-filska izdaja) in se dobe tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbur-gova ulica. * Izleti od 19. do 20. marca v Trst, cena 120 Din, ali v Gorico 135 Din. Od 25. do 27 marca v Benetke in Padovo Od 2. do 11 aprila v Rim. Napoli, Capri, Vezuv, Firenco in Benetke. Prijave sprejema in informacije daje: Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45 Vhod iz Prešernove ulice. * Internacija tržaškega študenta. Te dni je tržaška prefekturna komisija obsodila na pet let pregnanstva študenta Ferda Zidarja. Dva dni pozneje so ga odvedli v Južno Italijo. Ferdo Zidar je sin tržaškega trgovca Zidarja Studirai je politične vede na vseučilišču v Florenci. Že 1. februarja je bil aretiran. Zaenkrat ni bilo mogoče izvedeti vzrokov njegove internacije. Žrebanje državne razredne loterije dne 25» februarja 1933. Din 1.000.-— št.: 5.822, 5,825, 10.864, 15.702, 15.718. 15.740. 24.803, 24.849, 24.865, 33.041, 44.755, 44.766, 53.075, 62.033, 75.656, 95.734, 95.741, 95.768, 95.782. Od 1. do 10. marca se vrši žrebanje v LJubljani v dvoran! trgovskega doma. HRANILNICA, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 6 * Raspi* tdr»TBÌ8kfli rfnfb. Centralni urad za zavarovanje delavcev ▼ Zagrobu razpisuje po dvoje služb pomožnih zdravnikov za adrarilišče B>ret*ovac na Sljemenu pri Zagrebu m za zdravilišče Klenovik pri Ivaneu. Službe so pogodbene i mesečnim honorarjem 1-500 din, brezjpiačnim stanovanjem, kurjavo, razsvetljavo in postrežbo. Po enoletni službi ee zvtéa honorar na mesečnih 2.000 din. Proèn-je za službe je treba izročiti uradu najpozneje do 6. L m. Natančnejše podatke dobijo interesenti pri centralnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3/UL, soba èt 324. • Na tisočakih j« pekel prašička za svoj tfod neki kmet v Novakovcih pri VaraždLnu, da bi pogostil prijatelje in sosede. Tako drage peke si seveda ni privoščil nalašč iz objestnosti, marveč po nesrečnem naključju. Žene ni bilo doma, pred odhodom pa je vtaknila v krušno peč ves prihranek — oeem tisočakov. Ker ee žena ni vrnila, ee je ukjž sam lotil gospodinjskega posla Ln za peko prašička se mu je zdela najbolj pripravna krušna peč, v kateri je bilo že nekaj suhih drv. Ko se je žena vrnila, tisočakov že davno ni bilo več in veselo godovanje se je spremenilo v veliko žalost. ♦ Sami ste krivi, če vam radio ne nudi tistega užitka, ki bi ga lahko imeli 1 Naročite takoj revijo z« radio, gledališče in film »NAS VAL« in prejeli boste na ogled brezplačno številko, ki vas to prepričala, da je poleg dobrega radijskega aparata neobhodno {>otrebna tudi dobro urejevana radijska revija. »NAS VAL« vam poleg evroi*ških raduskih sporedov nudi tudi obilo zanimivega branja, ki vam bo skrajšalo čas, pa tudi obvestila o zanimivih dogodkih po radijskem svetu. Zahtevajte takoj na ogled brezplačno številko! »NAŠ VALc, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna uaročniua znaša samo 12 din. TA J LS ST VENO — NAPETO — KAZKOANO! IL del: »Einaptmtkega tigra« INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK KINO MATICA Danes ob 16, I9.I5 in 21.15 uri U— VBJ1 »vetn'k dri. tel Jo»ip Go*ti$& , - -------- • ---------— —— „ je vzel slovo. Včeraj ob 13. Se je od urad- | fcevem trgu je v nedeljo zvečer prišlo do o— Ne»rela pod tramvajem. Na Ambro- nižtva občega, oddelka na železniški direkciji poslovil vižji svetnik in Set personalnega odseka g. Jos p G°6t«a, ki je bil pred kratkim urpeù© jen. G. GosrtiSa j« služboval pri železnici »koraj celih 41 let in je v tej dobi posvetil železnei svoje velike sposobnosti kakor najbrž nihče pred njim Zavzemal je samo od L 1918 dalje razne važne položaje na direkciji, nazadnje kot šef personalnega odseka, v katerem je uradnižtvo cenilo najboljšega pred-stojn ka, nadrejeni pa so imeli v njem vzorno marljivega višjega uradnika, ki je ure, dneve in mesece tudi prostega časa žrtvoval samo službi in državi. Direkcija mu je ob slovesu v znak priznanja zroči-la zahvalno spomenico, ketr mu pač drugačnega priznanja po zakonu ni mogla dati želimo temu odličnemu in zaslužnemu železniškemu uradniku, da bi čim dalj užval prijetni pokoj, čeprav namesto njega med uradništvom ne bo lahko najti enakega. u— Pedagoško društvo priretfl v četrtek 3. t. m. ob 18 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi predavanje o temi: »Nove poti sodobnega muzi kalnega vzgojstva«. Predaval bo g. Dragotin Cvetko, ki se je ravno zadnje čase podrobno bavil s študijem tnuzikalnega vzgojstva v Pragi Vse. ki se zanimajo za glasbeno vzgojo, vljudno vabimo. Vstop prost- CE SE HOČETE DANES NA PUSTNI TOR F K DOBRO ZABAVATI IN OD SRCA NASMEJATI — POIEM PRIDITE DANES ln oglejte si veselo Zlehrerjevo opereto V iL1™ J^S^J^t ^ »DIE LANDSTREICHER« z ERIKO DRUZOVIC POTEPUHI P. Hörbigerjem, L. Englisch in drugimi. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 Danes pri vseh predstavah prvi plastični film nepreklicno zadi.jikrat kot dodatek. * Diletant-skim odrOiu. »Moj prekrasni!« je naslov enodejanki pisatelja A. Golarja, ki bo objavljena v 2. in 3- štev lki nove revije »Slovenska knj;ga«. Enodejaoita »Moj prekrasni« je lahko uprlzorljiva tudi na najskromnejšem odru. Društvom in odirom, ki so naročniki »Slovenske knjige«, dovoljuje pisatelj npr zoritev brez tantijem. Naročnina za revijo »Slovenska knjiga« in štiri izvirna slovenska književna dela znaša 16 din na mesec Projekt poélje rada vsakomur Založba Slovenska knjiga v Kamniku brezplačno. Iz Ljubljana u— Poslednja pot kanonika dr. Mihaela Opeke. Ob veliki udeležbi občinstva je včeraj Ljubljana spremila truplo stolnega kanonika dr. Mihaela Opeke na njegovi poti iz mesta do poslednjega bivališča, ki mu ga bo nudil njegov rojstni kraj. Ob 15. je škof dr. Rozman opravil prve pogrebne molitve na pragu njegovega doma Pred škofijo, nato pa so krsto prenesli v stolnico, kjer je škof ob asistenci kanonikov dr Volca in dr. Žerjava truplo slovesno blagoslovil. Zbor bogoslovcev je svečanost spremljal s petjem, a poleg številnega pokojnikovega sorodstva in občinstva se bill prisotni vs: člani stolnega kapitlja in ostala duhovščina, ban dr Natlačen, predsednik mestne občine dr. Adlešič in odposlanstvo gasilske zajednice, župe, ljubljanske čete in gasilske postaje dr. Kodre, Pristovšek, Zupančič, Baher in Furlan Po opravilu se je pred cerkvijo oblikoval veličasten sprevod, ki je med gostim špallrjem krenil po Stritarjevi ulici, Marijinem treu, Wolfovi ulici, Kongresnem trgu. Gradišču, Erjavčevi in Bleiweisovi do pričetka Tržaške ceste Gasilci v uniformah so svoiega ku-rata in častnega člana spremili v častnem številu. Tam so z voza. v katerega sta bila vprežena dva para vrancev, preložili krsto na avtofurgon. ki je v spremstvu naiožjih sorodnikov odhitel proti Vrhniki Danes ob 9. bo cerkvena slovesnost v vrhniški župni cerkvi, nakar bodo kanonika dr. M. Opeko zagrebli na domačem pokooaMču. u— Smrt gostilničarja Lovra Kolenoa. V nedeljo dopoldne je v bolnici umrl g Lovro Kolenc, gostilničar in prevozn;k iz Šiške. Janševa ulica 3, star komai 52 let Pokojnik je že del j časa bolehal, zadnje tedne pa je v bolnici zaman iskal pomoči. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrtvašnice na Zaloški cesti Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. Po cestah brežiškega okraja Brežice, 25. februarja. Zadnje čase so naše cestne razmere postale predmet pozornosti širie lavnosti. Mnogo živahnega odmeva so vzbudile pripombe onega neznanega cestnega romarja v »Jutru«, zadnje čase pa še več poročila dnevnikov in celo ljubljanskega radia o najnovejši nezgodi našega cestnega avtomobila. Nezgoda je tenala za žrtev sicer samo avtomobil, ki je zgorel, vendar se je precej dojmila tudi prebivalstva, saj pomeni poseg v njegove že itak prazne žepe. Avtomobil je bil star šele par mesecev, vendar so mu vsi prerokovali hiter in žalosten konec, ker je moral tako dirjati po naših cestah ne glede na vreme in dnevni čas Le v enem so si ljudje oddahnili, posebno oni. ki so kdaj srečali ta avto, pa so bili potem srečni, če so odnesli zdrave ude in samo z blatom obrizganc obleko Ljudje so se čudili, da se tako vozi ravno oni, ki bi moral dajati drugim voznikom dober vzgled ter paziti na red in pravilno ravnanje na cestah Spraševali so se tudi. ali ima g cestni nadzornik šoterski izpit Zanima jih, koliko je ta mladi avto prevozil in koliko potrošil bencina, pa še to, s kako hitrostjo je vozil oh času trčenja, ko je vendar bila cesta radi snega in blata neprimerna za hitro vožnjo Radi bi dalje vedeli, zakaj avto kljub polletnemu uporab ljanju ni bil zavarovan proti posledicam takega ravnanja. Avto je veljal okrog 50.000 din. V cesit-ni proračun je vnesenih 55.000 din kot drugi obrok za garažo. To pomeni toliko obremenitev davkoplačevalcev, da bi ta del inventarja. kateremu je upravni odbor le oskrbnik, ne pa lastnik, zahteval mnogo več pozorno&ti in brige. Ljudje se pritožujejo, da je prišlo v preteklem letu manj gramoza na ceste kakor prejšnja leta in da i V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti pri operi (tel. štev. 3455), k.j ima pet>tro izbero narezkov, s'ra. rib, vina, žganih pijač in še nebroj drugih dobrot za vsak okus in vsak žep. n— Sloviti mladinski ibcr Wien«». Sangerknaben pride zopet v Jugoslavijo ter bo koncertiral tudi v Ljubljani in siter prihodnji ponedeljek 7. t. m. ob 20. v veliki union-skj dvorani. Zl>or šteje 20 mladih pevcev ter izvaja madrigale najstarejših skladateljev, dalje dela iz klasične literature in narodne pelini Poleg teya ima vedno na spo redu po 1 o(>ereto ali tapevci^.-o. kj jo izvaja navadno v kostumih. Sloves zbora Wiener. SäJiaerk-naben je tako velik in so po svetu tako znani in vpoìtevani, da ne potrebujejo posebnega pri(>oročila za obisk njihovega koncerta. Prodaja vstopnic je od danes naprej v knjigami Glasbene Matice. Cene sedežem od 10—40 din. u— Društ ini »Tabor«.. D revi se bo obrala ▼ dvorani Delavske zbornice številna primorska družma in njeni prijatelji, da se pošteno poslovi k) od pusta. Prav torlo in domače se to^te počutili, zato brez otlašanja iti oklevanja v Delavtko zbornica Vstopnina 5 din. Na pustni večer se praznuje Kurentov god v restavraciji Slamič Na pepe2nlčno sredo pa gremo pokušat TERANA in SLANIKOVE SP ECU ALITETE. n— Ljubljanski S«kol vabi in prosi wse, ki se nameravajo udeležiti njegove uia^ka-rade danes na pustni torak, da ai nabavijo vstopnice v prodaji v društveni pisarni r Narodnem domu. da se tako prepreči oavaf pri večerni blagajni. ""DANES'111 VSI "11111 na veliko MAŠKARADO cb 8, uri zvečer! v Sokoiskem domu v Šiški n— Nenavadno sDh in sončen je bil letošnji februar Padavinski povpreček, ki znaša v Ljubljani za zadnji ziuu-ki mesec tìG mm ni bil letos niti tretjino zabeležen. Snežilo je v fetih dneh in to prav rahlo 3., 11. in 18. februarja, izdatneje pa 16. in 17. svečana. V vsem mesecu smo zabeležili v Ljubljani le lb.9 nun padavin. Najviš.a temperatura je bila podnevi 7.4 stou. nad ničlo, in to v dneh 6„ 7. in 28. februarja Ponoči je tičalo živo srebro 23 dni: pod lediščeun, najnižje je zlezlo 20. feUruarja, ko je bik» —7.4 stop. C. mraza. Sljoro polovico dni v mesecu sino imeli brezoblačno, jacno nebo in kar je posebno prijetno, se je izmotalo sonce le trikrat iz nevšef»ne ljubljanske megle. Tako ie svečan kakor že nekaj let ;zpri-5al svoj stari sloves, da tednih vlažne in padavinske zime prinese vrsto lepih dni. v katerih se ne le narava, temveč še človek olajšan spro-ti mrzlega oklepa zime. Manj pavN-dje-n je bil februar na jugovzhodu države. ki>r eo letos tako redike jadranske depresije, potuioc preko južr.ega Ba'ikana na vzhod, povzročile precej snažnih in deževnih padavin. Tako se je primerilo da ]e sarajevska kotlina dolgo tičala v ostrem mrazu pod —15 stop. C , med'eitn ko so istočasno celo v Kijevu imeli —10 do —12° C. Minuli teden se ie pa zima že umaknila iz toplih zatokov vardarske doline in zalivov na jui-nem Jadranu, kjer sili pomladno zelenje m cvetje dreves na dan. V marcu bo »podaj že vse v najlepšem pomladnem nastrojenju in pri nas? Vremenska poročila Dozdevno vreme v marcu po stoletnem koledarju. Dan je dolg 11 ur 2 minuti in se do konca meseca podaljša za 1 uro 45 minut. T. 1. Pust, Albin S. 2. Pepelnlca, Belin C. 3. Kunigunda Milana P. 4. Kazimir, Mislav S. 5. EvzeblJ, Z. krajec ob 10.17 N. 6. Friderik, Miroslav P. 7. Tomaž A. Zvezda T. 8. Janez od B. Jelen S. 9. Frančiška Bodin C. 10. 40 muöe- nikov, Danimir P. 11. Heraklij Stana S. 12. Gregor Mlaj ob 20.32 N. 13. Nikefor Božana P. 14. Matilda Svetovid T. 15. Klemen Desimir vetrovno, pooblači ter krajevni dež in sneg sončno, hladneje dež ln sneg topleje, ponekod nevihte oblačno, morda det hladno, ponekod sneg krajevne padavine. «n«n«i sončno, precej mrxk> sneženo ln mrzlo Danes, pustni torek praznovanje ¥ sredo pojedin v kleti »Zvezda«. — Za zabavo bo skrbel prvovrstni orkester. V RESTAVRACIJI-KLET 19 ii 91 ZVEZDA a Pridite, ne bo Vam žal! Razstava od 5. - 6. ure zvečer v salonu resta* vracije. Prvovrstna vina! Servirà se tudi v kleti. ■— ObJeka. parfla a »bate* u nfHe. f rskizk >SLr»* g m 3e»ie4 aa krtersa |o rek. C-C azza-.a sc.ra atesao potiavaritro <"sa- , Gorapora redao sedata pri -Ut^c a äc sz-fzo z« Vjdjjji^^ trga pod snom«- | «tjah. je osta. praaea... »ril» e ocazav. kar , 'Mi. Rar j« odezaja: kocjiar r-ii»iei: joraia ara»i , t. S. Ena-z^rc oü«. na acomosfhz. docc«. Biaoai oc-tesa. per.jo ic oczzev &.ar nari .e,o xxi:. m svac -araiEa. aibi^aauik; ->z«-aa so rab lo ja sa časa z;f£ov* odsotnosti za«zcnif ©edine a ra»ü iaso. C j a;a«ow za£zasra.k i Sare« JančaL £a i - H«: za rac. o ~ac. Tl-'-'ac: zozza aro se T5e~ za. f -,a 4— Gasilska «dliia-raa;«». Za sasiraee sa ! K-, .a CLi.jsva ;e r-nat inzan A. Sa.oc. s la aa ssi« Ji j 3re.:se«iiiik itadeaäke -tste. trórzi p rzasa .o X> sreca- '<"CcnJu?v kci-?- , irà«. ki ei a je oodeiüa iisl äj sa. 3 a*a zc-parc. 4 P'.aitfe. i .oc»:. 1 2. MARCA t RESTAVRACIJI in KAVABNI »ORJTL« pojedina sJanikov fa, kuharja razstav*: ^VÄ^ Oda : al 5. a: IT un». a— 0cn»Äa wad.«a7t r ^««UJ»«. Po | da.j8eOaiclc=oro<. Kuharska ä^üoari»iin »pooio. z itn. ;,:'zza *■? nr .'.. . _z^.i-z^i.f ^"t- vzzza. sa.--izcr :a --3 -««eio na iorcéici i sa -5*:. >X' i Z -.OJi*. , _ —- T i— Za-:a.*2. « «rn-fraz m Ttt«" » K -i;«-» :•» i*>'i Jz*a~- •..rraa-zaia . £. i«: cilz zze^za,- Pr-szn »c» ▼ riddai V t. t. z «z 7 Na ".'-zzzfci i'ifZa -?-rz zrfzz fra »s«? >F ~ac. C*acft ^iierna ' : .a t aifia. Jči r_a- ■ žinska ar«t3»ia>fi rtza .2 iz; P^itaz isr->e hi faaki t f*«dai-«m. Ct aoeoünji y^tz. x?Cjar ▼ jcu. £0 « wc«r.aor. z-ce-^a >Ndé t K«Lra<. k io-io z±7f :a_a m z rzn-frza Za~ a Z4ZÄn_ ero-fi. r_nxa _ i - ••-'••fÄ-.iKa jcrn« pr.cofo-*a lacsi--: .r is pn 21 z fa z »z .... ;c . -f -1,- ; - Zf'ZCZf _c 1*1 _ z;.zz ca -a «a".a,«z z-fTi-ra f ' f •f za -a -z«: sa zr ? -iT -„f ae — : - a zr-i •>: Z ■ - a >Ž •:.'■ .»< 1 12 ; r ie.o — : e : ' - -z.^za io«a Gospodarstvo \ - Z:__^ m Jaz Vam varujem kožo ! Rdei?a. bra-raT» in spokaaa keža dokazuje. i= V=is izia nI—a dovoij odpon» e_s. da Je torej slaba. Za:o zo-traerze. da ;"c £z-f zžnza ^ sicer s NT«~ZO NTv"ZA »Escerti« ir p~'izz-a .ukrzlice zLczcs.3 t keže. ji iz"i ;a pj-^zz-z "o ir®~'ia m > rràaje z3C!«:C'X. i— ."'in-? _ i' a i.-ì ; z f :«: i-fiZ— ..f za ..a 7 > ».••:«: i. zoc. -ì ji :>§i-za«; i.ts-2«:. • : r-z Zf-ii';' z '4.'"i.zi. z " *f fc-r za r»te.ia :«: > :«z : »x a: «ewan* ia icsi-i. -ri. — j a : =e e if^f-r fcao vr*: • 1 jn-fe? :■: _ aa.. :.'>-!-ì7. ìc:k -r:f.. ìz alai la -fffli itr- - ' — ?» • • i : • - f trasse v.:^ fti za za- iM^ače pok raj z?, »se d ts .i !•: 7 a-f"^ ^ :"Mrc - «— ■ 4 r - a i i z -rra- *r» sr-fT x H'.. z-r- Vi:.: .fa orp-ravija .f-a iKeseaeSoali ia »»sei màI|BÌefc Àà z « p'icp-jsa. :«*k.r iiX 'fca. a •-•z-" i- :: jazz«: 'ri-'r-zic z r jiìiì-z* -z fipzza.*z»zz*_ fi a .„.-re r za -1 za ri pa : ~ 4f fi ~ :.? "ir- z /azz f ra :*:';.; a z - "J "'.«S iz-:a. z-* ì : fr a.12 p»:-«z«>i" z - * - ;a. a * ra zu Z z-a z -z. Vizaz. za ? f :s?k. ? z», rzaazfzk: m r " - -i TJ * --■,' • — 2.} Zai-i "Z"ZTZ- -• i " -"a _* 1 " ' - r . 1 za '<* - S7~! ^•-a-Tz ti Zasedanje tarifnega odbora zaklj učeno '-*-■ ; - jrifad 3 t".T ■ «-r e : a -^sta žč^za-ikš '-aH-:-nie u- -J-t^r e iLAcc. .e idei za. zàz :«il..r j 7 jaaaw.a jl . "_a ;a sùc—^o«» ì-z ì- 1 "5 it £a f 1"zz «r _ "rz*z : zaa'f.* - ra- ; z-z . "Z"'ìc z.i a. zz j- ; "i. knior ìs za z Tz_.i~a ; - i,- f z.' z »z zz ; a Z'i'f s za f;" : z«zTf z a_zz z»r zar z'ì ' 5Z z. crvjoei s: zi : !oraat.r p^ a iz.pi-•ac~ 7 w^-esra >;-rorx. ?--*-£a .e a "J z. • -ji-ia* t. sa- ifz.ia,»r j! «i ìajcr». j.:5r-ac«r-: la-cco-srl. za pi Tiv.za zi.f 7 ;rfz paridi z-cì ■ ppz^zz-z :«"'--ìtìz...ì cz--tz.tte praizsv z.pf 7 ;r..z.-er|i 1 .t a, zrz_ Z'-: : ■ <:;. I.izz priti' 1 fcEtfz gi; Pf'z z-7«j>; rasar-ioea.^: z 7 tan - z p.rf : z z £ :~za .••rrec p f i «>p v i if ^ P:-- ip,t ."1. t Ss* ; i."--_zz " i-'i /i zZa^iiiz :-T!*f ••...-; z.z -if >j_': ■ìi^ 'i'azi«: z "in za .zzzz a r f z.f z» r-t-zn.e2_: >"f lPž .ti- i z : :T-:-:z Ti z«:z z • : z.i rp_;;. ■:=«; zz ai zz. e x zi ri '' la-da-'c.- raz-zriv ,č ": a t z c -z: - » z.;pi. ia ;e anaa.*aia >;!> " cf a z- r 3ZZZO Za.'iZ Z ZA J] .O č : ': >'1T ia «1.-a f a TiI i-f z ic ir>pa~z3 ta"z-i-zrzp zzzjceco ta pzz- - '-ca ~z :<<-rzz_-:. . .a zr .^a oc za«z. za r -." «Z'" - . ' ■-«:. 7 r.-z • z. :C7f:z_.z. Zfca.__ zav :«zz f 5I«>''rC-ž - Ì '-ìpp-Ì.O. £a«i c«: z r rrj .Z'-a-aa. za tó. " a__«:"ia 7« Naš iz>oz v Italijo n>ja. šc.«: -i ~ aa. raa^a. tié Ž3- 7 -'al •: p: -Ucoow p a zai#r —z<; 13"" 2L.a:ocom cc-.j£:?r -* paia, «ta t fa- fz ia-a-c-".. :«>:"'zippaz i«>iaPico« o zair-a aaeKp .atafc a z z-. » « nz~ zzc pa f ajz za 7-1 f zia. fj 7 ziv-z1^ » za. .c rcc^f z'-'-z pf- z _aa. ia«z Italz ta 2-4- 9 t; 'in : j 7 pr? Ia t»-i rea c » li ir azrariryrr«: prfa-c v« x zsta? .CELe-z;aice -ir — - TJ?.--^ za. a zozzarTajc ?coz«;tx z-rr-z;-.--^ — -, asr.r^p^. pa t z.:«zc«is z-i z«z rešzjp ziz>t^ prcérz;t za pü.zzz«: ra ža pa :Z £ra.e^aa zacc^za .zra a 7 zaifarz znarca 7 z rz^-:--a zaczp i^c? iradu.a Ic.č t iezz- r a a ~ „ f za. la.crP r - iz z zzaaza zc. era .ewsk: Sanai, aprar. 7LLL z«zzf.rt£ p.*aTV-ra aa-*.a ir. 7 pop«, pazzia irai £,fr Ptzc-ti r_a pccrcr-. Ra bCa "Shocarz'za a Xr-jfc zifcac y^zz. za. *t~,~ :>a:rro ai z».»a~ac kar ria 7 t 1 'razza ì-Iaic-c ±r. ra-ra za. z. :•; z«;sk_z-z.:-Ba.-a.aa. > rC zc&z za sczrt r izri'Djczaaa. >lz-ä_a pa sì zr. le— iz T sz.az': taa;àraHx iazizaa-x ?ZT-ioictzg'zcs. i;er zrz »za; zòzze lecai io V 2ay. jr Km zaaa-a^r;c ▼ tnilifcs pc^ftiaz amka.àz^a k.a.~z: z-z^.zz a. >i.raz-«ka zoazza .a 7 r^z.fc prp.ra-aza za x- da-c ia Ptz—z«:aa pra.f "fz zr^--i£. N'"» irtav 1-nza.Pa .c.akzr*n_±. ;a a 7c,r_z x.zzc i» nzzar-z-cz z«z - • zc p«z rzzaikaz r^zcz.z^iz .zz rzza. aaz. a " č Psz. zac i f'-ia zc.z fcaew £a- , "...V^ = I^J a »^la. c ra x, ^ — ' za trat- ^ •-^r,:-,»,- ^ -i.a Za-.z.: M p««^^« xz- ' ;c ' «"»»^r 7 - --5^ i-rrr"za pp • -a 'pa"'a p'." iä'ai T>>:o spra.ema.a . * ^ teÉki ** 3e ^ *z car zairz r?z Zi <; ca P. P zfrtiz protz za » rra.ia r-'ZT :;rp? frrz c: a rziia. '74.4 • r-r ari ir..- zr^o; ^ jCuz.pa. za..a;..fc_ z= :.>pc >zirva «laz p a «r pp pza z i " ZT.l P P P "'i Ì Z ** C : — - 1 z'-fz*ia z; - * a z* >- z c z «7 zz pa £ on a 50.3 a... «z fra aia pri x;a £. a a zr. arz.z V1- 1 "Z ~ -'.p:— - >.-:•» z :>z " "a >Z '. r - a i.car i«Z z za a a z. - ... za e. ia .a zaz: 1 ; a xc r a-z ? lei PI r cn~a zcc a a it-1 £ -Z lit. Vi sa ' ■ : zra - Sai i n-i i i T r ■ -ar. '.: r.ZT> z7 n .a z-K P' t" "..eaa sah' r at i«-.l i z "jt-j «ar: : 3 J : "adi OTT 10 'Ci i iz z i c ioc.ai : "a r: z :e azr- aca ..Ž iC Zči£. 7iP.; a ca «LiiCa r-i. ' . ..«z ai P.z za j"7" • j iz r-: pa~za. "«z r.y e zza J41 ^iuz-cr. ria .z- • ; - - -^7^7.- - l Ä -t *a. r- .- - - a i. _ . - > Z" - z > » ; »• -i £ : '-z. ?— za zc 2t :•: f :a-f : ? i^-z i pz^a 1 — I"iT 7i t 2 1 '"T. r i • ■ fez i-^ z*" aT 7 Pf z f . t? £ r £ z*: z "a*7" • ^jtfz ; "'z-' z — z 5oko(a za Ta hors i "a M ;«z za "ai a aa. -a zr"'i " m za-ponr :z«z PfcLuCm ani zi -f-^i - : r..K-• fi za za -a ' fc£: za •:- z • "-» ciz a. »z t%š a"a-r- pa T i z«z " v< i i™ z f*z f : -t - Iz Celja mmammammm DANES VSI T V A E 0 D .V I DOM MASK A RADA OLZP-SFV" AL.VEG A DEÜSTVA za pa. za.»«ìa. : - z«:«a~ia,u zz^i». f». .a à -za zzz_zar i-ia.-azz B.aa_zJaa a 7'z p.—. Ni'" :sr {• z'.tzzra » za zac zri N zar-XTi z.": ;a pa.z.c z«z«pZaazazz iravc zaz ' — — - P "za zf a..: zaa-z r acr—* ~ ;a Z'Z-at z«z-pa ^ i j.: zzf za _ 7 za. 'aaz pci- crvaane :zs.<:aa:7« 3a ;e Jtzso :aiz r-eda v-.iiae aapai;«-: ipa-z r. : zar'» a zizizz za p.šiCiCu iakc^ >1 r^: zzzJ j «zartoa i-Zriz;;®. ?"e*ČBfca*mSa pat r krije? a na:* 7 j da ^cii p«p • n — p aas- r 5.,; ,-f.jz pi.;? .la.; zaz'er; ž. p y "izi.c.1 prz :r'f :-: ; z»:-"? z pie zr ia ,'eza.a -a ziat.; 7 a:a> ="fa «.; pa. 7zt • z - 'aažp ia>ia:;a-i. «-«z a i 'Sfzai.a p "i'd-"i z zala;-? z a r-r. -•"- za • irai' .a Pa jp "e®ži.e"a za p 'a -zc- -, > r za'ia : ; -'-—! z «»r '.1 aa z pr- zrode a ;ai if'-.a i.; - -• < -iz z pr-nzpz.ua. a p-r-iza^a za sr.a.x.e. Ti—fz z ircr .e 7 iefl-tia. -a z.: ra z -^ac a i «a piza la>: za :z *"-Z'.Z 1 7 7 i rp; -2-T i 2Z c-«*a i Z l.Z X.- p TT-z'zzii m i4 r. '.!:ona dia. Vai r f ari -1 zazz :a « ": p -zna zia p :Zf acca za : " r -:ca d_z a p-?;i«:«ra *a zz >"-a iz. z-*7! ?azaa zos'atìli a ZT-z-z ^-crzaa c trac la aa r7«zzi_ oca ÜBL Borze S. fì znar.a 'a ./r'ziiizta zv~p. i-z s: 7 pr-iiza— £ a xr. ir-— : ri vi laza-;r t.... saar-fC-üeap praa-za-: z za - i a -za il. .aaz Pi. P'- zaca pan: dein za i—a ,"e z««i .-z:.-aa. afc=c z> arala. Zkac-'tZdja 'a "zala sirzJzza. 1-ca ..iaza le »rÈie 10 aiecrz-r za-az -.-rzria L^ccjp-z cčtrfaic ika z-ìt .a zz». rar-s&nic aaz*.a V;frz»r ic-ra-J a ioo-I Z-> ia P"z^"zrz«zza ai zc "aziz a "TaPzp. Leizajp "a z-aàa; atazz.ikzv z«:zra;a rzr: -. t.-» —j» pa r: v za-'-ii-zarp rzac.i. zazzc z-zpa . az ▼ rzczücz z"zaaza-.z-.i.. ! ' 7a-a. caza-i. zeiz fa za .j; 7 _. j ..aa ' i -'*. ^ » " - ' ' ' — — T. '.4.J:'-i>: >pz-.az: va £.p_f: sarei 14JC ia^reč-iaai ara "aam až.iča .a Va iaz.iacca 7 z Za r- z a,, .".iz fvvza.ii z .a i.za ri-z za p ' --:.a r-;«ž — fi« v H :r.;..i. : pt; .- 'a - ^'•.CZ'ì.. Gospodarske vesti = ^" -aiiz.a srtnien; m I-Ia> zz a rzazz a zzi rz> za ; a raz "a przsaiz ' pa pajczpi zc 'irad'z : saiczZ ianarrz_ž pa-Tcdov a zc irada : rai.iza kppzeaakzà •zzrf::a.ä razzar .aa 7 z;.«z-:r; zxrnov- 3 TIJ^T^ in *♦» bile ~ * - z-z zcca. ;aaz crai raóiaz za zc t pam iaarp z-** - - j zt> Ta arati ra iz zc rzraJaz a zpzorap.zrza zz. przzzzar zara razza-za zaraa t a tt -. zraac zzaala zc rzcnn S-r.ce a" taikz-•Zz'aa -r Ti zoiaàiaai pmzasetia. £ zotakai 23. z" as. Nrra ;-a-i"ra za la zž z.z.izz.i.. 3fia; zendax z 3aosza.ia ia -r za. »azac ;c i z ar -z imizizzac 1. rije pc .za'iZ'. t zaAüti iaaazrpzžp icv — araezz : zaJäia .ezzaazakü icraiàz- ■ 5a>:c""a:"i ;c r — :.a,i" ~ cz 1z ;«; DE"VTZE ">:• ' 1. C'aia -Vi—Lciu z d".4.K — Ž1 .-:;. r -v V ; - i ". _ Z -a 76 - 141 ü. Pr iaa I-!«: "i — Id Lia T»- i:4."4 — Caz-a. žf.T-d Para 14 i4dT l-ü'-za :i .zs.a.i Naw Y "i 4ä > B.Tue az Azzi a-iaa pa-i «<:. 3e*i 1", - .zi. - i-z a ::: Z . X! e.na Ta ^z.f-.. .r-.ai Iz.ll Varia- _ SodjijeSa šz. 1." 3 5fi - ->!..- » -JC Avtomobilska nesreča pri Mlhalovcih V «otezz it li. *rz a z-aìa za" zaz«":-Tzazskz za=a p za-z zJ ic arvzEPoiPL^kč zrsrfža szz-a". zc lr'iZL ."iz:t.;arrfz ;a zr.tf.a p«z-.- aiaaczrarZiT 7aa z«i ' az za za je zz- zzzl zafzrpT..; Fraz«: SzraZioeZk ? r z vz.-r. _asta ja iazz za.'i 1 a-.a -aza?z i aa ja ia >«: zz ztvzral riolzok iaaza. -ar-ak. Za» ra»5 Z.fra 'a :aiz:t..-zz"7 a-a- pazzi- zc- ETT5T1 Se «:.i rkz'Z-z'az ioi; za e z-rzsao >; a sorai zj=rar za a asa. a 'aàì-co ia.a t zanzare Z«:-C'Zi-zsza za. a.;a—a ~-.rzz~c fi p.arz tar ;a r. izrabcia-i t ; prrat zo-zrarz zazfftcp a aiail'a*' a ?-zr.- z«zz T Ptefc ì-tz.:spic cziSp Te zzai t^z zs -iz k =r za-žaxa z« z-ž azza p«z a<=--iTza -zaaia ?".ao -a zc pr armp ia zzz. -?.c za^zzz z«zzc-r "azzo smrz'ir: r-a.;cz-: z-iar a ì n; Plačevanje kmečkih dolgov — saoraan i ;«. Ajwofi.« i^aa iea. J'.a-izsia 4!G "i a _za 1. narra j zoo t t» ..a 3e«>tc"ad. "zjpa ; 1 4*5 — 4r»i 4*4 .V;. sro ü.Z'Z7a;i z p«>pav£zz rrrri.a»? r*aa agrarie iaawza ac szaia.a jc 23. 'aenara p*i-in £tp«7 pa z"-™p zi 7c p«z t i z ;-: ■ zs-ta »xci'»-r t. 2 «d 'a>51 >L 0 V N A L i Ü D k V iazz ."..a.. «a Vj_— pratpazaa pe:»- Tzwi;a£ a— Ocia>ia « j vaiata. V >r&GO\TVA Z _aaaa sa*ia.llt.*az filza BTÌ.iy. ZLaVvom«. ."zza -a- a r-ai ti .zza > F A SMRTI.t. •issi- z 7 Ca.-, a « 7 a a zar» , rzaaeaz ia zazaz—z «e n zanz üzaz 7 a aaz.z I2 Maribora »— P-Kl>:Z-a-t Ä. i» T UaZ»!- ! j ~f zz ^ ua:z«fnasa p^-ntu «ra 7 iaa.ia«i. .a :-aaa;a. - ni pa ia !I3 "n 2.1 jr"» ia iz-*<* 2 Ä! n i 2a iziji u 1 *at* t 1 sa- za:' i I. aerarne-a i viiaan.a zc-1 šazi -r .a«" raze mra Paia £a. rar ìa 2. i"t>-f-ra.z >ppia c zfrk p >>1 zr-<~ l'i :.i r? BOrtL c.Hf:k ic zžp £- ìa *a ha iz - iri ziatìa 27" p. c «!•:»» za Ca-aa^fl ziaòì ic 7?3 a .ano» i-a p-ra»i-fa- a »ra a ž~r arar:-aza an z zfa. - hiJtfca aaaziata. c c zao<*i ?-7- atr -a-za ünzj pania pia- iaiz i a a ara a iaica nz sa >i.airic aza czr:f-ka :•: ao,Ta saaiia " ,«»'»:a. -h: zar.az-z. saT-zd zr 12 feònaaa p—za.lz ž z>-.: crsa iaz: iasrariHn ta7c«i«ürz « zc>*-zr a iaccra.aia !azirz*aia a araznanc ž»! :5 m", c-pa fia. soia^aue z« 50 3 a. 1 .caa i.a. sa-■"niom » *r.; -r.-!a p—arzika "c»zrafc.ca a PTiacacc rt za !i:7 pp - era din. »**f " irli .oca pzzzi. 5£ii'»r iaäa?« r->rs> ìj>. ri» 4•!' * i.cz -i.; a v aa f — 456 4ji'. 4" . tr-ara« >«: !«; — z2 -il ! 4 sa-7aaa itmnza zaa. "7. - "ä ; . rfai%8 ri — }i.ir _ J:. S" i dajčk wrirzi — > 9»". "ir j-iri'a. f»1 bL ' a iczr ieT-zaai. otfan« t rai.a-r x^iaz- 71 • fc-w.. ?" — D~i izz bòrici ?? — ' iiza. Iz.aaa t«-. a «z<: sa urno a «ce- - z a- X - "i>\ — > V -----oca. a RAD :«>zc«:ii ^ >: 7nz] ptaèrza-. rrocpa' ics.a. za ziaiOT saü»p«-aira kL" raca m.«* 5-1 — Jl iT _ Jl. uirir. a Ž6.30 — > "f . ~~r *-.\r « -1 z aaz. c: *a «za iTaza:; 2 .'ügortarz a T">raic L marca Làifcàa-za il s-iiska zza Sax rr -a aaaztz za .ara j-"Z!ì7ì. < :c z^an* »žrr nrz--c zrrr pax!- I 7 c rp-r-i a rTOK :« 5.a PO }-ri PC ii «:<:as Ptrar'araaci. Kaona^-nt r za :.>i«sj :«:•.««• ce saia« redne«a sa £.p -zza 7 A 7t-' - c. — —r-g-.> ii" i"« Z'I". -p- a azaa - z. "«aa." -'——- za"«11*— --,---__3 «z zraza "za.: » *aoz i raaasžii z c i-xaci.z pc ^30 *-'".t ar iača lizzsa ie -o god V r;as: i t iaz arz -ara a i-'ain za aaiaa tnra .a zjredVaaza -a»:akr- a p.z izacp7:aa i IT Blagovna tržišča ŽITO Cliicar»». 2S. iacrzaria. ZaieZr: :?da-Ü' ptSenzra: ra zza; sa Tai; ;5 a« • sa «azz. «S12? za zza' :5 .•altt za «azz. ?1. za -li taaaa. r.asairp. ,-z-I'>ks. eoo: zura^-a -O', .'meo7 ä.-üpa rr~sa sr^aa a i«üe-san ia :a ac acocaaam. £- pi z*>ic » »i-zk-lor z ma.a., le pr. a.ir.-a pcin.az j » žfzim-za i_a a li- — Wra w« ÌS fa zairi. Za^aza z isiiaa — i_ Ì Z r.ai rrarzat — la Naz." ic. zza. — 13 .iti ; Zazaazi rrc«ia; tadxii. — IC Irrzz-ia; aa • z»zazza a-caa — rza.az t~Iìv zc pa*a=ai"i Jakoča a:aza. zp 5cza:c">-aza ' - ~.'t -z.i ! zar zr-zZzra zerreta raar.ar 3zr taira^i a pe^skzaf i. y .-r - ~.*arz.f ia _ il azr-va-a, p«*n»-«~ — 22-13 I-I zzzcerz r-i-à f-ra zt-C3SCZ3, a szzraäka^ra Prza >"•'ìsìzì* i iaž >ieniea: za zia; 12T J7i za nlz" 113.50. * * - V»-r«ad;?ka 'vajcv-xi Wu 1 v a. . Tao«: fisca -Ka.za — Pieaiaa "i — ca rjjVics IT® — ^ratsa« T TT — :a-»kj per — W - IT-T-^.J m £.*iza baika Jt — 32, baaatska *} — z-z. iTai z-*: '•>? za-:f»reffl 3 za" '•a.r-t.iT! a z a ca-ä'-a "adsa-a i "ijaaa- a arene-' « yrnt zev^taea sr n Sa " -«rta^az» • Va pc>t.* «r-» ttcì--» plaz; •» 7 ar»- a?^- j rr»n T 2 '.e *aokc e p "c z-ao. r r i'n ~t "••! rororr ir pr-7 w-nr urranz "uiak ia 1 zar,» 50 nrz : sa 35° 1 zr znana arriz~a*- .a aad-*.am cz sna'a zr :a*:ì!c pa zodnc .i paosra -aia zar —-j a -!p ^ u poi ar-; -cik a zornžrr-««» zO^ z za poi rèa ?an ev«ka pcdrižn-«a a'i. !z zasa -ia ia ak fjaa da iarran sa^cd » So*»:.: la.pc-. poceéi-a c V :a» rwar « sa-nr-r' *ad- z-cca-k- 0 -3- — C radia V'aaaa !*r»k/wmnke L i - :a ■ £.1 : z a h p. n .a «s aan.a pr- ra n.rr l1) t___/mit " z 7: rar 'waz r trern -'z z.p p 7 'r-^-; 7 -Li .oca izs iiat: liiiičerf. ki nrai-a «J nüi-:4«a Ca ;a t - rpeiea-i s vzas. -xn 51.? sa. v:ca da. dozaii: zceia.;c ri Baijooa ia. a^üJt. p;i jj ara,-eoa fa. = >'14 I'-M ria za Iviiij« v an «ta«a ou Ta^.a m-jcila * jn«eair arrc M.;4 ra^oca ria aaaoroti 1+..177 t zrain am ara. •>i v-s?a e ijj » /affoeia-r»-.0 lóSC Jiaca-pw aajt zr fajo »«jrw po-•zča. . ;a bilo cč pri.k: siioiaza soa«i ita;z anakc-;'Ksae[ove»ii§kaiEi mpodarskaaja edzen «f.ar aoo. da -eoe f» ftaJije ìt»wìj za ato 2500 x^ooow ~ža. za aieer 1500 7». rene«7 laoi viétatia^a a ICOO 'XiTiìfe- aasx = Padpore oufrasam. Szzat: ;skr tT- stEscro zsb;ai7ž4a ia ì» ad L »arla L L zo.:ei;evax pcdzcra zzicijutoc srhi.: orc-2"Ta:a.r:-rr psr-xfrsltzi-rzzc: aadr-igaaa. kar za ins- seiet ze bc azaic zrmdssrakzh sradstav 2a zxio^rra-vaaia podpor zrozm.- Sratia. ì xarra Lrabtjaaa r>: äutzz.aa inziaL — 12.45: Fendi j. — 13- >a."'ZTaip. — 1.5.2C' V .r. ;.•> x p'.'ZÌ>la — li vi.a-z a-,-a zra iias&fzzo -01..zar — li.-kh ac. ^ara. — là."0 5aa — J>- Heßaiaa»-Ziai-Zagaadyé: Secara^i :iaaz. >az z.fl t _i":d..aa. 2l3i r>zo«ina rara aor-;e . — — N-iiZ«i*;f!.. zar>zaa peam. a p--z^:a. — Za-frei» -T PranfiB 2 Lizz.aaa. — Praaa iS i rzaoofe anetaai.«vft -x-ara >Braad»zoriaai pa :«kac«xc<7a £.a-7 rsaza äkiarihe. _ Dana; 12 laaia orkötrx — Id.G6: ^aaia Ziaac«. — 17..Ì0 zc-zooc.. av-;z-,«4£. — 1^-65 E.:«pcaa Pana a-aai »"v p-^ -, ^ - -- pop^star sažec1 red sa Save t stacaia V 4"a'Ti.li£o Ct.'(f> 3 «''"Tx» p^'z.äi; — ISi'tl- «2» ifà.,*} - p1?-. i«v cč» d3àà0 - f42-5«> «d» i:±j*3 _ I5S..V- <;. - OiJOt •fc ti£ - OB Ottaàr 3 f rr-daa i»? — !«8 Fsiai: pa*, a a--»^^«: i'« - Pf« — B^hyftaÉfci >rsmnaJca bona z zs. Teniffizaa xaia Scrasa: za zza; 13.00 — 13.01. b krajine Odlikovanja p-rf.ilca aaztìic.Tasnska- ra zzzz sti^casa zradsedxJka dr. Stajadi-zcvida ^ aLo t* Tad af'nzzi iofannev adStovatib a nzareior-c- ooer. — Bari .a 15 10 Lauta «>> _ __ 'jrkastra — 20; SönJonidai «r-i— -aas/^Z ^ " 13.10: Stare m a<^a - poitra,^»^ pasa že ave- ratei«. _ 21: Orteetzaai; roro r^ fxra-rafc bose« imwnc dotooo Ten -xrraza: e "pao sa-ck-a- t *z'zaa azr.xi * je žsvil iz da- «»c dacaz-rm à-roioc sa lomaainà te-ü ^ ^Twdab a zzcT-da.ro adragam ä "zc-za ac'dlagi" SL KT , m CSraatoB. ^ rod' jv Sw tet h TÌT ~ St- . . ^— ------ saiodots sa aontaaiazà ^ iaaiazs pra-rürzk. t kazarea ixxic aa-^cea-a aa-^iara; a aiaacar,^ 1 mè ir' ^a» iSa. io 23. fiaben«^ ja ^ i «t podetew^Dj« podpcr toc ic«oìarsfc2x aaxfr-zraZ j red .ans^szska krace EX «tc-pn-e. Je potrdQo ?k»ea — 2C: Tri aeoeio i*riee. — 21: £00-fiasca. — 22-%: > m \ SiovMUii goricah JÙIU^IIX, SLo^iiLc, oce suivjouut, — boga svetega: — Hodite, kaicor bi Imeli siupo na na. Ne bomo za časa pri neve-su, Ki nas težK.o pričakuje, kanor teiKO čaKa sviuenja z njo ta naš ženin, ki mu že oci otekajo od gieuanja. Ülopiie!« Muzi-kant capija se je zasmejal, pruisnil ustnik trooenie na usta, zagraoil meiooijo ostalih goucev in procesija svatov je povspe-šna nojo, zaKaj do nevestine vasi je Dilo èe dvajset minut, čas pa je naglo potekal, se sKrival za oregove ter se rezal zapoznelim svatom, ki so hiteli po bližnjicah proti ŽSeAnarski. Fi vi so začuli godbo psL — Zatulili «o, ee zavrteli, potrgali verige, obleteli par-krat hiše svojih gospodarjev potem pa so se zakadili v smer, od koder so prihajali zvoki poskočne poike. Skakali so na plotove, lezai čez prelaze, si odpirali lese ter drveli gostuvanjščaKom naproti. Za njimi se je pnpodila gruča otrok, ki še niso bili za v šoio, razlezla se je v dve skupini, ki sta tekmovali druga z drugo v zijanju in norčijah, potem pa so obstopili gostuvanj-Èéake ter šli z njimi proti vasi. Psi so tulili, otroci so vreščali, godci so igrali, okajeni gospodarji so privzdigovati noge, za-žarjene gospodinje so potresavale janke ter lovile z gibi ramen takt godbe. Nekateri so celo vriskali, divje m iz vsega grla eeveda, da je hrumelo čez zasnežena polja, in se je glas vlekel daleč na okrog ter se odbijal doli na Kobušaku in rjavsüih bregovih. Oče starejšina Je Sel prvi za godci, žaljivo je odgovarjal na šale basista čaplje in se muzal, spremljala ga je starejšinka, za njima pa so šli ostali svatje, razvrščeni po položajih in bogastvu, ki so ga imeli, smejali so se, zbijali norčije in metali gruče snega za psi, ki so jih napadali od zadaj. Med razbrzdano veselostjo so prišli do nevestine hiše, tam pa je bilo tiho in mrtvo, kakor bi vse izumrlo, in bi pri hramu ne bilo žive duše že mesece in mesece, le iz dimnika se je kadilo in iz kuhinje se je zdaj pa zdaj začulo rožljanje burkelj. Vratni podboji so bili okrašeni s smrečjem in drugim zelenjem, kakršnega je v zimskem času pač mogoče najti. Vsa vrata bo bila zaklenjena, pisati zastori na oknih spuščeni, pes je bil zaprt v hlev, kokoši v kurnik, na svinjakih pa je bila močna ključavnica, da bi ženinovi svatje ne mogli napraviti pri hiši kakšne nerodnosti. Starejšina je prišel molče do vrat .pritisnil na kljuko, se obrn.l k svatom in skomignil z rameni. Godcem je dal znamenje, naj utihnejo, potem pa je krepko potrkal po vratih. — Vse je ostaio tiho le pes v hlevu se je oglašal in nekdo se je nekje hihital, rahlo in v pest sicer, ali vendar dovolj glasno, da ga je čul oče starejšina. «Hvaljen bodi Jezus Kristus, dobri ljudje!« je zaklical starejšina, potrkal znova po vrat h in začel: »V našo vas se je Izvedelo, da ta hiša potrebuje mladega virta. Culo se je. da so pri njej še ljudje, zdaj pa je vse tiho in mrtvo, le za vrati se nekdo reži. Odpri nam, kdo si že. da pokažemo temu našemu ženinu dom, ki ga bo odslej kril s svojo streho!« Nevestin starejšina je stopil k vratom, zakašljal in rekel: »Dobri ljudje, gotovo ste v zmoti! V tej hiš5 ne živi polog mene in moje stara žene nihče, ki bi ga bil vaš mladi ženin vesel, tu pa tudi ne potrebujemo mladih vi rtov, ker sem še j?.z pri moči. Gotovo ste se zmotili v hišni številki. Koliko pa je h'šna številka pri hramu, kamor ste namenjeni?« Svatie pred hišo so se spogledali, starejšina jih je spraševal po hišni številki, ali n hče je ni vedel, nikomur ni padlo v glavo, da bi si jo priskrbel prejšnji dan. Razšli so se okrog hiše ter iskali, kje bi jo našli. Toda nikjer je ni bilo. Na tramu pri vratih se ie še videlo mesto, kjer je visela, dokler je nipo domači zjutraj sneli, da bi lahko potegnili ženinove svate. Godec caplja je stopil k sosedu, in ko je obljubil hlapcu desetak, mu je ta izdal številko. Ko jo je oče starejšina povedal, so se vrata odprl.a godba i a zaigrala, svati so zavri-skali. se pomešali med nevestine gostu-vaniščake ki so prišli iz hiše, ko pa so se dovolj spozdravili, so posedli v gostijski sobi za mire ter se lotili jedi in pitja. V štibeljcu so oblačili nevesto. Nekoliko je pcvešaia glavo, ko so ji pritrjevali na lase venec z dolgima koncema, ki sta ji segala daleč doli po hrbtu. Premišljala je, kako čista bi prav za prav morala biti tista, katera bi smela nositi venec po zaslu-ženju. Tudi ona bi ga lahko nosila z mirno vestjo, ko bi ne b lo tega njenega ženina, pa majniških noči z mesecem na nebu, in ognja v žilah. Ta ogenj je tako močan in mameč, da prevpije klic greha in človek sklene, da se bo pokoril, ko ta ogenj jenja. Brisala si je s pestjo solzne oči ter poslušala nauke stare tete, katera je stala pri vratih, da bi kdo nepoklican ne pričel v žtibeljc in jo učila: »V čevlje moraš obuti denar ter ga imeti v njih med zdavanjem. S tem boš dosegla, da ne boš nikoli brez denarja. Čez cerkveni prag moraš stopiti prva, ko bosta šla od poroke, to ti bo pomagalo, da boš imela v zakonu pivo besedo. Ko bosta prišla od poroke, pazi, da mu boš na pragu, — preden bo stopil v hram, — zagnala na prsi petelina. S tem ga zacopraš, da ti je vedno pokoren. In ko boš po poroki prvič prala njegovo srajco, ji moraš zavezati rokav, nato pa obrniti ta rokav skozi srajco. S tem mu zavežeš roke, da te preveč ne pretepa. Malo pretepanja pa je zdravo, veš, in tudi moraš biti nanj pripravljena. Saj se ga privadiš, ko spoznaš, da ni brez haska, zakaj žago spiliti in žensko pretepsti je vedno koristno. . . « Govorjenje stare tete je prekinil nevestin starejšina, ki je potrkal na vrata in spregovoril : »Sem so prišli nekaki ljudje, ki iščejo za svojega ženina nevesto, ker pa je v vsem hramu ni, se obračam na vas, tetica, da mi poveste, če je morda v štibeljcu«. »Da, tu je«, je dejala teta, se nasmehnila in se izmuznila skozi stranska vrata v kamro, kjer je bila skrita stara kuharica, namazana po obrazu s sajami, oblečena v cunje in pripravljena, da jo pokažejo ženinu kot nevesto, ki se je zanj našla v hiši. Peljala jo je pred ženinovega starejšmo, ki se je zgrozil in rekel, da je tako starih in grdih nevest na pretek v njihovi vasi. On hoče mlado, naj le še iščejo. gotovo bodo našli. Za kuharico so prignali deklo, za nio pa družico, nato še le praVo nevesto. Poklavuho se je postavila pred ženina, mu molče segla v roko in ko se je poslovila od staršev, ter so jo ti poškropili z blagoslovljeno vodo, so se svatje strnili v procesijo, na čelo katere bq se i Če verjamete, ali pa ne V Londonu so si Šivilje že nabavile maske proti strupenim plinom in hodijo z njimi na dele Prav tam so v rabi električne svetilke s klobuki, ki kažejo čas »Kaj, ti si Se tako bedast, da verjamefl zmešani tuji uri v gostilni, ne pa svoji ▼ lastnem gospodinjstvu?« (»Le Rire«) Pustni paragrafi v ljubljanskem arhivu Costi je èe zapisanih v mestnem arhivu znamenitih dogodkov, ki še nieo bili objavljeni. Toda piepr.čan sem, da bodo marsikoga vrlo zanimali. Ker smo bas v pre>iipustu, gotovo ne bo nezanimivo izvedeti, kaK.o &o prednamci preživeli ta veseli čas, odnusno. kako so urejali in omejevali a ii.etni predpisi pustno in predipustno izživljanje. 2e lani s^m v »Jutru« dme 7. februarja pod naslovom »0 -pre J pust, ti čas p esne i!« nanizal nekoliko sponi.nov n,t nekdanje pustne obhode v Ljubljani. Glavna p ed-pustne veselice so se vršile nekoč v stan m stanovskem gla al.šču na trgu med kapucinskim samostanom in vicedom&k o pa.u-oo, kjer imata danes seT-ež k inj Matica in Filharmoničua dražba. Tu je bila ns. ji-halnica, v kateri so k:anjs.d plemiči in objestni tuji aristokrati pojali svoje konja, prešerni vitezi pa se borili z meči in sulicami. To pedrtijo je stavbenik Lovro Präger temeljito prezidal, a arhitekt Ln slikar Janez Gfail j« spretno preslikal. Na tem kraju co ee v pv.s nem čaeu ob svitu ne-številnih gorečih sveč prirejile n 'jc'e/zant-nejše plesne veselice in maškarade. Za ta.ke pri.ke je bil sestavljen leta 1773. poseben plesni in maškaradni red, ki je dolorai nastopno: I. Dovoljenje za prireditve, ki naj bolo v tukajšnji gledališki dvorani, in 6ioer 7.a mrskirane ali tu H nemaskirane udeležence, velja samo za ie-té. Prepove* cune pa so povsod drugje, bodisi v javnih gostilnah bodisi v zas-nbnih stano v--t n jih vsake maškarade. ET. Veselive se vrše 1 hko od nedelje po sv. Treh kraljih do seqiwgrsime (30. januarja) dvakrat na teden in to o I 9 ure zvečer do 3. ure zjutraj, izza 30. januarja pa trikrat rna teden od 9. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Izvzet je samo 1 februar. Tega dne ne sme biti n» maškaraj ne p'e-sov. Na pustni torek mora prenehati o Poli dvanajstih vsako raz vesel}: vanje, trt'i večerje. Prestopek je kaznovati s 50 duk"i, udeležence pa takoj odvesti v zxpor. III. Ude'exenci plesnih in maškaralnih ves lic plačajo za vstop v zgornjo sobano in gledališko dvo'ano 1 gld., za snno vstop v zadnjo pa 24 kr., n e gl et e na to eli so ma-skirani ali ne. todvn dovoljene so s;mo dostojne maske. Maske- ki bi telesno obliko poponoma pokrile ali prVrug» čile, kakor tudi uporabljanje oblek iz italijanskih g'e-dališč se izrecno prenoveduje. Samo cib sebi se ume, da ie še mani dovoljeno pr'ha;ati maski v diuhovniški ali redovniški cbleki. Teka?a mask ira nca ni dovoljeno pustiti v dvorano, če ee pa vendarle pokaže ra je treba nemudno odstraniti. IV. Po končani veselici mora vsak udeleženec pri izstopu h dvorane masko sneti s obraba. V. Prepovedano je noßiti sleherno oro/.je s 6^boj, tako u eležencem kakor slugam. Dovoljeno tudi ni prestopiti prag veseličnega prest ora z gorečimi baklami. VL Prepovedano je hcfiiti z maskami na obrazu po javnih rcee?i ve-seljačila, sklepamo iz tega, ker ja imela de-žeinera plnstrega učitela Petra Herzril mes'ni maerstrat, naj itn tod" za tekoče le*oial različne obleke, toda samo v pustnem ča^u. Mestni magistrat je ustregel njegovi želji, vendar s pripomlto, e mora opustiti vse, kar bi žalilo nravni čut. Alojzij Potočnik Izprašajte si vest • •. Neki švedski list je pred Časom pozval svoje bralce in bralke, naj se izjavijo, kakšne lastnosti cenijo pri drugem spolu. Prišla je grmada odgovorov, med katerimi posnemamo nekatere najznačilnejše. Neka ženska je odgovorila: »Najslabši izmed vsega je lep moški, ki se zaveda svoje lepote«. Druga: »Najboljša moška lastnost je energija, najslabša dražest«. Tretja: »Pri moškem cenim najbolj to, da je pameten, da se z njim lahko pametno pogovorim in da je močan, da lahko j nekoga dobro pretrese, kar je včasih tudi j potrebno. Najslabša lastnost moža je sko-post in radovednost. Ali je na svetu kaj Ta slika nazorno kaže, kako težko prebavijajo Japonci zasedene kitajske dežele... slabšega od radovednega moža? Pač! S« hujša od radovednosti je domišljavost!« četrta: »Najlepša moška lastnost je možatost, najgrša samoljubnost.« Pet»; »Pri moškem najbolj občudujem možatost, takt in sposobnost, da ženski lahko vlije o5?čutek sigurnosti. Zoperaa m! je mehkužna jJriJagodlj vost, ki odlikuje običajno moške s slabim značajem. Ce bi bila poročen mož, ne fci z razsipnostjo in mnogim pohajkovanjem uničevala svojim otrokom in ženi življenja.« Možje so spet odgovorili drugače: »Če bi bil ženska, ne bi bH željan škandalov in ne bi bil škodoželjen. Ne bi čital mnogo, približno enakih in približno enako praznih ljubezenskih romanov. Svojega izvoljenca ne bi smatral od vsega poSetka za svetnika in junaka. Pogledal bi dejstvom v oči, kakršna so, tudi če niso preveč prijetna. Ne bi bil ogorčen nad slabostmi mož, ne bi polagal toliko važnosti na darove. Ženska neposrednost je vredna pohvale, prav tako ženska zunanja discipliniranost.« Drugi: »Pri ženski cenim najbolj to, da je telesno in duševno dobro razv ta. da hoče imeti otroke in da jih lahko Ima ter jih zmore pametno vzgojiti; dalje, da nima večjih zahtev, nego jim lahko ugodi mož s svojimi dohodki, da se udeležuje zabav svojega moža in da se z niim veseli. Naj-grše ženske lastnosti so: ljubosumnost, sebičnost in nenaklonlenost napram otrokom. Tudi je nepriietno čp žrnska rada ljubi bolj svojo mater in se nanjo bolj ozira nega na moža ... « Tretji: »Ce bi bil ženska, ne bi kadil javno in v navzočnosti moških, ne bi se gledal v zrcalo, ne bi si popravljal las in se koketno smehljal, č!m bi zalotil pogled kakšnega moškega na sebi, ne bi si barval las ali obrvi, ne bi preživljal večerov v plesnih dvoranah in restavracijah ne bi sledil vsaki modni muhi, ne bi se dajal poljubovati moškim, ki bi me prvič spremljali domov, ne bi se vozil z neznanimi moškimi v avtomobilu, ne bi postal takoj ljubosumen če bi videl svojega zaročenca v družbi kakšnega drugega dekleta.« In zdaj naj pogledata vsak in vsaka, t koliko vstrezata tem idealom . . . Na Angleškem stražniki obuvajo revne otroke V Franciji so priredili dirko s takšnimi kolesi na ledu postavili godci, p'hnili v godala ter se jell pomikati proti cerkvi. Na trgu pred cerkvijo je bilo polno ljudi. Mladi, stari, gospodarji, zlasti pa gospodinje prihajajo gledat sleherne poroke, da vidijo, kako se obnaša nevesta kako stoji pred oltarjem žcn'n in kakšne pogače imajo pri hramu. Vsak svat namreč nosi v žepnem robčku par kosov potic, ali belega kruha, ki ga pred cerkvijo deli gledalcem, in čim boljši je kruh, tem manj slabega se čuje o ženinu in nevesti. Tega jutra je bila poroka petih parov mladih ljudi, ki so se naveličali samevanja in si zaželeli v mrzlih časih tople postelje. Od vseh strani fare so prihajali svatje, vriskal', kričali, godci pa so urezavali tako poskočne komade, da so se vlekla na smeh tudi usta ostalih faranov, ki niso bili med svati. »Jezus, Jezus, glej, Matilda! Skramlca je košata, pa gre z vencem k poroki! In še z zastavo Marijine družbe jo bodo sprejeli. — šegulova iz Senarske ima prave muzikante. Lodnarjevl pa igrata Cigula in Cik. — Glej, že nesejo zastavo!« In res. Dekleta Marijine družbe so pri- šla iz cerkve z zastavo, zakaj pridnejše sprejemajo gospod župnik zelo slovesno. One, ki so iz brezverskih hiš, v katerih se košatijo kar tako za brezverske proglašeni listi, prejmejo samo žegen v cerkvi m nihče jim ne govori lep'h besed, kako naj živijo, da bo bogu dopadljivo in cerkvi koristno. H pridnejšim pridejo gospod celo na gostijo, in o časti, ki je doletela takšno hišo, govorijo ljudje še dolgo potem, zakaj zdaj že to čast malokdo doseže, kakor bi postali skopi z njo. škramlca, ki so jo sprejeli s častmi za najpridnejša dekleta, je bila že v cerkvi, ko so se prikazali na trgu ostali svatje. Godbe so igrale, svatevčjaki so plesali, da so jim dolgi svileni traki, pritrjeni na rokave in klobuke frfotali po zraku, starej-šinarii so tresli med deco sladkorčke, gospodinje pa so si pošepetavale: »Glej to nevesto iz Smolinc! želarska je, obleko pa ima kakor princezinia. Ona iz Svet'nc pa bi se lahko malo boljše oblekla, da bi ne izgledalo kakor bi gnala na pašo. Gregorečev ženin se drži poklavuho, kakor bi se bal poročne noči. Grilov pa se reži. Ta se lahko. Koliko jih Ima na vesti! V Ročici ima dve košati, bogve koliko pa še drugje. Kako bo le plačeval, ko pa grunt ni vreden počenega gTOša! Na nepriklad-nem mestu leži, sama močvirja so ga. Bo že videla, Liza, kaj bo imela dobrega razen otrok. Zelenikov je nekam potrt, ga vidiš! Pravijo, da ga je snoči obiskala prejšnja deklina in mu zagrozila, da bo pred oltarjem stopila k njemu, odrinila nevesto in povedala pred vso cerkv jo, da je hodil ležat k nji že čez eno leto. Zdajci pa so zazvonili zvonovi in svatje so se podvizali v cerkev, kjer je rejeni župnik opravljal poročne obrede. Neveste so plaho in trepetaje izgovarjale svoj da, ženini pa so zategnili nekoliko krepkeje, nataknili nevestam prstane na roke :n konrc je bilo. Ljudstvo .ki se je ves čas poročnih obredov gnetlo v cerkvi, stezalo vratove in se veselilo po stebrih in stoonicah, da bi mu ne ušla na}maniša malenkost se ie usulo skozi cerkvena vrata in se po-tavilo na trgu v SnalJr, zakaj bilo si je še treba ogledati, kako bodo svatje odhajal'. Med gospodlnlami se je sprehajal godec Caplja, zatroMl časih kateri pod janKe, da je od strahu poskočila in zakričala, ali pa jih je zmerjal in jim pravü: »Zdaj pa le pojdite dojit, babe, krave že težko čakajo, deca ee vam dere v bajtah!« Svatevčjaki so ponujali znancem Janže-vec, Cik in Cigula pa sta urezaia veselo polko, ali ljudje so se njuni godbi smejali in čakali, ko se oglase pravi, zakaj teh je malokdaj čuti. Zdaj so pač že preresnl časi, da bi človek plačeval prave godce, nekdaj pa so igrali na sleherni boljši gostiji. še nekaj minut veselja in zabave je bilo pred cerkvijo, potem pa so se svatje razšli. Nekateri so šli v gostilno, dragi so zopet naglo odhiteli v domove novoporo-čencev, kjer se je pričela gostija s plesom in razn:mi norčijami. Po par dni se vlačijo gostuvanjščaki neprespani in opiti po vaseh, hodijo pit v zidanice, kamor jih povabijo premožnejši svatje, in kjer igralo godci »jutrnce«, plezajo po strehah in po drevju in uganjajo vragol je, da se zidanica tre?e. Od raznih strani se Cujejo v tem času svatovski vriski človek se pač napije in pozabi na gorje, blizu pa je post, ki bo napravil konec veselju in Slovenske gorice se bodo znova umirile. Ignao Koprive«. altnrni pregled Iz češke književnosti Dve pomembni knjigi Izmed Seäkfh leposlovnih novitet zadnjega Saša je vrecen posebne pozornosti s šve-hiovo nagrado nagrajeni roman Josefa Kna-pa »Puszta« (knjižnica Hlasv zenA Pmha 1937, 224 str., nakìadatelstvi »Novina«). Pisec soli med vodilne pisatelje tiste »meri v eodobtiem češkeui slovstvu, ki eo jo idejno izpoibudila in op olila eo iobna socialna gibanja, da je začela nasproti tematiki proletarekega življenja in mestne civilizacije uveljavljati socialno, moralno in življenjsko problematiko vasi in kmeta kot večnega vira narodove siile in obnove. Ideologija teh »ruralistov« je prikazana v zborniku »Z obrazom proti vasi«, ki je fešeJ pred dvema letoma v Pragi. Josef Knap je poleg pesnika Jane Čarka in Fr. Kfeline najmočnejša pisateljska osebnost v tej slovstveni struji, ki pre er a vi ja elito češke agrarne stranke, kakorkoli je nje zveza s stranko bolj vnanja kokor notranje nujna. Josef Knap ima ?& seboj že precejšnje literarno delo. Njegov roman »Trta na zidu« je dosegel že pot izdaj, romani »Možje in gore«, »Vigoko pomladnje nebo«, in »Tujec« pa zaznamujejo tri izdaje. Je to sio-er samo b:blio2Tafeki dokaz psateljevega uspeha pri občinstvu, ver; lar lahko takoj dostavimo, da ta poimlr/rnoest ni bila odkupljena e cenenimi kompromisi. Knap ni samo zabaven pripovednik ali epični poročevalec, mnrveč je vettert, poslanstvu ustvarjajoče poezije predani oblikovalec epične enovi in forme, torej pipateli višiesra duhovnega rodu. Vornan »Puszta« je njegova no j uspelega etična skladba. Je to spis balm'nega kova. '/«veže eipi*ana in trdno zlita pesnitev o zemlji in ljudeh, ki jo obdelujejo, da bi izpolnili svoje in njeno večno poslanstvo. Knapovo »Pus/.to« preveva pionirski duh kakor, postavimo. Johana Roj«rja »Izseljence«. Deviška tla. na katerih se odi erra va usodo Kna-fKmh kmetov, pa niso zelen« ameriške prerije, marveč blntnp ravni Podkarpaitske Rusije na meji Madžarske, z daljno silhueto Karpatov na obzorju. Na to stepno ravan, ki je prej ležala zanemarjena t svojem blatu, vrže povojna «Trama reforma, naseljence. Motiv, ki nas spominja »Težakov« Miška Kranjca. Toda ljudje iz Knapove »Puszte« predstavljajo etnografsko kaj različno zmes: Starà Boutrad' .je miniaturna podoba ljudstev. ki se PTelivajo na oodka.rpatskem prostoru: Čebo=lovaki. Rusini. Madžari, fcidje, cifrari — koliko raznih življenjskih stilov, kakšen vrtinec usod! J >sef Knap je s finim epičnim čutom in z vidovirim podfltom lirika osvetlil to srečanje usod in prikazni z umetniško izdelanimi podobi mi nastanek sodobne vasi. oblikovanje novih kmečkih selišč. prvi ra7voi vaške-era kolektiva, ko se tolika i različni ljudje z vseh koncev dežele prilasojujem drai dru-sremu Ln ustvarjajo svoje vaško o'čestvo. Vj.ihov žilavi boi z mastno in vlažno zemljo, boj z okol'em in boleznimi, usoi'a učiteljev med njimi, poskusi, da z organiziranim pri-tradevan.Wn premam jo naravo in svoje orimi->no st«nje. vse to je Kna-n orisal s prepričal vr*st;o. ki si ?ama rzsfljwfe priznanje Temu svetu je zoferstnvi] kot kontrast mu-kačevske in užhorodsk^ irostHne in bare ter pos'av'i med or>n svetova lik cintnke, r>o-rfüe plesalk? E-žike. ki so ji v naštajaio-čem selišču vzpeli ime Puszta. Ta ženska raste iz zsroiibe kot nekako poosebljen je ti- Zapliki Dr. JOŽE GLON AR. DODATEK K »SLOVENSKIM NARODNIM PESMIM U Kot posebni odtis iz »Etnologa X—XI., ki izide v obliki jubilejnega zbornika ob 60 ìe'aici svojega izda.;a;elja in urednika, bivšega ministra dr. N. Znpaniča, je izšel navedeni prispevek dr. J. Glonarja. Kontinuator Štrekljeve zbirke »Slovenske narodne pesmi objavlja tu iz štrekljeve rokopisne zapuščine 15 narodnih pesmi, izpopolnjenih z novim ljubljanskim motivom. Te pesmi bi imele iziti v prvem delu štrekljeve zbirke, a so bile na predlog Fr. Lampeta, ki .je skupai z Wiesthalerjem in Pleteršnikom ocenjeval Štrekljev rokopis, izločene zaradi »pohujšljive vsebine«. >Poliuišljivost< teh proizvodov ljudske domišljij in pesniške tvornosti ni taka, da bi se lahko dandanes ob nji spodtikali; etnolog in psiholog pa utegneta najti v njih ma rs i kakšno značilno drobtino. V prvem ciklu teh pesmi je stari motiv incesta (ljubezni nind bratom in sestro), ki se v vseh primerih končuje tragično, tako da imaio pesmi izrazito žalostni »spodnji ton.« Motivi nezakonske matere imajo izpopolnitev v dveh pesmih (gorenjski in koroški), ki obe izpovedujeta najtragiènejéi pojav v usodi nezakonske matere: detomor. Izmed osta-lih pesmi navajamo motiv »Meniha«; ki se tudi tiče prepovedane ljubezni in pa štiri vacante motiva o študentu, ki ee mu kruto maščuje njegova ljubezen z mladimi gospe-mi. zlasti še z »rihtarco«. Tudi te jpohujšlji-ve« pesmi boli pričujejo o slovenski »volji do tragičnega«, kakor pa o veselósii in ne-skrbnosti. Skoraj vsi grehi se plačujejo s smrtjo, za wsemi motivi leži zavest odgovornosti: so torej to res »pohujšljive« pesmi? —o. Debut gdč. KocjančiOeve. V Verdijevi operi »Ples v maskah« je debutirala gdč. Kocjančičsva, učenka ge Kostrenčičeve in absolventka glasbene akademije v Zagrebu čeprav so poroč la iz Zagreba, da se ;je pevka tam kot Amelija dobro uveljavila., avtentična, je ta vloga vendar za začetnico neprikladna. Zahteva popolnega obvladanja glasu in povrhu še bogato skalo dinamičnih stopenj v vtišini. Gdč. Koc-jančičeva sicer razpolaga s plementim glasom, ki mu ni tako svojstvena mladostna svežost ln probojnost, kakor pa izšolan ost in otesanost. Zakaj ga pevka pri ljubljanski predstavi ni mogla v višini uveljav ti in ali mu je dovoljna dinamika glede na jakost in probojnost tona sploh ]astna, tega po enkratnem gostovanju ni mogoče presoditi. Trenutna razburjenost in indispozicija po navadi nista radosten povod, ki bi pevki trajno onemogočali naraščanje tona v višini in mestoma nastavek, še celo, kadar glas zveni čisto. Zato nam bo morda zopetno gostovanje prika-jäIo pevko v pravi luči. V začetku četrte slike Je pokazala vsekakor sposobnost, ki b dale naslutiti tako prijetno presenečenje. Tudi muzikalnosti pevki ni odrekati. Predstava je bila kijub odličnemu gostu stepa temnega, fantastičnega tona, na katerem sloni Knaipova težka, semeljna balada. V lepi in dobro izbrani seriji knjig »Glasovi zemlje« (urednik dr. J. V. SeilAk) je Knapova »Puszta« delo nesporne umetniške oene. Izmed izvirnih ese>kih knjig nove literarne žetve bi dal pre noet knjigi, Otokarja Fisch er ja »Slovo a evèt« (Fr. Borovv, Praha. 350 str.). Profesor germanistike ne Karlovi univerzi, Hilarjev naslednik v diami Kar. divadla, pesnili, kritik in prevajale« je prejšnji esejskj zbirki »Beseda Ln duh« pridružil novi izbor. čivi Vnjisri šteiem daljšo ormerevo mei Heinejem im Vi'lonom. študijo o sličtiih trčknh nemirnetra pesnika »Bu^h der Lieder« in srednjeveškega poeta — vacabunda. — Ciklu« »Mvsteria« se bavi s tif^niznom. z Goethejevim Mo^tc^rmtom in z Goetheiertm odnosom ^o materinstva v ^Feustu«. Zadnji ciklus esejev obravnava prnbVme prevajalstva: tu je med d to tri m Fi-Sfherjevo znamenito nredavanie na Sorboni »Od prakse do teorije«, ki po«tavlia izvirno iin na moč zanimivo teorijo prevaT^'Stve. o kaiteri bo nisec teh vrstic še razpravljal na drinrem mesMi Skratka: Fischerjeva esejs-a zbirka »Be-sede in svet« je ena tistih n ovili čeških kn-'*??. ki izpričujejo evropsko višino češke esejistike. _o. %nükk l^Atnte BWfiwi Tgro dajaJd koDserv&toriJa ob »odelovanju nekaterih igralcev. Režija je v rokah bivSe članice beograjskega gledaJfšča Jolande Gamič-Gjuričič. Pred predstavo bo govoril docent dr. J. Heidenreich. Benedetto Croce v *rbohmtak«o prevodu. V Splitu (založba Kadmos) je iz-fila v prevodu Viadana Desnice knjiga znanega, esteta, filozofa ln zgodovinarja Benedetta Croce Ja »Eseji Iz estetike«. Iz pedagoéke literature. Pri Kohnu T Beogradu je izSed prevod znamenitega dela W. Sterna »Psihologija ranoy detinstva do navrgetka šeste godine«. Karla Novega »Atentat« t •rbobrvat-»Kem prevodu. N&S sodelavec, znani dopisnik beograjske »Pravde« v Ljubljani g. MIlan M. Rajkočevič prevaja v irbohrva-Sčlno roman čeSkega pisatelja Karla Novega »Atentat«, čigar dejanje se odigrava v Sarajevu. G. Rakočevič je te dnd priobčil v »Pravd« interview s češkim pesnikom Josefom Horo — odmev pesnikcnrega nedavnega bivanja v Ljubljani. 3»öeSkosiovensko - jihoslovan»ka revoe« (Praga) je pravkar nastopila osmi letnik. Na uvodnem mestu prinaša besedilo govora, ki ga je imel o svojem predniku dr. Karlu BaxJ prtmator dr. Peter Zenkl Dr. O. Berkopec priobčuje daljši članek »Oton Župančič šestdesetletnik« in seznanja v njem češke čitatelje z življenjem in Mon nxfikiega rtoraudceg& psnflOL IMI pisec j izbiral najznačilnejše jugoslovanske glasove o smrti prezidenta T. G. Ma-aaryka. V rubriki »Dogodki je kronika naàe vzajemnosti » Češkoslovaškem. Med drugim se prof dr. Pàta spominja pokoj-n^a Fr. Mlčoha kot prijatelja ln sodelavca pri naših vzajemnostnih prizadevanjih, Oton Berteopec poroča o obisku Jos. Höre in Karla Novega v Ljubljani in Mariboru, R. Hrovatin pa o desetletnici Akademskega pevskega zbora v Ljubljani. V rubriki Jugoslov. literarne novosti poroča njen prizadevni urednik dr. O. Berkopec o zborniku Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani, o posebnem odtisu Bor-kove v »Ljublj. Zvonu« lzišl« študije o F X. Salda, o nekaterih hrvatskih im srbskih knjigah in revijah, o »Ljublj. Zvonu« itd. Številko zaključujejo gospodarska ln turistična rubrika ter društvena poročila o delovanju posameznih lig. V prilogi so štiri strani »Slovenskega Jadrana« s članki ln informativnimi vestmi. Oeiškoslov.-jihoslov. revue« ureja Antontn Beringe r ob sodelovanju Josefa Pavlička in dr. Otona Berkopca. Prva številka novega letnika kaže, da bo revija ohranila prejšnjo redakcionalno tehn ko, ki se Je Izkazala za najprimernejšo in je bila potemtakem zadnja številka sedanjega letnika Izjema. Revijo priporočamo pozornosti vseh, M jih zanimajo vprašanja Jugoelov.-češko-vzajemnosti. SPORT Okoli 300 skokov na treh skakalnicah Se nekatere podrobnosti z mladinskega smučarskega doma v Planici — g. Gostiču v vlogi Rikarda in izvrstno razpoloženemu Kolaciu v vlogi Renata — slabo obiskana. Vlogo vedeževalke Ulrike je pela to pot ga. Kogejeva s svojim iz-datnni in obširnim glasom, ki so mu le prerazlično pobarvani registri v kvar. P. S. »Nedeljko Cabrinovi v Trstu«. Ponovno in podrobno zanimanje za zgodovino sarajevskega atentata, ki ga Je osvežila zlasti knjiga L. Pfefferja »Istraga u Sarajevskem Atentatu«, je vzpodbudilo znanega sckolskega delavca in avtorja »Tiskarstva« Miroslava Ambrožiča, da je objavil svoje spomine na Nedeijka Ča-brinoviča Njegov odlični prispevek k spoznavanju čabrinovičeve osebnosti prinaša v pravkar izišlem februarskem zvezku zagrebška »Nova Evropa«, čabrinovič je v jeseni 1912 ali spomladi 1913 vstopil kot stavec v tiskamo »Edinosti« v Trstu, ki ji je bil M. Ambrožič upravnik. Talco je imel pisec priliko, opazovati Cabrinovi-ča kot človeka in ko je ta bosanski Srb čez nekaj mesecev postal tudi član tržaškega Sokola, so se osebni stiki med Am-brožičem in čabr. novi čem še razširili, iz tega življenjskega obdobja moža, ki je leto dni pozneje postal sarajevs^d atentator, pripoveduje Amb«K>žie marsikaj zanimivega in značilnega Nedeljko Cabrino- i vič jè odpovedal shmbo v tiskarni »Edinosti« v jeseni 1. 1913. še prej mu je Ambrožič odstopil svoj revolver, ne sitrteč, da se ^o ta molčeči, bolj mrki kakor veseli mladenič km a hi pojavil na skrajnem krilu radikalno socialistične mladne in da bo s svojim dejanjem kot Principov tovariš pomagal sproniti svetovno vojno. M. Ambrožič je, kakor priznava v opombi uredništva sam dr. čurčin, prispeval mnoge značilne poteze k portretu čabrinoviča in njegov članek je bistveno pomnožil literaturo o sarajevskih atentatorjih. — V istem zvezku prinaša »Nova Evropa« članek dr. M. čurčina »Pred Meštrovičevm Hristom«, L šreipla prispevek »Obnova crkve sv. Marka v Zagrebu« (z ilustracijami), S. M. štedimlije »Diktature, pseu-dodemokratja ili demokratija« In R. Dr-goviča »Demokratija 1 problem državne uprave«. Velik uspeh razstave Mllenka Gjuriča v Rimu. Kakor smo na tem mestu že zabeležili, je Milenko Gjurič iz Zagreba odprl v ateljeju J an dolo v Rimu razstavo svojih del. Svečani akt otvoritve je izvršil sam mnister Dino Alfieri ob navzočnosti Boška Hrističa. Minister Alfieri je kup'1 tri G juri če va dela, poslanik Hristič pa tudi tri. Razstavo so obiskali številni odlični gostje iz rimske politične aristokratske in intelektualne družbe. Tudi listi poročajo o tej novi razstavi jugoslov. umetnosti v R'mu. JugosIovenska drama v Pr«gi. V četrtek, 3. marca bo priredil praški odbor öeskoslov.-jugoslov. lige pod protektora-tom soproge praškega primatorja ge. Pavle Zenklove predstavo i>gre »Odlična družba«. Nje avtorica je znana beograjska Ogromno je bilo tehnično delo, ki so ga imeli prireditelji SK Ilirije z organiziranjem mladinskega smuškega dneva preteklo soboto in nedeljo v Planici. Preveč bi bilo imen in številk, če bi hoteli o vsakem okrog 150 udeležencev — ali vsaj o onih najboljših — zabeležiti vsaj površne podatke iz te konkurence. Saj je prihitela na start vsa naša nadebudna smučarska mladina iz vsega gornjesavskega kota. prišli so številni z Jesenic in iz Bohinja ter seveda tudi nekateri iz Ljubljane. Od najmlajših, ki so se komaj še ogreli v šolskih klopeh, pa do krepkih fantov-junior j ev, 18 ali 19 let starih, ki bodo zdaj, zdaj stopili v redke vrste najboljših za klasično kombinacijo. O tekih, ki so bili v soboto, je treba naknadno zabeležiti še, da so bili tekmovalci razdeljeni v pet kategorij, in sicer v mladino letnika 1925 in mlajšo, mladino 1. 1923 ln 1924, naraščaj 1. 1921 in 1922 ter v juni-orje in seniorje. Ker je moral sodniški zbor pozneje izvesti nekaj popravkov — tega drobiža je bilo namreč toliko raznih letnikov, da so se izmuznili nekateri starejši med mlajše — objavljamo imena prvih treh plasiranih še enkrat: med mladino 1925 in mlajšo na 3.7 km: 1. Brun Berti (Bratstvo). 2. Makovec Jože (Ilirija), 3. Zima Srečko (Dovje M.); med mladino 1923/24 na 8.7 km: 1. Pol-da Janez (Dovje M.), 2. žnidar Anton (Bohinj), 3. Mertelj Boris (Dovje M.); med naraščajem 1921/22 na 5.8 km: 1. Ozvald Lojze, 2. Kajžar Franc (oba Ilirija), 3. Stana Roman (Bratstvo). Juniorske in seniorske rezultate Je objavilo že nedeljsko »Jutro«. še več navdušenja in veselja kakor za teke, pa je ta smučarska mladina pokazala za skoke, ki Jih je na treh skakalnicah v dveh prireditvah izvedla skoraj 250 z neznatnim odstotkom padcev in večinoma v formi, ki obeta v doglednl bodočnosti novo dobro skakalno generacijo. Treba jih Je bilo videti te bodoče Klančnike, Novšake in Pri-boške. kako podrobno so pretresali vrstni red sotekmovalcev in kako strokovnjaško so si pripravljali smuči, da bi res pokazal' največ in v tej hudi konkurenci zasedli mesta, za katerega so bila namenjena lepa darila in s katerimi jim bo pot odprta Motoskikjoring v Bohinju Ob idealnem vremenu je bil preteklo ne-«ieijo prvič v Bohinju motoskikjöring, ki ga je priredilo Tujsko prometno društvo v Bohinju e poiljetno go. Jerajevo na čelu. lastnico hotela Bellevtie. Startali eo 6amo Her-mežani, ki so prišli v častnem številu 6pri-čo velikega snega v Bohinju. Bohinjci eo organizirali prire itev brezhibno. Proti pričakovanju so številno zajedli bregove ob Bohinjskem jezeru. Vozači so takoj v po-četku dosegali rekordno brzino: domačinov smučarjev ee je zlbralo izredno lepo število. Šlo ie za novost v tem kraju! Proga je merila 4 km; žal so smučarji — domočni zaradi prekratkega treninga in brzine mo-tociklieiov imeli pretežko n?logo in so med vožnjo, zlasti na ovinku pri brzini tudi preko 100 kin. odpovedali. Doseženi 6o bili sledeči rezultati: Športni motorji do 250 cem: Du&an Breznik 2:34: turni motorji do 500 ccm: Zaje Jože 2:34; motorji e prikolico: Zelen Franc 3:39. V nekaj vrstah Ob navzočnosti 80.000 gledalcev so bile v nedeljo V LAHTI JU v okviru tekmovanja za svetovno smučarsko prvenstvo skakalne tekme. Me tem ko so Finci in severnjaki sploh pri teku na 18 km igrali zelo pomembno vlogo in zasedli dobrih 30 mest pred Sredn. eevropci, so bili pri skakalnih tekmah mnogo slabši. Zmagovalec je sicer postal severnjak, in sicer Norvežan Aßbjörn Ruud. toda saino z neznatnim naskokom pred Polo kom Štefanom Maruszarszem in je ž^ četrto mesto zopet zasedel Srednjeevropec. namreč Avstrijec Josip Bradi, ki je znan tudi po svojem najdaljšem 101 cn ßkoku iz Planice. Zmagovalec Asbjörn Ruud je najm'aj^i član slavne skakalne rodbine Ruudov in je v krasnem stilu dosegel daljave 63.5 in 64 m, ki so jih štirje elaiVe plasirani tekmovalci sicer prekosili, toda Asbjörn je dobil nafbolj&e ocene za svojo naravnost idealno držo. Bradi je skočil 65 in 65 in pol m. Podrobni rezultati so bili: V skokih samostojno: Asbjörn Ruud (Norveška) 226.4, 2. Štefan Maruszarsz (Poljska) 226.1, 3. Myrrha (Norveška) 225.0. 4. Josip Bradi (Avstrija) 221.4, 5. Reidar Andersen (Norveška). Za kombinacijo: 1. Holfsbakken (Norve&ka) 2. še navzgor, med boljše in še boljše. Kdo bi mogel pretehtati vsakega posameznika, kdo bi mogel reči pravo o vsakem izmed teh malih mojstrov. Bodočnost je njihova in Planica jim bo dala šolo, kakršne naši pionirji v tej disciplini niso imeli. Naše poročilo v ponedeljskem »Jutru« je treba izpopolniti glede skakalnih rezultatov še z naslednjim: V samostojnih skokih s 25 m skakalnice je bila mladina razdeljena v dva razreda, kjer so bili najboljši trije: pri mladini 1. 1923 in mlajši: 1. Razln-ger Lojze (Bratstvo), 2. Polda Janez (Dovje M.), 3. Radivojevič Božidar (Kranjska gora); pri naraščaju 1. 1921 In 1922: 1. Ozvald Lojze, 2. Hrovat Janez (oba Ilirija), 3. Zorman Jože (Dovje M ). Skakalo je v I. razredu 43, v n. razredu pa 21 skakačev. Potem še nekaj suhoparnih številk s tekme na 40 m skakalnici! Imena zmagovalcev v obeh konkurencah (za kombinacijo in samostojno) smo že objavili. V številkah pa je bilo takole: Ža kombinacijo: 1. Rožič Janez (Ilirija) 405.6, 2. Zaje Anton (Smk Ljubljana) 360 5, 3. Pristavec Janko (Bohinj) 345.3 točke. V skokih samostojno: 1. šušteršlč Slavko (Ilirija) 203 9, (29.5, 32.5, 33), 2. Bu-kovnik Leon (Bratstvo) 202.5 (29.5, 30.5, 29.5), 3. Mežik Janko (Ilirija) 190.8 (26.5, 28 in 31.5). Prireditev na 65 m skakalnici je pokazala še posebej, da naša skakalna earda ne napreduje samo kvantitativno, temveč tudi po kakovosti, kajti med naš'mi olim-pijci in ostalimi prvaki te etroke so se spuščali v vrtoglavo globino tudi že nekateri izmed onih, ki so zrastli iz nove Sole. Tekma je minila v pičil uri; sodila sta gg. .Telenič in Parma. Zvečer je bila v vasi 'razglasitev rezultatov in razdelitev številnih nagrad (okoli 60). ki je še enkrat razgibala ta mladi smučarski rod. Dvorana v Mlekarski zadrugi je bila nabito polna in mnogo jih je bilo. ki so ta večer prejeli v dar prve športne lovorike. Upajmo, da jih bodo vzoodbudile na pravo športno pot! Smučarska sekciia SK Ilirije je s to uspelo — letos že peto — prireditvijo zaključila letošnjo tekmovalno sezono. Westberg (Švedska), 3. VJnijarengen (Norveška). Prihofnjo neleljo se bodo začele tekm« za ligaško prvenstvo, in sicer 'odo i^Tali: v Beogradu Jedinstvo in Gradjareki ter BSK in Hajduk, v Sarajevu Jugoslavija in Slavijo, v Zagrebu Bnsk in Hašk, v Ljubljani pa Concordia in Ljubljana. Kakor znano, je fa jesenskega prvenstva osial na čelu tabele zagrebški Hašk, Ljublj na pa je na predrt» njem mestu pred Concordi o. Z odlokom min stra za telesno vzgojo dr. Vjekoslava Miletiča se sprejmejo v tečaj za izurjenje emučr.rskih trenerjev, ki bo na Triglavu od 7. do 27. marca tile kan 13iati: Mirko Dovžan. Žaro Vesnover, Slavko Po>?-kubov.iek, Riko Ankele, Zigfrid Stranski, Alojz Žvan, Savko Urbar, Vladimir Antonov, Ein il Znider. Marjan Masterl, Rudolf Stopar, Franc Herleta, Gusti Jakopič, Vili Legat, Gjuro S^mardzté. Stanko Zadnikar, Gustav Pinto. Velimir Sepeei. Bojan Šalamun, Davorin 2van. Drvgotin Glišič, Štefan Krstič. Stevan Nušič. Za učitelja je angažiran avstrijski zvezni trener Gustav Maver. Teniški vrstni red za L 1937 Te dni je iešla v Zagrebu uradna »rang-lista« za preteklo sezono. V njej zavzemata odlični mesti člana ljubljanske Ilirije Sì vie in Smerdu. Tretji Iliri jan Banko bi bil gotovo obdržal svoje lansko 15. mesto, če ne bi bila tega preprečila dolgotrajna bolezen. Sodeloval je le na državnem prvenstvu, to pa je premalo, kajti (tako se glasi pripomba v »rang-1'ati« ) v vrstni red so uvrščeni le oni igralci, ki so sodelovali najmanj na treh po I. T. S. odobrenih turnirjih. Lestvica sama je taka: A. Kategorija gospodje; 1.) Punftec 2.) Pallada 3.-4. Kukuljevič F. in Mtič S-Radovanovič 6.—8. Friedrich. Konjovič in Kukuljevič; 9.) Ristič 10 ) Kovač. Zaradi pomanjkanja rezultatov nista bila upoštevana Mayer in Bojovič. B. Kategorija gospodje: 1.) Mogin 2.) Sivhj 3.) Würth 4.) Kumanudi 5 ) Sarič 6.) Berta 7.) Boškovič g.) Smerda 9.) Ne-deljkovič 10.) Markovi« 11 ) Mešiček 12.) Milojkovlč 13.) Valušnig 14.) Dukič 15.) Blanke 16.) Stankovič 17.) Albaneže 18.) DernovSek 19-) Toočič 20.) Vladiaanrlje- ▼14. VeHk napredek j» pokazal «ta« Kovač, ki obeta postati edetn izmed naših mušketirjev. Za njim ne zaostaja dosti Sarič. Slovenci smo letos Stevilr.eje zastopani. Povdariti Je treba uspehe Sivlca, Smerdu ja ter mladega Blanke ja (Rapid, Maribor). Ciani ISSK Maribora Albaneže, DernovSek, Toočič so napredovali za nekaj mest Dame: 1.) Kovač 2.—8. Florian fai Gost iša 4. Jovanovič 5. Pupič. Slovenci smo z odrejenimi mesti kar lahko zadovoljni... 8- Razpis tekmovanja v boksu za prvenstvo dravske banovine SK Trbovlje priredi tekmovanje v boksu za prvenstvo Dravske banovine. Tekmovanja je odobreno in pod nad-aorstvom JBŠ iz Zagreba, in sicer v vseh kategorijah t. J. od muhe do težke kategorije. Pravico nastopa imajo vsi verificirani boksači amaterji, člani klubov iz Dravske banovine. Tekmovanje bo v nedeljo, dne 6. marca ob 10. v dvorani So-kolskega doma v Trbovljah. Tehtanje bo od 9. do pol 10. v garderobi Sokolskega doma v Trbovljah. Po končanem tehtanju ne bo pripuščen k tekmovanju noben boksač. Startanna za boksača znaSa 10 Din in se vplača pri tehtanju. Prvoplasi-rani v kategorijah prejmejo diplome. Rok za prijave Je do zaključno 5. marca. Prijave je treba poslati na naslov SK Trbovelj, Trbovlje L Pozneje došle prijave se ne bodo upoštevale. V prijavi je treba navesti kategorijo, v kateri bo boksač nastopil če bi se pri tehtanju izkazale neresnične navedbe, se smatra, da je boksač izgubil borbo. Boksači potujejo na svoje odn- kluibove stroške. MedKlubska tekma ▼ »lalomn na Smo-horju. Zimskosportna sekcija SK Laškega je priredila v nedeljo 20. t. m, medklub-sko tekmo v slalomu na Smohorju nad Lašk m. Proga je merila 700 m z višinsko razliko 180 m. Startalo Je 15 tekmovalcev, in sicer člani SPD Celje, SMK Celje, SK Olimpa in SK Laškega. Doseženi so bili rezultati: 1. Fric Jelen (Sm. ki. Celje) 2:391; 2. Mirko Mimik (SPD Celje) 2:47.6; 3. Zvonko Meštrov (SPD Celje) 2:50; 4. Stanko Kačč (SK Laško) 3:17.2; 5. Panto Mitrovič (Olimp) 3:20.1; 6. Stanko Sipek (SK Laško) 3:262; 7. Drago Za-diravec (SK Laško) 3:26.8; 8. Karlo Filač (Sm. kL Celje) 3:46.1; 9. Ivan Stavbe (Olimp) 4:35.2; 10- Mirko Polutnik (Olimp) 4:42.2. Izven konkurence je tekmoval junior Fricko Dvoršek (SPD Celje) in dosegel čas 2:44.3 ter kot posameznik tudi najboljš čas dneva. SK Laško izreka zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je ta njegova piva prireditev tako lepo uspela. Občni zbor SK Amaterja v Trbovljah. SK Amater obvešča članstvo da bo v nedeljo 6. marca t. L ob 16. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti bo obSni zbor pol ure pozneje. Clastvo naj poravna obveznosti, na občni zbor pa se razen njega vabijo tudi simpatizerji in prijatelji kluba. Službeno iz LNP. Drevi ob 19. seja p. O. — Ob 20 sejo u. o. JZSS (službeno). Seja tehničnega odbora bo drevi ob 18. v savezni pisarni. SK Ilirija (smučarska sekcija). Drevi ob 19.30 seja v kavarni »Evropi t. Iz Ptuja 1— Podmladek Rdečega križa na drl real, gimnaziji v Ptuju priredi v petek 4. L m. ob 20. v meetnem gledališču Zupančičev večor. Razne recitacije in peveke točke. Vstopnice se dobe v glavni tobačni zalogi. Cisti dobiček prireditve je namenjen revnim dijakom ptujske gimnazije. j_ Zvočni kino Ptnj predvaja v sredo in četrtek, obakrat ob 20. film »Hči samuraja«, za doda tele pa Paranwuntov zumai. Naše gledališče DRAMA ZačeteK ob 20. url Torek, 1. marca: ob 16. Zadrega nad zadrego. Premiera. Premierski abonma. Sreda, 2,: Zaprto. Četrtek, 3.: Beraska opera. Red B. Petek, 4.: ob 15. Veronika Deseniška. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Premiera \ ättro au dajanj* liaaiova 5 Hin Na I man i.4 gjjpcpji nin. Frizerko dobro mof, iščem takoi. Rudolf Ertner. Stožice 78. 4167-1 Strojnik dobi mesto. Ponudbe z navedbo zahteve plače e podati na podružnico Jutra r Celju pod »Stroimk«. 4160-1 Mlad sluga dobi mesto v trgovini Ponudbe pod »Pošten sluga« na ogl. odd. [utra. 4169 1 Orodjarja za štanre »amostoineg» ir dobrega Itonštruktena sprejmem — Ponudbr na og! odd lutra pod »Orodiar«. 3780-1 Službe išie V mMi jeatüa )t pai iia ven i Din is -älir< ali dajanje naslova ä Oln najina ri iSi òuhm'S 12 Din Natakarica jpridna, poštena, zmožna «avene. išče troiepis in ste nografiio 18 letna, zdrava simpatična, neoporečnega vedenja, dobrih v Liublia ni bivaiočih staršev, lepo prosi primerne zaposlitve v trgovini, pisarni ali kakem drugem podietiu Ponudbe prosi pod šifro »Skromen 'aslužek« na ogl odd lu tra 3334 2 "»"iiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiijiqiii Vajenci (ke) il!llll>ll!lill!llllllll|||l!llllllli||||IIIIIN|lll!IIIIIIMII|li!l!||||) Sespda I Oln davnft 'Wn >» Slfrr nji daianjf naslnrj « nin KJo'mnnl* eno""* it ntn. Vajenca s primerno šolsko /obrazbo spre'mem za trgovino barv — Naslov pr* R Hafner. Liubljana, Celovška c 61. 4097-44 1 V;.« Poi m VsaKa oeseda i dm. da vek 3 din. ia dajanje naslova 5 din naiman! šl znesek Ž0 din Strojepisni pouk Večerni tečai za začetnike in izvežhanre Dva oddelka — od poi 7 do 8 in od pol 8 ili 9 zvečer. Nai modernejša stioiepismca. na razpolago 25 najrazličneiših pisalnih »troiev - Vpiso vanje dnevno od pol 7 do 8 zvečer šolnina naimžia Pnčetek pouka 5 marca Tečaji i do 4 mesece -Chnstofov učni zavod. Do-mobianska cesta 15 3747 4 Prodam ueseat • Um lateK Oin za »liro ali dajanje 3a8iova ä On, Mi manj? znesek 17 nin. Cebulček Rani krompir Semenski oves Grah Automobil in Sarceles, ki sta najplodnejši vrsti. Cvetni gomolji originalni Mesečna jagoda ki rodi že prvo leto. Sever & Komp. ' JUBLJANA Zahtevajte cenik ! 4163-6 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE Ročni voziček (dirco) poceni naprodaj. — Več pri mizarju. Gosposka ulica 10. 4170-6 Moderno spalnico 'cvetlični javor z mahagonijevim uložkom) krasno, ueodno prndnm radi se';tve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4164-13 Mbltviila -—■■■mm . i ' ' '' fr K ' * • •': tt Beseda 1 Din davek Oln za iltro ali dajan te nasmva s nin N^imanjél znesek 17 Din Stare moške obleke *evlje perilo, pohištvo. t{upu1em Pišite Drame Alojzija. Ljubljana Gal lusovo nabrežje 29 4024 7 mmm Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir. ujuhljana VVolfova ul Avto, ni ola aeseaa i Oin davek -oin za šliro ali daianje lasiova 5 Oin Najmanjš' •jiesek 17 Oln Ford tovorni 1 in poi cone naprodaj. Naslov v vseh poslov Jutra. 3683 10 Beseda 1 Din daveB Din uà suri, ni àa,aii|e naslova 5 Din Najmanj^ « e*ek 17 Dm Hranilne knjižice vreaijoslue papirje 3 •/. OBVtZNICt as tikv tuie.^Kin aoigm STALNO KUPUJEM Al Planinsph Ljubljana Beemovnova 14 Telel 35 10 2311< Financerja ali družabnika za obstoječe zelo rentabilno podjetje, iščem. Potrebno 100—200 000. Eventuelno tretjina gotovine, ostalo ga-ranciia za kredt Mesečni dohodek s sodelovanjem, ki pa ni pogoj, garantiran 5— 7000. Ponudbe pod šifro »Brez rizika« na ogl odd. Jutra. 415816 Hranilno knjižico 1. hrvatske štedione z vlogo Din 10 000 kupim. Cenj ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Nujno«. 4146 16 Vložim ca 60.000 podietie, katero mi nudi primerno zaposlitev Ponud be na ogl odd Jutra pod šifro »Hipoteka 99«. 4151-16 Beseda 1 Din davek 3 Din za šliro ali dajanjf aasmva a Oiu Naimanjš znesek 17 Din Večje število parcel Kompleksov po»c»te\ g o 'dov trgovskih m stan» ma na prodat gradben stn>ku*n<< izobražen oosicdovalec Kunaver Ludvik (està l'i »KluDia 6 I eie ton 37 33 Pooblaščen gta diteli ID «odn> leniteli ta nasvete Drezp.aČDO aa raz polago. 25 20 Posestvo z gostilno in mesarijo, na prometnem prostoru, prodam takoi ali oddam v najem. Bistrica pri Limbušu štev. 5. 4159-20 17 Prvo, kar sta storila z denarjem, je bilo to. da sta si dala popraviti obleko, ki so jo bili psi na moč grdo zdelali. Nato sta jo mahnila v bližnje mesto, kjer sta si mislila kupiti novo lajno. Na srečo je bilo prekrasno vreme. Hišo z gostilno in vrtom, s koncesijo ter inventariem, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«. 4149-20 Med mestom In deželo •sosrpflii rt.lutro\' tnali oglasnik mamm Beseda 1 Din. davek 3 □ln za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Restavracijo v centru Ljubljane, krasni lokali, velika terasa, klet, takoj oddam pod zelo ugodnimi pogoji — Naiemnina nizka. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Velik promet«. 4143-19 V Kočevju se oddaio ni> Glavnem trgu lepi trgovski lokali. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4134-19 Špecerij. trgovino kupim, ki imi pogoie. da se dobro vpelje ako še ni, oziroma že dobro idočo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 50« 4150-19 ^rnTìWTlrui Beseda I Dtn davek i Din za šlirc. ali dajanje nasiova i Ole Naimanjè' znesek 17 Oln Enosob. stanovanje oddam takoj. Naslov v trgovini Ambrožič, postaja Kosovo polie, Šiška. 4166-21 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam za Din 800 takoi Medvedova c. 3, Jagodic. 4105-21 2-sobno stanovanje komfortno, s kabinetom, oddam 1. aprila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4157-21 Trisobno stanovanje s kopalnico, verando in pri-tiklinami, oddam 1. aprila v Vrhovčevi ul. 9 Povpraša se pri hišniku Samar. 415V21 Trisobno stanovanje renovirano. kabinet, kopal mca in pntikline, L nad-stropie. odd.im v mestu — Pozve se Napoleonov rru 7-II., levo. 4154-21 Dvoscb. stanovanje oddam 15 marca oz. t. aprila Poizve se Bleiweisova 15 pri hišniku. 4148 21 Beseda 1 Dtn davek S Oln za šltro ali dajanje lasiova 5 Dtn Najmanjèi znesek 17 Dtn Solnčno sobico z električno rzzsvetliavo, takoj oddam stalni osebi. Simončič, Gosposka ulica, štev. 10-1. 4142-23 Sobo strogo separirano, S stopnic, parketirano, center, oddam gospodu. Rožna ulica 37, I. nadstropje. 4132-23 Opremljeno sobo zračno, oddam takoj za Din 170. Drofcnik, Tyrševa cesta 51-11. 4131-23 Malo sobo s posteljo in sobo z 2 posteljama. oddam gospodičnam ki so čez dan zaposlene Kie, pove ogl odd. Jutra. 4136-23 Samsko stanovanie opremljeno, priprosto, oddamo. Ogled od 9. do 15. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4139 23 Sobo z dvema posteliama, oddam. Reber 7. 3812-23 Sobe iiie Beseda I Din davek 3 Din za šltro al) dajanje naslova 5 Din Najmanjš: znesek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, čisto mirno tei iolnčno, poiem oddam stala' osebi Na slov t vseh poslovalnicah lutra. 3793 23a vsa k o m m 9 MLA/SA! Opremljeno sobo č;sto. suho. z elektriko, poceni oddam. — Cegnarjeva 4, I. nadstropje. 4156-23 Malo sobico z zajtrkom oddam gospodični Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 4153-23 'NSERIRAJ V „JUTRU"! deseda t Din. davek 3 Jin ux suru ali uajanjt (lasiova à Dtn Najmanjà znesek 17 Din. Kupim elektromotor dobei na crotazou talsko strujc 4—7 HP takusti, kompleten - Ponudbe na Kuštufič Matija, Bana le lačiča 22. Čakovec. 3833-29 Šivalne stroje rao.jeut oa JtKi din in popuiuuma nove od din 1600 donite v Novi tr&o vini Tyrèeva 36 3549 2» Dopisi i »m.« Zakal ne pošlješ? Težko čakam ! 4168-24 100 uspehov os en oglas n JUTRU" VASE ZDRAVJE ZAHTEVA Gradi m madrace velika izbira od 15.— do 45.— din. žima v 10 kvalitetah od 26.— do 90,— din, morska trava kg od 2.85 do 3.75, perje kg od 15.— do 80.—, puh od 120.— do 360.— nudi nova špecijalna trgovina s perilom tn nevestinimi opremami F« I« Gorica?? Ljubljana, sv. Petra c. 30. DrfYl • Uporabite rožnato kremo To-• kalon. hranilo za kužo. ki vsebuje Biocel senzacionalno odkritje di Stej skala profesorja dunalskega wseuWli