» Sloga “
i/.lmja VHftk prvi in tretji četrtek meseca, ter velili po pošti pjejemium, ali na doni pošiljann «kupuj /.
,, Goriškim Vestnikom* sa v«e leto . . , glil. 1.80 „ pol leta . .	„	—.90
„ četrt „	...	x	—.45
Za tuje dežele toliko več, kolikor sunila poštnina.
PoHamičiie številke po O kr., dobivajo «e v Stolni, Semeniški in Šolski ulici.
Upravništno 4i uredništvo: Morellijeva ulica, štev. 22.
Ì
a
»Slogu juti — nesloga tlačit - torej »lužimo a«!
Neslovenski listi nikdar ne opominjajo svoje odjemnike, naj bi poravnali dolžno naročnino in sicer radi tega ne, ker ne pošiljajo lista nobenemu kdor ni plačal naprej. Edino pri slovenskih listih obstoji grda navada, da mnogi in mnogi naročniki prijemajo list, a da bi ga tudi plačali jim niti v glavo ne pade, nasledki te nemarnosti so trjatve in mejsebojne zamere. Vsak delavec je vreden svojega plačila, mislimo torej, da tudi urednik in tiskar, oba sc trudita in mučita, da bi bolje ustregla naročnikom; ni tedaj odveč, ako tudi plačilo zahtevata. Poživljamo zategadel one p.n. naročnike, koji so zaostali z naročnino, da jo poravnajo ne mudoma. Uvedli smo z današnjo številko neke spremembe v listu, katere bodemo z novim letom, ko bo izhajala „Sloga“ vsak teden, še pomnožili in dovršili tako glede uredovanja, kakor gledč vsebine, da bo nas list uzor spretno uredovanega in v vsakem obziru zanimivega časopisa.
V veri je spas.
V prejšnjih vekih pokrivala je noč nezavednosti celi svet; narodi, zadiišeui po svoji nevednosti i po robstvu, niti znali niso da žive. Vse pravice bile so v rokah kraljev, plemenitašev in visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Oni so vpravljali državam, oni so bili lastniki zemlje, oni so bili jedini, ki so se mogli pečati z knjigami in vedami. Ves ostali narod bil je tužna raja, koja je živela le za to, da posluša svoje gospodarje, da obdeluje za lijih zemljo ter da za njih dela, (la preliva svojo krv za kralja in domovino, da plačuje davke — in za nič druzega. Raja ni robovala v pravem smislu besede, kakor so robovali sužnji v starem veku, a i to je bila neka vrsta rokovanja. Mogotci smatrali so, da je narod od Boga vstvarjen samo za njih uzdržavanje, in niso za njega maiali, ko tedaj, kadar so ga potrebovali. V njih domišljiji imenovali so narod bedakom, ži-vinčetom itd. V ti strašni zanemarjenosti bila je narodu jedina tolažba vera njegova, sveta vera ga je obvarovala, (la ni podivljal v svoji nevednosti in zapuščenosti.
Proti koncu preteklega veka našlo se je na Francozkein nekoliko učenjakov, koji so v svojih spisih vstali proti mogotcem na obrambo naroda. Ta je bila iskra, iz koje je imel bukniti v kratkem času strašan plamen. Narod se je na glas onih učenjakov predramil iz sna, da zahteva svoje pravice,
lllllllll!|i|l|i|lftll|l|«!|lMI|l|IMil«lMi|lM!MMIIMIIIM«!ll*llMM!HlMtlMllMMlM««ll«
POD LI ST EK
DOMOVINA.'
(Razprava)
Domovina! Koliko pesnikov te je že opevalo, koliko hrabrih junakov je za te prelilo svojo kri v tvojem obsegu, ali celo daleč na hrumečem bojišči! Usak narod ima, čisla, ljubi svojo domovino, namreč deželo, kjer se govori njegov jezik, obhajajo se njegove šege in navade, kjer se čujejo njegove pesmi. Toda mi, kot Slovenci, imamo razun ožje naše še širšo domovino, mogočno Avstrijo, h kateri je naša narodna ladija pripeta kak ti k skali sredi svetovnega morja, in kateri smo dolžni vso zvestobo. Vendar govori se tukaj o ožji domovini.
Pojem domovine se ozira na kraje, na narodnosti, na svojstva, pojem rodoljulija Vlada v večno pomladanjskem kraljestva občutkov; toraj je prvi bolj materijalistiške Laže, drugi označuje narod, kojemu je pritisnil neizbrisljivi kolek in znamenje na čelo, •ločini je tretji (rodoljubja) nekako ideali-stiške narave in zavisuje glede svoje cene in krepkosti od oseb, katerih srca so bolj ali uuinj zmožna odpirati se tako svetim občut-
koje mu idejo po božjem zakonu; hotel je hiti svojim gospodarjem enak. Ali oni niso hoteli o tem nič slišati in s tem so prisilili narod do prelivanja krvi. To je bil glasoviti francozki ustanek. Kri je tekla po Parizu in po drugih mestih Francozke, kakor da je voda, in gotovo ni bilo roke, koja je bila ostala krvi čista. V krvi postal je narod besen in v svoji besnosti pokonča vse svoje gospodarje, umoril je celo syojega kralja Ljudevita XVII. Strahovito je bilo to prelivanje krvi in veliko nedolžnih je bilo obglavljenih.
Ko se je konečno (»ristudila narodu krv, pričel je misliti, da se očisti grehov — narod se je zavedel in spametoval. Ko se je vse pomirilo, bila je Francozka preobražena, ni bilo več mogotcev, a na čelu države ni stal več kralj, ampak človek iz naroda, koji se je imenoval predsednikom. Po uzgle-du Francozke začeli so narodi zahtevati i po drugih državah njih pravice, in malo po malo prišlo se je do nekega stanja, v katerem se je moglo živeti. Narod ni sicer dobil vse, ali izvojeval je dosti. Trebalo je samo, da narod pozna svobodo svojo in da je zna uživati. Ta preobrat je napeljal narod do čitanja knjig ; to pa je dalo povod razvitku vseli znanosti, tako da se imenuje pretekli vek — vek omike. Ali pametni ljudje so zapazili hitro v začetku tega preokreta, da je začela po njem poganjati neka pogubna mladika, iz koje se bo izcimilo na svetu mnoga zlo. Ta pogubna mladika je b r e z v r s t v o.
Človeška narav je slaba; strasti ga leliko zapeljejo, posebno pa prevzetnost, oholost. Ljudje, koji so dospeli do neke višine znanja, se prevzamejo in zanikujejo Boga. Neki učeni zdravnik zanikuje i dušo, rekoč: „Paral sem veliko človeških teles ali še nikdar nisem dobil duše pod moj nož“. Ta nespametna bedarija učenjaka povleče za seboj i druge ljudi in brezverstvo se je začelo hitro širiti; nastali so časi, ko je vsakdo, ki je le čerke poznal, zanikal Boga.
Na svojo nesrečo podpirale so tudi države to brezversko početje; najprej je začela preganjati cerkev Francozka, potem pa Nemčija in Italija. Iz šole so izobčile veronauk, da šle so tako daleč, da niti razpel se ni pustilo v šolskih prostorih; z takimi čini upali in mislili so izkoreuiti iz srca naroda vero.
Ali narav človeška je taka, da ne more biti brez vere; vera je človeku prirojena, ker brez nje se ni več človek, ampak neumna živina. O ti resnici prepričale so se države v kratkem času. Novi zarod, kojega so odgojile v tem smislu, je brezbožen, izpa-čen in divjašk. Pred dvemi leti videl se je na Francozkein in v Italij i žalosten dogodek, da so najuglednejši osebi pokradle in zapravile silno liiilijoifov, koji so jim bili izročeni na upravljanje in s tem brezsrčno in neusmiljeno pripravili neštevilno oseb in družin na beraško palico. Najžalostnejši pri teh velikih, prej še ueslišanih sleparijah je pa to, da so zamogli sleparji podkupiti toliko število uglednih časopisov in zastopnikov naroda. Ta sramotni dogodek pokazal je
kom. Vendar se ti tri pojmi češče ne razločujejo natanko, celo pri nekaterih pesnikih ne, koji à la Mathisson ali A rinit rišejo kraje svoje domovine, češ da pojó o rodo-(juliji (Ab ovo listine ad angelum). Naša domovina je skoro na vseh krajih lepa, od z večnim snegom in ledom ovenčanih Alp do najnižjega zelenega griča. Tu gledaš zarastene hribe, večje in mauje doline, mesta, vasi in sela; čudovita jezera, šumeče reke, ribovite bistre potoke, rodovite poljane in vinograde itd. A to sliko, čim krasnejša naj bi bila, obrneš lahko tudi na druge kraje /.vun naše domovine. Recimo daklc, vsacega naroda domovina je oziroma lepa, da celò neprecenljiva; vendar so bez dvojim še lepši kraji, človek ni potrebno navezan na glebo, kjer se je rodil. Da! njo menja, kader se mu ne kaže drugače; Čeprav je morda ne žabi nikdar, vendar se «teši daleč od nje, ako vam je tukaj o»oda milša. Zgodovina nam sporoča, da so divji severni in vahodni evropski narodje drli v velikih krdelih, po-čeuši sredi 4 stoletja, v južne kraje, v Italijo, odkar so zvedeli, da tarno sije milše solnce in je narava manj skopa, nego v njih prvotni domovini. Mi hvala Rogu, nimamo te sile, ker v naši lepi domovini lepo shajamo, Če smo le pridni in manj nagajivi. Zato je niso zadeli, ki so jo potegnili v Ameriko. Vendar to nikakor ne moti naše razprave.
očito, koliko izpačenosti, gnjilobe in podlosti je mej učenjaki in dostojanstveniki sedanjega časa. Prosto ljudstvo je pa v svojem brezverstvu začelo besneti, kar najbolje sve-(ločijo a n a r h isti, koji hočejo z bombami in bodali uničiti današnje družtvo.
Bridka skušnja je spametovala države ter jih prepričala, da so napravile velik pogrešek s tem, ko so gojile na svojih nedrih strupeno kačo, katera jih hoče zastiupiti; in glej, one zovejo sedaj cerkev na pomoč, da jim pomaga v sili. Francozka vlada objavila je pred nekoliko meseci da je potrebno, da zavlada novi duii v družtvu, a italijanski predsednik ministerstva Krispi, ta dosedanji zakleti neprijatelj vere in cerkve., je neki dan pozval cerkev na pomoč, da mu pomada zatreti anarhistično zaroto. Cerkev in država morajo delati uzajemno, bile so njegove besede, ako hočemo, da rešimo narod propada.
Dogorelo jim je, pogreznili so se v blato, iz katerega se ne morejo več izkopati in zdaj kličejo cerkev na pomoč. Pripognili so svoje pulile glave in pripoznali, da so »ni krivi in da so oni zagrešili današnjo brezzakonje in današnji nered.
Nas veseli, da je do tega prišlo, bili smo osvedočeni, da drugače biti ne more, potrebno je nujno, da se države popolnoma pomirijo z cerkvijo, da se povrnejo na ono pot. katero se izgrešile in vse bo dobro, kajti le vera zaniore poboljšati pokvare.no ljudstvo. Narod slovenski, ti si dosedaj še veren in bogaboječ, ostani še dalje; dosegel bodeš vse, kar ti kratijo, srečen in zadovoljen bodeš, aao se sam potrudiš na verski podlagi, da si od brezbožnih tvojih neprija-teljev iz voj uješ tvoje ti po božjem zakonu in po človeških postavah zagotovljene pravice.
Zaupaj in zanesi se na tvoje izkušane voditelje toli duhovnega ko svetuega stanu ter podpiraj jili v težkem njih položaju, poleg pa ne pozabi nikdar, da le v v e r i j e spas.
Kaj so delegacije?
Sedaj ko zborujejo avstrijsko - ogerske delegacije v Budimpešti čita se vsaki dan po časopisih o njih. Kaj je toraj delegacija ali odposlanstvo? Ker vemo, da mnogim našim čitateljem pomen te besede gotovo ni popolnoma jasen, hočemo postanek in nameu delegacij na Iratko pojasniti.
Leta 1867. dosegla je ogrska polovica države svojo svobodo, to je dežele, ki spadajo pod krono sv. Štefana, namreč Ogrska, Sedmograška in Hi vatsko-Slavonija. Omenjenega leta sklenila je Ogrsko z Avstrijo državni ugovor, ki se imenuje avstro-ogr-ska migodba; po tej liagodbi razdelila se je naša monarhija v dve polovici, namreč v dežele zastopane v državnem zboru ali v avstrijske zemlje in v zemlje krone sv. Štefana ali ogrske dežele. Vsaka državnih polovic dobila je svojo posebno vlado; jediia
1IIHIIIIIIIIIIHtlllllirilHlltll1!tlimilllllM*ltl«WM*fcMit
Slovenski narod, nekdaj veliko večji na številu nego dan danes, živel je tedaj tudi na drugih krajih v Evropi, po katerih sedaj ne hrepeni, kajti v njih ne govori se njegov jezik, ne evetó njegovi običaji. Ptuji so mu. Po tem takem so le ti poslednji faktorji, vsled katerih so nam in po vsej pravici tudi ostanejo toliko caroviti »i neizrečeno mili naši kraji, kjer so naš pred-minici delovali, se borili in kjer že spé v hladnih grobeli. O domovina, da vstanejo možje in naznanijo svetu tvojo lepoto tudi v slavnih činih, kojihnisi uboga; o domovina, da nam zgodovinsko però razgrne tvoje bridkosti in veselje v sledečih se krvavih in mirnih vekih iti nam vse to, tvojo naravo in zgodovino, združi v krasno zanimljivo celoto, onda bi svet videl vse tvoje zaklade, in toliko lepša bi bila! Toraj ne, ljubim vas, slovenske kraje, više, nego morem popisati z besedo. Saj ne morem nikamor; vi me držite z nevidno tajno oblastjo.
Kakor se posamezni človek razlikuje od človeka po zviutanjšini še več pa po zmožnostih in nazorih, tako razločuje se narod od naroda po jeziku, po svojih običajih. Jezik, običaji, nazori, sponi kakeršni si bodi, pisani, vliti ali vdolbenl, to so vsa nega naroda svetinje, to so njegove žile in kri, katerih se ne more iznebiti, da ne bi umrl za narod iu večkrat poginil žalostno

prinaša oznanila na četrti strani od katerih «e plača za štiristopno petit-vrsto po 7 kr., če «e jedenkrat tiskajo; po 6 kr. če «e dvakrat, in po 4 kr. če «e trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo se nredniAtvn; reklamacije in naročnina upravništvn.
Nefran ko vami pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
ima središče na Dunaju, a druga v Budimpešti in jedna nima nikakovega posla z drugo Vsaka je odgovorna samo svojemu zboru: avstrijska državnemu zboru na Dunaju, ogrska skupnemu InvKtsko-ogerskemu zboru v Budimpešti. Z ua* godbo se pa monarhija ni razdelila popolnoma v dve državi; ona je i nadalje na zunaj ostala kakor jedila država z jeduim vladarjem. Napravila se je skupna vlada za obe polovici monarhije, katera opravlja posle, koji se niso nikakor dali razdeliti in kateri se zato imenujejo skupili. Ti skupni posli so : Diplomatsko in trgovinsko zastopanje monarhije pri drugih državah, vojska in v obče vojništvo, denarne zadeve, kolikor se tiče stroškov za skupne posle, potem za-konodajstvo v carini iu o neposrednih nakladali, ustanovljanje denarnih zadev, odredbe za železnice, ki vežejo oba dela monarhije in obraubeni ustav. Skupno vlado zastopajo trije ministri: minister zunanjih zadev, minister vojske in minister financij. V vstavnili državah mora biti vsaka vlada uarodu odgovorna, toraj tudi skupna. Kateremu zboru pa naj bo skupna vlada odgovorna? Ne Dunajskemu, ne Budiuipeštanskeinu, ker ona ni ne avstrijska, ne ogerska, ampak skupna.
Potrebeu je bil toraj nekak skupni avstro-ogrski zbor, a ker takega ni bilo, motali so ga otvoriti. I tako so nastale delegacije, koje so povsem drugače vstrojene, kakor drugi zbori. Avstrijski državni zbor bira med svojimi poslanci 40, a gospodska zbornica 20 zastopnikov; isto tako bira ogrski zbor 40, a magnatska zbornica, kakor imenujejo na Ogrskem gospodsko zbornico, 20 izaslancev. Vsaka polovica države toraj — 60 mož. Ti zastopniki zberejo se vsako leto enkrat in sicer euo leto na Dunaju, drugo v Budimpešti, da zaslišijo poročilo skupile vlade in da izrečejo o njem svojo sodbo : glavuo zadhco pa imajo, da določijo skupna dohodke in stroške ali proračun za skupne posle. Ne zborujejo pa skupno, temveč v dveh oddelkih, v jednein sedè zastopniki avstrijskih dežel, a v drugem zastopniki dežel krone sv. Stefana. Ta oddelka sklepata vsak za-sé iu skupna vlada predloži vsakemu posebej svoje izvestje. Da so zaključki veljavni, morati jih obe stranki odobriti in cesar potrditi Ako se sklepi obeh delegacij ne strinjajo, gleda se, da se zjedinije po pismenih sporočilih; ako se sloga ne doseže niti po tretjem sporočilu, zberite se obe delegaciji, kder odloči večina glasov, pri čemur se mora paziti, da je pri glasovanju ua vsaki strani enako število zastopnikov.
Sestanek delegacij se pričakuje vedno napeto, kajti v njima se razpravlja visoka politika in najvažnejše državue zadeve. Najvažnejši je, da v njim država izvestuje kako stoji avstro - ogerska monarhija z drugimi državami, ali jej preti vojska in kolika je potreba vojaška.
Delegacije sklicuje cesar, on jih otva-ra in običajno je, da se cesar pri tej priliki razgovarja z zastopnici, kar je postbno važno, ker se zve večkrat, kako on o kaki stvari misli.
Od Primorskih državnih poslancev je
na ptujem. Nikdo ni še menda pohvalil človeka, ako je bil zmožen črniti in zasmehovati kraj, kjer se je rodil in deželo, kjer poje njegov jezik ; vsakdo pa je gotovo imel izdajico onega, koji je slekel svojo narodnost, utajil svoj materni jezik in smešil domače šege in navade. V vseh slavnih junaških pesmih vlači se ta zlata nit. Vse se žrtvuje, svet ostane jezik, sveti običaji, oni so zaklad brez kojega ne more se biti. Pobožni junak Enej, zapustivši nesrečno Trojo, svojo domovino, vzame slike bogov in druge spomine ter odrine na ptuje. Kako velika se nam kaže modrost pesnika Virgilija, ki nam to tako ginljivo sporoča! In po pravici. Kolike spominov nam prežali glavo m u-neti srce materin jezik! odkar pametimo, smo culi milo nam mater iu svojce govoriti te čarovite glase; pri mnogih besedah prisust-vujejo našem duhu mili domači prizori, bodisi, da je bilo veselje naš gost ali žalost, ki se nam mnogokrat sleje omili, kakor vsak srčni razgib. Kako srečen je starec, kader se spomni svoje prve mladosti, kako rad pripoveduje (marsikdaj doslovno) domače razgovore in prizore ali imete utise! To so zanj zgodovinski piruhi, to je še maslo pri kolesu njegovega življenja. Prvi nam je materin jezile in ostane nam pred vsem svet, vendar ne smejo se zaničevati ptuji jeziki, osebito ne, če so nam potrebni. Ves svet je


bil itbran v letoSnje delegacije visokorodni gosp. grof. Alfred C o r o ni n i * C r o n b e r g, kateri je pa bil prisiljen radi bolehavosti in ničnih rodbinskih poslov odložiti mandat; poklicali so k zborovanju njegovega namestnika mons. Jordana.
Shod zaupnih mož.
Ko se je skoro pred enim letom ladija Taaffejeve vlade razbila ob skali volilne reforme se je korenito premenil položaj splošnje notranje politike. Na mesto mini« sterstva, katero je vsaj načeloma nekaj pozitivnega pripoznavalo slovenski narodnosti, stopil je sedanji koalicijski kabinet, v cegar programu se nahaja načelna negacija narodnostnega vprašanja. Nekoliko slovenskih državnih poslancev je radi izključenja narodnostnih vprašanj stopilo iz Hohenwartovega kluba, ki se je odločil držati novo koalicijsko vlado, drugi del poslancev se je pa dal zapeljati po obljubah, iz mej katerih do sedaj še nobena ni izpolnjena, ter ostal v omenjenem klubu. S tem se je slovenska delegacija razdvojila, a z njo se je razdvojilo tudi mnenje vsega slovenskega naroda. V parlamentarni obliki in v javném življenju se je to pokazalo seveda najbolje tam, kjer slovenska stranka sestavlja večino v deželi in v njenem zastopu, to je na Kranjskem. V drugih slovenskih pokrajinah tišči že od poprej prepotentni uemški ali laški živelj sam slovensko narodnost k tlom.
Gotovo je torej sedaj čas, da pravi slovenski rodoljubi stopijo na branik in rešijo narodno zastavo, katera se na kose trgati hoče. Treba je povedati, da ta politika, katera se sedaj tira na Slovenskem ni prava, ter se izjaviti z resničnim programom v složno in pogumno delovanje. «Slovenski Narod* meni, da je napočila potreba shoda zaupnih mož, kateri naj v javnosti dà veljavo načelu narodnosti kot neobhodno potrebnemu in stalnemu vodilu slovenske politike, in določi točke narodnega programa ter taktiko za bližnjo bodočnost.
Mi se s tem umestnem nasvetom p o-polnoma s t ri n j a m o in želimo,[da bi tem prej prišlo do shoda zaupnih mož vseh slovenskih pokrajin, kateri bi v pravih nesebičnih slovenskih srcih oživel pogum za delovaivje na obširnem narodnem polju.
Gledè zaupnih mož iz Goriškega vso-jamo se nasvetovati, da bi se birali samo iskreni in očitni narodnjaki, in ne taki, katerim je narodnost samo molzna krava, ker pa znajo tako fino prikrivati, da je mnogo in mnogo drži za neomajive narodnjake z srcem in telesom, kar ipa v istmi niso. Da naš nasprotnik nam ne bo očital, da s temi besedami merimo na kakega poslanca, kajti on navadno rad izvaja iz našega pisanja prej vse drugo, kakor pravo misel, protestu jemo že sedaj proti njegovej eventualnej nakani; naše besede ne cikajo na nobenega naših državnih poslancev, katera oba visoko čislamo ter smo jima iz srca hvaležni za neumorljivi trud, kateri je do sedaj, ker so časi jako kritični, koristil le malo, a upano, da se bode s časom obrodil koristen in obilen sad; sicer pa sapienti pauca.
Domač« vosti
—--+«*«♦-•—
lieiovuji !■ premestitve. Ravnatelj državne gimnazije v Pulji dr. Fran Swida je imenovan ravnateljem drž. gimnazije v Trstu, katere ravnatelj dr. A Ni tsche je premeščen v Inomost. v— Suplent na gimnaziji v Gorici Albert Šubic in učitelj telovadbe na učiteljišči v Kopru Karol Cibo v a sta imenovana provizoričnima glavnima uči -teljena na učiteljišči v Kopru. — Učitelj na nemški deški šoli v Trstu in okrajni šolski nadzornik v Sežani Davorin Sinko-vič je imenovan začasnim učiteljem na nižji gimnaziji Ljubljanski na mesto prof. Jos.
IIIIIIIMIIIIII*lilll'1MI I Milil
prav za prav jedna obitelj, nekateri odnošaji vele, da se učimo tudi ptujih jezikov. Nasprotni nauk, zajet iz slabo ali pretirano umetega rodoljubja, je aboten sam na sebi in škodljiv, kakor nas skušnja uči. Človek, če je v resnici rodoljub, ostane neomahljiv, naj bi znal, denimo, tudi sto ptujih jezikov. Tak človek je še le prava dika in rabljiv na vsak način, dočim se ud katerega koli naroda, so-sebno, če ga valovi prenesó v ptuie kraje, le z veliko silo in revno prerine skozi življenje. Toraj proč s tako škodljivimi pouki, s kojimi prodajajo nekateri kričači svoje lažnjivo ro* doljubje !....
Dejali smo nekako, da se rod olj tibje vzgoji kakor dobro srce. Pravo rodoljubje je zavisno od kakovosti srca. Toraj se ima preje to spopolniti ali učiniti sprejetnim za vse resnično, dobro in krasno ter istodobno, ali kmalu sleje upljivati nanje z rodoljubjem, katero je ljubezen, toraj občut. Zaradi tega so vsi šolski učni načrti, naj že bodo nemški ali slovanski, ničemurni, ako imajo smoter, da le nakopičijo v ljudskih šolah kolikor moči veliko različne in mnogokrat glede na starost nepotrebne tvarine. Srce, to prvo polje, to čarobno zakladišče v človeku, o-stane pri tem ledina, nema, izgubljena pro-
li ubada. — Poštnimi kontrolorji se imenovani: Blagajnika poštne hranilnice v Trstu J. Cattavo in Iv. Vagaja, poštna blagajnika Val. Klan s er v Trstu in R. C orli et v Pulji, poštne blagajne kontrolorja Al. Pal lai c h in S. Tedeschi v Trstu. Dalje so imenovani: Kot blagajniki poštne vodstvene blagajnice v Trstu oticijaii Fran Poka pl.Pokatalva v Ljubljani, M. Bombardi in F. Leu ta v Trstu; glavne blagajne kontrolorjem v Trstu oticijal J. Čen-čič v Pazim; poštnimi blagajniki oficijali J. Collo retto in Fr. Fabiani za Trst, Jeni. Ma rj a no v i č za Pulj, Jeni. Groše 1 j za Novo mesto in N. Rad m a n za Opatijo; za poštne blagajne kontrolorje oficijali Iv. Lapajne in Leop. Verhovecza Ljubljano, IV. M e v 1 a, H. Maline r in H. K o-b a n za Trst. Poštne blagajne kontrolor Guido vit. An dri oli je dobil mesto poštnega upravitelja v Tržiču, poštni kontrolor T. Vidic pa mesto poštnega upravitelja v Novem mestu.
1'reiuembe v Goriškem duhovništvu, d
g. Janez F e 11 ri n, vikar v Gorenji Trebuši gre za vikarja v Deskle; č. g. Štefan K o-d e r m a c, vikar v Zapotoku kot tak v Gorenjo Trebušo; na njegovo mesto pride č.g. Josip V i d m a r, kaplan v Biljani ; č. g. Eduvard Stre k e 1 j, kaplan v Rihembei gn v je postal ekspozit v Vrtojbi; č. g. Tomaž G n g g e n b e r g e r, kaplan v Ročinju gre v Renče, na njegovo mesto pride č. g. Ljudevit L a c i n a, kaplan v Št. Petru; č. g. Valentin Pi pan, kaplan v Šempasu, gre v Miren; na njegovo mesto pride č. g. Fran Guzelj, kaplan v Poilmelcu ; kot duhovni pomočniki pridejo novomašniki : č. g. Josip Cigoj v Tolmin, č. g. Alfonza Blažko v Podmelec, č. g. Teofil N e ni e c v Cerkno, č. g. Janez Koršič v Volče, č. g. Fran Klanjšček v Biljano, č. g. Fran K n a vs i Riliemberg.
f Andrej Jekše, vitez Fran Josipovega reda, zlatomašnik, bivši dekan Kobariški, pravi konzistorijalni svetovalec, umrl je danes teden zjutraj v Kobaridu. Pokojnik se je rodil 30. oktobra 1816 v Podnielcu, v mašnika posvečen je bil 22. septembra 1841. Bil je vzgleden duhovnik in odličen rodoljub, znan in spoštovan po vsem Goriškem. On je bil oni «Vrli mož*, katerega je proslavil Simon Gregorčič v prekrasni pesmi. Pogreb, ki je bil v soboto, bil je sijajen, vdeležila se ga je vsa duhovščina kobariške dekanije ter sosednja iz tolminske in bovške, kakor tudi mnogi duhovniki dingih dekanij in neštevilno ljudstva. Slava spominu duhovnika in rodoljuba! Bodi mu zemlja lahka in časten spomin !
Rnvimpravnosi kje si? Novico v zad-lijvj številki „Slogett, katero smo prinesli pod tem. vzglavjem, popravimo toliko, da je neko županstvo Ajdovskega okraja prijelo letos od c. kr. okrajnega glavarstva 108 dopisov, ter da je od teh 70 nemških in 30 slovenskih. «Rundschreibene*, katere srno tudi v zadnjej številki omenili, poslalo i je nazaj 18 županstev, zakaj je niso zavrnila tudi ostala slovenska županstva nam ni znano. Da pri c. kr. okrajnem glavarstvu ne poznajo člena 19. temeljnega zakona nam svedočijo dalje naslovi, pod katerimi dopo-šilja svoje dopise slovenskim županstvom, in po katerih bi se sodilo, da slovenski del Primorskega leži nekje v «stockdeutschem Gebiet*. Mari ne, ako čitaš „An das Bibliche Gemeindeamt in . . , Ali bi ne bilo boljši, ako bi se rabilo naslov «Čislanemu županstvu v . . . kakoršnega se poslužuje c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani.
»Slogini* zavodi se prav lepo razvijajo in napredujejo oči vidno, to pa Goriškim la-hončkom ne da miru, zaganjajo se v nje kakor besen pes ili kakor vol, ko mu pokažeš rudečo ruto. Poseben trn v peti so jim od „Sloge* uzdržavane ljudske šole, katere bode letos pohajalo črez 500 otrok. Že to število za ljudsko šolo zrelih otrok je jasen in neovrgljiv dokaz, da Gorica ni čisto italijansko mesto, kakor ti židovski pseudo-novinarji neprenehoma trobijo po svojih no-vinah to in ono stran črno — žoltih
storina, kjer vsahobota ljulika in zazijejo pogubonosni zmaji, ko bi drugače rumenela zlata pšenica lepili nagonev in se zasmeli-Ijali očem dragoceni biseri. Facta loquiintiir! Rodoljubje je ljubezen, zmožna velikih žrtva. Glava in srce in naopak si brzojavljata bliskoma, njun medsebojni upljiv je očividen. Glava mora biti zmožna, da preudarja modro na podlogi previdno zajetih poukov in up-Ijiva na srce in to zopet tako zatoži na gorenje faktorje. Zato, jaoli, dan danes toliko sebičnosti in mrzlote do vsega, kar Li utegnilo sprijazniti nam sedaj tako žalostno življenje, v katerem se smeje le Manion. Zato, zopet jaoli, tako malo pravega rodoljubja, ker ono, kakor se nam javi tu pa tam, je le nekak aiialogon rationis, ne pravo, požrtvovalno, žareče rodoljubje, zmožno koristnih, velikih činov na slavo rodu in domovini. Iz src rodoljubnih junakov se na bojiščih kadi Bogu dopadljiva kri v nebo in napaja tla zgodovine, na kojih vzraste narodom nevsahljivi lavor ; rodoljubje govori neprestrašeno na lečah, v deželnih in državnih zborih, mnogokrat zabuči v p tuj a zoprna ušesa kakor mogočna sodnjedanjska troblja ali vihar. Rodoljubje odpira kakor čudovita Mojzesova palica narodom oživlja-
mejnikov. Prav z židovsko predrznostjo in nesramnostjo se mučijo v potu svojega obraza, da bi opovrgli toliko število slovenskih otrok, češ, da so ti večji del iz okolice ; ako varajo sebe in njih somišljenike z takim pačenjem in zavijanjem resnice, naj jim bode, istinitosti vendar ne spravijo iz sveta. Radi toliko otrok moral je odbor «Sloge" razdeliti 1. razred v dva oddelka, od kojih je eden v ulici Barzellini, drugi v ulici sv. Klare. Tako uzdržuje zdaj „Sloga“ sedem razredov in t r i otroška zabavišča. Ker vz-državanje teh zavodov stane mnogo, priporočamo je našim čitatcljam z prošnjo, da bi se pri vsaki priložnosti spominjali teh za napredovanje slovenskega življa v Gorico neprecenljivih vzgojališč naše nežne mladine. Povsod iu tudi na Slovenskem je stari običaj, da družtva pošiljajo listom notice o svojem delovanju. Samo slavno vodstvo «Sloge11 ne pozna ali noče poznati te navade, kajti, kolikor je nam znano, ono do danes ni še nobenemu slovenskemu listu v Gorici izvzemši «Soči“, sporočilo ni Li pičice o svojem radii. «Slogo* podpirajo vsi Slovenci na Goriškem, a „Sočo“ ne čitajo vsi, umestno bi bilo toraj, da vodstvo naznanja svoje poslovanje tildi drugim slovenskim listom, ki imajo, ako ne več, tudi manje naročnikov ne, kakor oficijelno glasilo družtva. Da vodstvo še ni dospelo do tega nepristranskega koraka, je blago rečeno — brezobzirno.
An Goriški gimnaziji se je vpisalo toliko učencev, kakor še nikdar poprej, namreč črez 500. Prvi razred bo imel tri uzporednice, a četrti dve. Radi pomanjkanja prostora moral se je preseliti eden razred deške vadnice v bližnjo žensko vadnico. Poklicali so brzojavno še tri učiteljske moči ua gimnazijo.
«Slovanska knjižnim Marsikomu se bo morebiti čudno zdelo, da mi pišemo o podjetju našega najhujšega sovražnika, kateri noč in dan misli, kako bi nas prej in ložej uničil. Akoprem je izdajatelj tega literarnega podjetja naš osebni nasprotnik, mi ne nasprotujemo njegovemu podvzetju, marveč je toplo priporočamo ter iskreno želimo, da bi se mu vsaj stroški splačali, ako že dobička ne bo. V čemur se mi z «Slovansko knjižnico" ne strinjamo je to, ker prenaša prevode iz h r v a t s k e g a. Kaj je Slovencem potreba hrvatske književne umotvore prevajati, ker med slovenskem iu lirvatskem jezikom ni mijmanjega bistvenega razločka. Kdor kakega izraza ne razume, naj si preskrbi dr. Musiča «Hrvatsko-slovenski riečnik*, cena 30 kr., in v malo dneh bo razumel krasni hrvatski jezik, kakor svoj materini slovenski. Z prevajanjem dela se pa tudi nepotrebna konkurenca hrvatskim knjigam; Hrvati tega ne delajo, ker smatrajo prevode slovenske književnosti povsem nepotrebnim. Kolikor je nam znano, se je dosedaj samo ena Jurčičeva povest prevela na Hrvatsko, a prelagatelj ni spečal niti toliko iztisov, da bi bil pokril tiskarske stroške, kajti reklo se mil je, da prevajati iz slovenskega je nepotrebno, ker slovenski jezik je i hrvatski i obratno. Z prevajanjem se pa tudi odstranjujemo od Hrvatov glede združenja po katerem hrepeni vsak zaveden Slovenec. Seveda, kdor o združenju Slovencev in Hrvatov in sploh o slovanski vzajemnosti nič slišati noče, kakor ravno izdajatelj «Slovanske knjižnice", temu je zastonj prigovarjati. Slovenci, ako morete, kupujte rajši hrvatske knjige, nego nemške ali italijanske ter vpišite se v «Hrvatsko matico", katera šteje mej Slovenci mnogo premalo članov.
Cesie v Brdih, Na dopis v zadnjem «Primorcu", v katerem se odgovorja na dopis v zadnji številki «Sloge*, prijeli smo od našega dopisnika jako rezek odgovor. Ker se pa vsestransko priznava, da so ceste in poti v Brdih istinito v jako slabem stanu in ker se je obljubilo, da se bodo popravile ne priobčino poslanega nam dopisa, kar naj nani gosp. dopisnik oprosti. Mi nismo za polemiko in prepire, z katerimi se dobrej stvari malo ali nič koristi, temveč le mej-sebojno sovražtvo in m ržen j e uzbuja. Ako bi se pa šibani nedostatki popravljati ne
joče nove studence blaginje iu sreče. Rodoljubje, če pride do skrajnega, se zavihti brezobzirno in z vso oblastjo v krmilo narodove ladje siedi rujovečega morja, da jo reši in pripelje v mirno gladko luko. Vstanite vi junaki, vi požrtvovalni gromoviti govorniki vseli proštih vekov in drugi rodoljubi ter recite, ali ni vam mogočna ljubezen do svojega rodil užigala srca pri svojih slavnih poslih.
Ni boljšega sredstva, vzgojiti mladino rodoljubno, nego z dobrini berilom. Berilo kot šolska knjiga je ognjišče in središče poučevanju. Tu se ima učiti lepa beseda, nravitost brez mučečega nioralizovanja in mej drugim tudi rodoljubje brez dolgočasnega in večkrat neumestnega politikovanja in smešnega prebiranja, kakor se je zgodilo v neki srednji šoli, v kateri je profesor vskliknil : «Kaj je italijanski pesnik D n n t e proti našemu pesniku X.?* (Ali seniore slišati večja neumnost, primerjali sobice pesnikov vseh narodov skromni zvedičici; ne, še manjšati je tako oboi,no?) Gledč rodoljub-ja služijo odlomki iz domače ali sorodne pa tudi druge jeduake zgodovine in komadi junaških pesem pa tudi druge poezije. Uz-I gojiti se ima v mladih srcih ponos in obro-
začeli, smo vedno na razpolaganje ter bodemo neusmiljeno terjali, da se nam posredno in neposredno dana obljuba tudi izpolne. Le prepirov ne, kajti ti navadno ne koristijo nič, potem pa tudi ne zanimajo večino čitateljev.
Židovsko umilili črn je. Po židovki Lux* zatto uredovauo glasilo goriškili neodre* šencev zatrobi Slovencem v vsaki teden trikrat nekoliko budalastih izmišljotin j. Naj-rujše trdi ter ubija v glavo svojim odjem-nikoni, katerih število se krči dan za dnevom, da smo Slovenci panslavisti. Ali čujte, kaj to revče vse razumeva pod panslavizmom; panslavizem milje vsaka slovanska govorica, panslavizem so mu slovenski napisi, panslavizem s ti mu celo dve na, Sveti Gori postavljeni spominski plošči itd. ad infiiiituui. Stavimo počen groš, da gospoda okoli brezzobnega «Corriera* niini niti pojma o panslavizmu, bolje bi torej bilo, ako bi to kiinero pustili v miru, ter se rajše pečali z iredentizmom, o katerem imajo gotovo točnejše pojme, kakor o neobstoječem panslavizmu.
„ Pri »lom* vi “ medvedi. Zadnji «Primorec* pripoveduje o medvedih v Trnovskem gozdu ter navaja, da se je neki pastir, imena ne pove, sestal z kosinatinom in spomiiivši se sestavka v šolskem berilu, da je najbolje, ako sa dela mrtvega človek: tako je storil tudi on iu se rešil smrti. Torek teden pa je, po «Primorcu", medved hudo razmesaril pastirja Tomaža Trpina, ko je gnal živino napajat, prizadel mu je, kakor trdi naš lju-bezujivi kolega, šestnajst ran, a nobene smrtne. Pomislite, 16 celili ran, a nobene smrtne ! Kdor vsaj nekoliko pozna medvedovo taco, njegovo nrav in njega lastnosti pritrdil bo nam, da je to nemogoče. A «Primorcu" ni še zadosti, po njeni so napravili tudi lov na medveda, toda brezvspešno. Radi bi znali, kdo se je udeležil medvedjega lova, ker na Trnovem o tem nič ni znano. Nam se domneva, daje «Primorec* napravil «jago* na iuteresantne in pikantne novice, kar se pa ne strinja z letnim časom, kajti uovinarji love pikantne novice navadno le o pasjih dneh in ti so na srečo že za nami. Sicer pa nam javljajo kompetentni faktorji iz Trnovega, da na celej «Primorčevej" vesti niti pičice resnice ni ; zasledili bili so sicer pred časom tri medvede, a ti so jo potegnili v druge kraje in «Primorec* je sé svojo novico svojim čitateljem — medveda navezal.
Defieil do HINKI gold. prikazuje rasata-vica, katero so priredili goriški umetniki in katero je «ReiclisVost* v eni zadnjih številk prav klasično opisala. Ker so podvzetniki te «umetne razstave* že naprej dobro vedeli, da se ne bodo izplačali niti stroški, osnovali so po vzgledu velikih razstav tudi razstavno loterijo, a srečke te loterije ne najdejo, pa ne najdejo kupovalcev. Da bi torej odboru ne bilo potreba odvezati lastnih mošnjičkov za pokritje priiiankljaja, odgodilo se je žrebanje na nedoločen čas, v muli, da se bodo razprodale srečke, o čemur pa jako dvomimo.
Burja, koja je razsajala od petka do torka napravila je vinogradnikom po Vipavski dolini, koder še ni bila trgatev dovršena, na tisoče škode; ljudje pobirajo grozdje po tleh, da .rešijo, kar je še ostalo.
Poroka. Na Reki .seje poročila gdčna. Marija Gompova, hči veletržca in odličnega slovenskega rodoljuba g. Josipa Go-r upa z gosp. Srečkom M e y n i e r j e m, sinom posestnika Reške papirnice in predsednika trgovinske zbornice.
Ilnlija Tratil. Italijansko ministerstvo nauka podarilo je Tržaški občini IV. zvezek Galileo-Galileijevih del. Mestna delegacija je sklenila zahvaliti se. — Kako pravijo že Nemci o takih stvareh? «Kleine Geschenke erhalten die Freundschaft". Ali po naše: Prijatelji ne gledajo na visoko ceno darila.
«Indipendente* razposlal je na svoje somišljenike v Istri neko okrožnico, da bi se započela agitacijo za združenje Istre s Trstom. Povoda teniu je iskati v napredovanju slovenskega in hrvatskega naroda, v Istri in v pojemanju iredentovcev. Pozivu
r
tiiiiinniKt iiii4it im n i i i i i!i;i m|iii||ii,||i|,r|1 ||||,|i,i • • i|(
diti se imajo lepi estetični čuti s pomočjo večkratnih stilističkili pojasnjevanj, ne pa s premlevanjem suhoparne slovnice, češ, da ni druzega na svetu. Kjer vlada preveč gola slovnica, kakor pri nas, tako uče nekoji modrijani, tanio hira ali ne more se vspeti književnost do krasnega cvetu. Skušnja je to tudi pokazala. Toraj : «Biti slovensko krvi, bodi Slovencu ponos.* Mladenič, kojemu ne zažari ta občut v prsih, ne bo nikdar prav ljubil svojega rodu. Ljubezen zahteva čislanje. Proč toraj iz beril z večkrat nepotrebno šaro, kakor so nekatere (ne vse) basni po Rousseaii-u, iu kakor je pisec teh vrst dokazal to ad oculos v veliki svoji razpravi : «Basni v ljudskih Solali" v «Soli*, ki je izhajala v Gorici, in prostor drugim ko-ristnišim komadom, v katerih veje vekovito rodoljubje in sije solnce, katero greje in obrodoviti človeško srce.
Ti pa lepa domovina vlači nas se svojo krasoto vedno k sebi, mili naš jezik usposobi se, da bodeš zdaj čarobno šuinlja-nje bistrega potoka, zdaj grom, ki pretresa doline in vrhe; vi lepi domači običaji poganjajte vselej svoj cvet in pomozite, da nikdar 'ne ugasne v naših prsih — mogočno in bogato rodoljubje!
se je odzval prvi znani nestrpnež Tedeschi iz Rovinja v puhlem, a bombastičnem pismu na vredništvo imenovanega glasila Tržaških Židov.
Lega nazionale se ne zadovoljuje samo s tem, da poitalijančuje slovenske in hrvat-ske otroke v Primorju in v Istri, ona podpira tudi dijake, ki Študirajo v blaženej Italiji, da bodo po dovršenih naukih tem bolj ruvali proti Avstriji in hujskali na Slovane. Po zadnjem izkazu podpor, katere znašajo 5248 gld., sta dobila namreč podporo dva dijaka, učeča se v Toskani, In temu družtvu je naklonila 1200 gld. mestna občina Tržaška, katera, kakor bo morebiti vsakemu znano, spada sedaj še pod žezlo avstrijsko.
Točil je pobila v Lipnici na »Štajerskem in naredila silno škodo v vinogradih, a tudi po poljih in v vrtovih Padala je debela kakor golobja jajca in trajala nad četrt ure. Tudi v Strassi! in v okolici je pobila, dalje v Ciršaku in v Selnici ob Muri.
Lalionska surovost V Buzetu je jeden izmej prvakov italijanskih apostolov Javite colture" in agitatorjev ob času volitev odvetnik dr. Sandrin te dni zaradi malenkosti napadel nekega Frana Pismahta in ga davil tako silno, da je ubogi napadenec, ki je oče petero otrok, ostal na pol mrtev vsled udarcev in od strahu. Stvar je zdaj pred sodiščem, ki bode razsodilo, je H imel res dr. Sandrin pravico, postopati tako surovo in na tak način kazati svojo naobrazbo.
Občinsko gospodarstvo v Trstu. — Občinski proračun Tržaški prikazuje tudi za bodoče leto, kakor po navadi, veliki primank-Ijaj in sicer 143.200 gold., dasiravno občina pobira tako ogromne davke, kakoršnih ne plačuje nobena druga občina v Avstriji. Pri občinski seji, v kateri se je razpravljal proračun, je poslanec Nabergoj osvetli v temeljitem govoru gospodarstvo mestne občine s posebnim ozirom na tužno slovensko Tržaško okolico, dokazujoč z številki in sklepi mestnega zbora, da se ne upoštevajo opravičene tožbe in želje okoličanov, niti se izvršujejo sklepi sami mestnega zbora. Živo je dalje bičal znane inagistratove ogleduhe in biriče v okolici, takozvane »capoville", ki so sami lahonski agitatorji. Ti ljudje imajo v okolici neomejeno oblast, njim je poverjena policijska služba in neštevilne pritožbe pričajo, kako je izvršujejo. 6. Nabergoj je zvršil svoj temeljiti govor z besedami : „Navedene potrebščine nam mora občina preskrbeti in popisane nedostatke odstraniti ; ako pa tega noče storiti, naj se odreče ogromnim dokladam, katere pobira od okolice in mi se bomo znali s temi p o 1 i š k o in gospodarsko sami pomagati11. Predlaga, naj se voli odsek sedmih članov, mej njimi dva okoličauska svetovalca, da se prouče te razmere. Iredentovsko - židovska galerija je po svoji navadi ropotala in sikala, dokler je govoril Nabergoj. Okoličani so radi ogromnih davkov, koje jim naklada laški magistrat skrajno razburjeni in večinoma že prepričani, da je Tržaški okolici toliko v gmotnem kolikor v narodnem obziru jedina pomoč, ako se administrativno loči od Trsta ter ustanovi samoupravo za-se. To misel moralo bi se osvojiti tudi društvo „Edinosth ter sklicati veljavne in zaupne može v pomenek in začeti za njo delovati z vso odločnostjo, v časopisju in ustno. »S časom in z ustrajanjem se more doseči tudi to !
iVadvojvoda Leopold Salvator se s t al n o
naseli v Zagrebli, radi česar je zavladalo neopisno veselje mej našimi brati Hrvati.
„ A gram er Tagblatt**, kateri je zabilježil prvi to veselo novico že pred štirimi meseci, pripisuje temu veliko važnost in liajsiinpatičneje pozdravlja tega člana dinastije in njega soprogo. Tudi drugi lirvatski listi pozdravljajo z navdušenimi besedami prihod nadvojvode Leop. Salvatorja, brata nadvojvode Frana Salvatola, soproga Marije Valerije, veseleč se, da bodo imeli v svoji sredi člana kraljeve hiše, stoječega v prvi vrsti mej sorodniki vladarjevimi. Žele iu nadejajo se, da sobice sreče posije tudi pred hrvatska vrata, da postane Hrvatska to, kar je bila nekdaj: celokupna in samostalna, kajti le tako mora biti najjačji steber monarhije. Mi iskreno želimo, da bi se želje Hrvatov, koje so tudi naše, izpolnile tem prej in da bi dosegli ze-dmjenje, po katerem hrepeuimo. Nadvojvoda J® polkovnik zapovednik 24. pešpolka v Lvovu !» je premeščen v istem svojstvu k 13. kovnemu topničarskemu polku ; hrv a t s k e-g a jezikajo po p o 1 n o m a z m o ž e n. stanoval bode nadvojvoda z obiteljo iu dvor-stvom, koje šteje 30 oseb, v krasnoj palači lodo ljub nega barona V r a n i c a n i j a na Akauenuskem trgu, nasproti poslopja jugoslovanske akademije znanosti.
Svojo iunior je umoril na otoku Č resti pomorski kapitan Bartolo it) o 1 d a ti ó 57 iet star mož. Napadel jo je z nožem in’ ji prizadejal vee ran, izmej katerih je jedna pro-uzroeilo smrt 791etne že več let bolne in v postelji ležeče ženice. Morilec je bil bržkone popolnoma pijan, ko je dvignil nož proti iogi staila, ki se nikakor ni mogla braniti. Besnel je ze prej kakor brezumen po hiši Jn pretil sorodnikom in znancem, da jih vse pokolje, vsled česar so vsi pobegnili. Morilca so našli drugo jutro v nekem gozdu blizu mesta in ga odvedli v zapor. Zdravniki so ga spoznali blaznim iz zaprli v Tržaško norišnico.
Slavnost v Krškem. Dne 6. in 7. oktobra praznovala se bo v Krškem slovesnost
odkritja M. H o č e v a r j e v e g a spomenika iu Iv. B. Valvazorjeve spominske plošče. Praznovala se bode ob enem ustanovitev fare v Krškem. Vstop k slavnosti je vsakemu prost. Vspored slavnosti je nastopni: V soboto, dne 8. oktobra: Mesto se bode z zastavami okrasilo iu zvečer razsvetlilo: bakljada in godba po mestu; umetnini ogenj. — V nedeljo, dne 7. oktobra: I. Zjutraj budnica po mestu. — II. 01) 10. uri slovesna sv. maša s pridigo v farni cerkvi. (Pri maši bodo peli meščanski učenci.) III. Po maši slovesno odkritje spomenikov na šolskem trgu po sledečem redu: 1. Hlav-nostni govor. 2. Petje. —- IV. 1. uri popo-ludne slovesni obed v gostilni g. Fr. Gregoriča. — V. Ob 3. uri popoludne tombola pred cerkvijo. (Pri neugodnem vremenu v gostilnici gosp. Gregoriča.) — Za obed (brez pijače) plača oseba 1 gld. 50 kr. Kdor se želi obeda udeležiti,naj se oglasi pri odboru do 1. oktobra. — VI. Po tomboli koncert p ri g. Gregoriču. — V povekšanje slavnosti in v spo-men na njo izdali ste se knjižici „K r š k o i n K r č a n i“ in „G u r k f e I d e r G e d e nk-bliitter*. — Cena vsaki knjigi 1 gld. Izvirne slike iste knjige so se še posebej izdale pod naslovom: »Spomin na Krško", cena 30 kr. —
Ncmškularstvo v Ljubljani. Pred nekoliko dnevi je obhajalo nemško „burševsko“ družtvo „Cainiolia“ v Ljubljani svojo desetletnico, za katero slavnost se slovensko občinstvo niti zmenilo ni. Pangernianski list »Siidbsterreichische Post" pa je prinesel obširen popis, naravnost pove, da vse slavje ni imelo druzega namena, ko demonstrirati in izzivati slovensko prebivalstvo. Razni dr-Žani govori izvirajo več ali manje iz nedo-letnega navdušenja za pangermansko stvar in nimajo tedaj nobene praktične pomembe; nekoliko pozornosti zbudé le večina imen vdeležencev, imena čisto slovenska z nemškim pravopisom, toraj pristni G e r m a-ni, kakor naši Lalioni pristni Italijani „di sangue puro**. Druga zanimivost te karni-' jolske pruske slavnosti je ta, da je znani | velinemee c. kr. profesor Binder kot starešina nazdravil družtvu, katero je v nau-dušenih besedah pohvalil, da deluje v pravem nemškem smislu, kakor sojih bili stari naučili. Vladarju se niti nazdravilo ni, pač so se pele veliko nemške pesmi. Kak duh je sploh vladal v tej ljubeznjivi tevtonski družbi je razvidno iz prisostvovanje družtev kakor »Šchul-verein, Siidmark, Bohmenvaldbum" itd., ki dobivajo svojo podporo iz Bcrolina z nemškimi markami. Z koalicijo je zrasel kranjskim nemškutarjem greben ter zmagovito kličejo: „Noch ist Kraiu kein verlorenes Lami !" — Kranjska še ni zgubljena! Pri vsem tem pa ti nedorasli fanatiki in z njimi vse nemštvo ne bodo sezidali nemškega mosta od severnega morja do sinje slovanske Adrije. Zato jim je porok krepka in čvrsta. „Die siavische Wacht an der Adria.11 — Slovanska straža ob Adriji!
Celjsko. vprašanje. Nemški nacijonalci bi iz Celjskega vprašanja radi naredili veliko državno afero, le da bi imeli izdatno orožje zoper levičarje, in zato je spravljajo pri vsaki priliki na dnevni red. V dalnjem Trutnovu na Češkem so nacijonalci interpe-lirali posl. Pergelta glede Celja. Ta je rekel, da imajo Nemci nalogo, varovati nemške pravice, ker od vlade nimajo ničesar pričakovati. Govornik je povedal, da so se glede tega vprašanja vršila pogajanja, da pa je le levičarska stranka rekla odločno: ne. Ce je slovenska gimnazija potrebna, bodo nemški poslanci rekli, naj se ustanovi v kakem slovenskem mestu, ne pa v nemškem Celju. Ce bi se Slovencem ugodilo, bi se s tem kršila koalicija. Če pa bo to povod, zrna-trati koalicijo kot razpuščeno, to je vprašanje, katerega ne more rešiti vsak posamezen poslanec. Odločili bodo petem volilci. Pomisliti je sitino, da Nt mci nimajo večine v parlamentu. Bila je o tej zadevi tudi deputaeija Celjskega občinskega sveta na Dunaju predvodjena po županu S t i e g e r j u ; oglasila se je v naučnem ministerstvu, a minister Al a d e y-s k i j e ni hotel v z p r e j e t i, ko je izvedel, da je prišla zaradi Celjske gimnazije. Deputaeija je potem obiskala levičarske poslance Beerà, Siegnnmda in Nitsclieja in prosila, naj uplivajo na levičarske poslance iz Češke, da bi nastopili zoper slovenske zahteve glede Celjske gimnazije.
Slovenska /maga na koroškem. V
četrtek, 27. sept. vršila se je nadomestna deželno zborska volitev v kmetijskih občinah okraja Kotiče - Sv. Mohor - Trbiž - Podklošter, pri katerej je dobil kandidat združenih Slovencev in nemških konservativcev Ivan Hube r 54 glasov, kandidat združenih nemških nacijonalcev i:i levičarjev, katerega jo z vso svojo silo podpiral nemški Bauernbund pa samo 2(1 glasov. Konservativni kandidat je toraj vzlic vsema prizadevanju nasprotnikov zmagal z dosti večjo večino, kakor se je računalo in, kar je posebno karakteristično in za slovensko stvar na Koroškem naj večje važnosti, dobil je celo več slovenskih kakor nemških glasov. To dokazuje, da se je slovensko prebivalstvo v tem okraju skoro popolnoma oprostilo nemškega varilstva in se oklenilo slovenskega programa, Slovenski volilni možje niso bili voljeni samo na podlagi verskega in gospodarskega programa, kateri je Slovencem in konservativcem eden iu isti, ampak tudi na podlagi narodnega programa iu zato imajo pravico tirjati, da zastopa noyi poslanec tudi njih narod-
nostne zahteve. Ker so nemški levičarji in nacijonalci znali, da propadejo pri volitvi, hoteli so z pritiskom, lokavostjo in obljubami svoj cilj doseči ; ko so pa prevideli, da ne pomaga nič, hoteli so z kruto silo poteptati slovenstvo. Napadli so na shodu v »Šmohorju zbrane Slovence z kamni. Ob pol deseti mi zvečer namreč je vrgel nekdo pest debel kamen v sobano, kder so zborovali. Da ni predsednik takoj hitel k okrajnemu glavarju in izposloval, da so orožniki patrolirali, kdo ve, kaj bi se bilo še zgodilo, Vse pa »vedoči, da je bil napad, ki na srečo ni prov-zročil nič zlega, namenoma iu premišljeno uprizorjen.
NudouieHfne volitve za Istrski deželni zbor so razpisane na dati 15. oktobra. Volila se bodeta dva zastopnika in sicer eden za mesto Piran, drugi za trgovinsko obrtno komoro v Rovinjo.
Nadškof Zagrebški, d r. Ju raj P o s i 1 o v i č, rekel je prigodom duhovnih vaj v Krapinskih Toplicah zbranim duhovnikom, da on zahteva od njih v prvi vrsti, da bodo pravi in vrli duhovni pastirji, potem še le se morejo zanimati ludi za javne odnošaje. Ako bodo odgovarjali duhovenskim zahtevani v pravem smislu besede, on se ne bo nikdar vtikal v njih politično mišljenje iu morejo biti privrženci stranke, katera najbolj odgovarja njih prepričanju. Pri tej priložnosti se je nadškof najpohvalnejši izrazil o duhovnih Senjske škofije, a ti so v ogromi ej večini pristaši stranke prava.
Ljuboma tragedija v Zagrebu. Veliko senzacijo je vzbudila krvava dogodba, ki se je pripetila v lirvatskem glavnem mestu. Gradimir Š v i g 1 i n, 21leten mladenič, uradnik hipotekarne banke, ustrelil je na še* tališči v Zelengaju svojo ljubimko 17letno Slavo Je mej e c, potem pa na domu samega sebe. Bolezen na očeh, za katero je zastonj 'iskal leka, nesrečna ljubezen, največ pa nezdrava prenapetost današnje mladine bili so povodi obupnemu činu. To je razvidno iz zapuščenih pisem nesrečnih dveh žrtev. Svigliu hotel se je ustreliti tildi v Zelengaju, a vseli pet strelov v revolverju se ni izprožilo. Šel je torej v mesto, si o-skrbel nove naboje in usmrtil tudi samega sebe. Vzrok temu .krvavemu činu je ta, ker se je dekletin oče ustavljal zvezi ljubeče se dvojice, ki bi bila izvestno lahko počakala še par let, da dozori za zakonski stan.
Župnik — inorile«* .svojega sina. V Alo
ravici v Slavoniji se je dogodil grozen zločin. Pravoslavni župnik B j o r i č, pijači udan mož, se je razljutil zaradi neke malenkosti nad svojim starejšim sinom in letel z nabito puško za njim na dvorišče. Allajši sin se je oklenil očetovih nog, da bi ga potolažil in klical: Oče, ne ubij brata! V togoti sproži Bjorič puško na mlajšega sina, ki je obležal mrtev. Orožniki so odvedli očeta morilca v zapor.
Različne vesti.
Bolezen ruskega farja. Kdo si upa razsoditi, ali je življenje ruskega carja v nevarnosti ali ne? Listi prinašajo tako nasprotujoča si poročila, da je vsako domnevanje nemogoče. Gotovo je le, da je car bolmi, to prizna oficijelno glasilo ruske vlade in da je bolezen resna svedoči to, daje bil k carju poklican tudi prof. Leydeu iz Bero-lina. „Kreuzz£ituiig“ javlja, da je postala bolezen tako nevarna, da nastanejo lahko vsako uro resne komplikacije. Z ozirom na te, morda resnične, morda pa tudi pretirane vesti je naravno, da se vprašujejo ljudje : ali bi smrt ruskega carja imela' političnih posledic? Sodimo, da ne. Carevič je star 27 let in timi zanesljivih svetovalcev, tako da ni pričakovati, da bi se s carjevo smrtjo premettila smer ruske politike. — A ravno bolezen carjeva je pokazala jasno, kako spoštuje vsa Evropa tega prosvitljenega vladarja. Celo nemško liberalni listi proslavljajo carja Aleksandra lil. kot moža zlatega značaja, plemenitega mišljenja iu blagega srca ter priznavajo brez ovinkov, da se je miroljubivosti carja zahvaliti v prvi vrsti, da se je ohranil mir v Evropi. Ali ne oblije rudečica srama te časnikarske rokovnjače, ko pomislijo, kako se še nedavno temu obrekovali in sumničili isto Rusijo z istim vladarjem, kojega sedaj proslavljajo kot, atigelja miru — sedaj ko se boje, da bi utegnil priti kdo drugi na njegovo mesto?
« Slovansko dohrofvonio družini se jako zanima za druge Slovane. Sedaj je razpisalo dvoje nagrad 3000 oziroma lobo rubljev. Prva nagrada je določena za najboljši spis z naslovom »kf/oiloiuiKi jnžniii in zapadnih S'.aranoo od zutietk«. tnkozmno, zgodovinske dobe do I. 1879druga nagrada pa, za spis o pred metu »Zgodovina do sedanjega pole-ženja Alalorusov v Galiciji, Bukovini in na Ogerskem v politiškem in verskem pogledu". »Spisa je sestaviti v ruskem jeziku ter ju doposlati do II. maja 1890.
Ogorsko škofovsko konference. Danes teden so se v Budimpešti sešli skoro vsi o-gerski katoliški škofje, da se posvetujejo o svojem postopanju glede novih cerkveuopo-litičiiili predlog. V tej konferenci se je izdal naslednji eoimiiuniqué: Najprej se je citai dopis kurije primasu Vaszar.vu, s katerim se naroča Škotom, naj v magmatski zbornici si-
lijo na to, da se premene določbe glede vere otrok iz mešanih zakonov. Episkopat ne bo vzprejel predlog glede svobodnega izvrševanja vere, glede recepcije Židov in glede podržavljanja matic niti kot podlago speci-jalne debate, pač pa bo predlagal, naj se kristijanom ne dovoli prestop k židovski veri. Ce bi se ta predlog vzprejel, bi se škof je ne proti vili načrtu glede vere otrok iz mešanih zakonov. — Zakon o veri otrok je nuj važnejši, ker ga je moči le zajedno z načrtom o civilni poroki predložiti v sankcijo, iu le če obvelja, se dado izvesti cer-kvenopolitične predloge. — Tb poročilo ne omeni jedra cerkvenopolitične situvacije. Liberalni listi javljajo, da so se škofje tudi posvetovali glede svoje taktike in sklenili, da ne pošljejo posebne deputacije k cesarju prosit, naj cerkveno-političnih predlog ne odobri, pač pa hočejo sestaviti v tem zmislu h d reso na cesarja. »S tem korakom bi se zaključila akcija katoliških škofov zoper cer* k venopol i tiene reforme.
MndjarKkn sofisfika. Oficijozni »Pester Lloyd“ je zavil smisai Bismarkovega goVora o Poljakih v zaščito madjarske nacijoualne politike. Zaslepljencem hoče natvezati, češ, da Italija in Nemčija se niste zasnovali zaradi nacijoiialnosti, ampak zaradi drugih poli tiski h interesov, in da ti interesi državnega obstanka zahtevajo analogno postopanje proti malim narodom, kakor postopa Bismarck proti Poljakom Ergo je brutalna politika Aladjarov nasproti nemadjarskim narodom opravičena! Vprašanje: Àko zahteva interes države to in to, zakaj pa so Madjari delovali na razcepljenje našega cesarstva. Ali je cesarstvo močneje vsled razkrojitve na 2 poiovini? Ce nima narodnost nič opraviti pri zasnutku države, zakaj so ravno Madjari silili na razkrojitev? Ali zahteva interes monarhije, da morajo ravno Aladjari biti na čelu na Ogerskem? Ali sestavljajo Aladjari večino na Ogerskem, kakor Nemci v Veli-konemčiji ali Italijaui v združeni Italiji? Aladjari vedejo se v Avstro Ogerski ravno tako. kakor bi se vedli pruski Poljaki, ko bi se ti hoteli postavljati ua čelo Veliko-nemčiji. Nemčija iu Italija ste opravičeni, postavljati se na nacijoualno stališče pri državnem ustrojenju; Aladjari pa ne, ker so v manjšini na Ogerskem in še v veči manjšini nasproti skupni monarhiji. Avstro-O-gerska je sestavljena drugače nego Nemčija ali Italijo : naša monarhija ima različne skupine poprek jednako močnih, zajedno liisto-riškili narodov, in zato tu ni dovoljena tista nacijonalna politika, katera se vrši v Italiji ali praski Nemčiji, in zato se per analogiam -nikdar ne dà opravičiti ne germanizatorska politika v tostranski poloviui, in ne madja-vizatoiska politika ua Ogerskem. »Pester Lloyd“ zasmehuje »Gross-Slovenien** in pa »Gross Dakorumanietr; ali s svojo sofLtiko tukaj ne predere. In še Bismarck v svojem govoril proti Poljakom kaže izrecno, da je možno ž njimi izhajati tam, kjer ni plemstva. Jednako omenja Švico in Belgijo, kjer se razne narodnosti posovetujejo iu sporazumevajo mirno. Avstro-Ogerska pa ima več skupin narodov, ki so poprečno jednako krepki in zujeduo historiški narodi. Tu torej ne gre porabljati analogije Italije ali Nemčije v opravičenje potujčevalne politike, iu tako prejde Evropa čez sofistiko madjarskih tlačiteljev na dnevni red iu bode i nadalje obsojevala madjarsko raznarodovalno politiko, kakor jo sedaj uže v obče obsojuje nasproti Romuncem in Slovakom.
Za obéè volilno pravo! Po noči med 25. in 2«. septembrom so raztrosili na Dunaju ogromno število listkov, s katerimi se tirja splošna in jednaka volilna pravica. Policija je zaprla 77 oseb. Tudi v Gradcu so v isti noči prilepili na hiše, vrata in table na tisoče milečih iistkov z napisom: »Ven . se splošnim, jeduakiui volilnim pravom!" Na Dunaju so delavci priredili v nedeljo veliko demonstracijo za splošno volilno pravico. Opoludne so se jeli na Ringu zbirati ljudje. Pri parlamentu in pri javuih zgradbah‘je bilo postavljenih mnogo redarjev. \Tojaki so bili konsiguirani. Ob 3. uri popoludne so začeli prihajati delavci. Zbralo se jih je nad 15.000 iu na dano znamenje začeli upiti »Živela splošna volilna pravica1* in peti delavsko pesen, Policija jih je primorala, da so se razšli. Izgredov ni bilo.
Kako jo v Avstriji razširjena inda
Sirija. Bliža četrti del avstrijskega prebivalstva se živi od industrije, namreč 6.155.510 ljudi,j; posebej pa: 2,345.415 na Češkem, 1,112.499 v Nižji Avstriji; 752.258 na Moravskem; 611.738 v Galiciji; 255.114 v Sleziji; 252.546 na Štajerskem; 224.144 v Zgornji Avstriji; 192,503 na Tisolskem s Predai Iško ; 132.261 n a Pri m orskem ; 72.604 na Kranjskem; 71,754 v Bukovini; 68.465 na Koroškem; 40.123 na Solnograš-kem in le 24,166 v Dalmaciji.
Novo iznajdbo Edisonovo. Nedavno je razkazoval Edison v svoji (letalnici v Novem dorku nekaterim obiskovalcem svoje naj novejše iznajdbe. Edison se bavi zdaj s tem, da pomnoži z elektricitoto brziuo pa-ro brodil e plovbe in da ustvari ladijo, ki bi v treh ali najdalje v štirih dueli preplula ocean. Poleg tega je izdelal fotofonograf (grafofon), to je stroj, s katerim se ob je-dnem prenese glas in slika govornika ali pevca v daljavo. Konečno misli na električni letalni stroj.

f,««»tiiy., »! — 'V^' i»• -w	' ■1
>^v

llfklrlčaa past M nahe je najnovejša iznajdba nekega Francoza. Ko sede muha na visečo ploščo, jo električni tok usmrti in se muha zdrsne v posodico, napravljeno za nabiranje ubitih muli.
Kallka tehta nukaf Nek učenjak, ki menda ni imel boljšega opraviti, lovil je muhe, da pové svetu, koliko tehta ta nadležni mrčes. Tehtal je 6 muh zajedno in našel, da tehtajo vse 0.0886 grama, toraj jedna povprečno 0.01466 grama, 70 muh jeden gram in na jeden kilogram je treba 70.000 muh.
Narodno gospodarstvo.
Trgate? v Istri se je pričela. Kakor se iz raznih krajev poroča, bode vina letos nekoliko manje, nega lansko leto, a kvaliteta bode izvrstna. Cena moštu je sedaj še precej nizka, ker se v kleteh nahaja še mnogo starega vina ter se tudi vnanji kupci do sedaj še nÌ3o oglasili.
Trtaa ai se je razširila po vseli občinah Tržaške okolice, zatoraj je mestili magistrat prepovedal izvažati trte ali take dele rastlin, po katerih bi se mogla razširjati ta uničevalka trsja. Tudi po Vipavski dolini hitro napreduje trtna uš. Zasledili so jo namreč v okraju Kostanjevlek v Crniški županiji. Goriško glavarstvo je izdalo potrebne na-redbe, da bi se omejila ta nesreča. Govori se, da so jo zasledili tudi v Solkanu.
IRinka Iskala« lelViaira. Več občin istrskih, ki so najbolj interesovane pri zgradbi istrske lokalne želenice Trs t-P oreč-Kan-fanar, je sklenilo, naj se pošlje deputacija na Dunaj ki bi skušala doseči ugodno 'rešitev vršečih se obravnav. Kaj je pa z Vipavsko železnico?
Vili pa vsaki reni. Nasledki nesrečue vinske klauzule pokazujejo se dan na dan pogibeljnejši, i to posebno v Dalmaciji, kjer prodaje se vino radi zaostalih davkov ekse-kutivno. A po kakšni ceni? V Vodicah po trideset kr. hektoliter, v D r n i š u, na zeležniškej progi v Spljet in v Šibenik, po — štiri kr. hekto!
Sava vršit satov brez dog so izumili na Nemškem. Sod ima cilindrično obliko in je sestavljen iz mnozih skrižema zloženih in skupaj zlim&Uih tankih koščkov. Po posebni manipulaciji s hidravličnim pritiskom in s parom se novi sodi navede tudi neprodrljivi za pline, n. p. za ogljikovo kislino piva. Novi sodi so mnogo lažji in manj prostora zavzemajo nego stari sodi iz dog.
Statistika avstrijakega ratorstva. Rudarskemu stanu pripada v Avstriji 381.260 ljudij ; posebej pa največ, namreč 177.260, na Češkem ; 56.360 v Šleziji; 43.523 na Štajerskem; 31.318 v Galiciji; 31.065 na Koroškem; 8.410 na Kranjskem; 6809 v Zgornji Avstriji ; 6231 v Nižji Avstriji; 4197 na Tirolskem s Predarlsko; 2346 na Solno-graškem; 1916 na Primorskem, 840 v Bukovini in le 143 v Dalmaciji.
tokaj a knetsken prebivalstva. V Avstriji pripada kmetskemu stanu 13,149.500 ljudij; posebej pa največ, namreč 6,087.985 v Galiciji, 2,302.609 na Češkem, 1,116.645 na Moravskem, 802.162 na Štajerskem, 642.789 v Nižji Avstriji, 568.522 na Tirolskem s Predarlsko, 483.082 v Bukovini, 451.499 v Dalmaciji, 395.041 v Zgornji Avstriji, 393.080 na Primorskem, 355.229 na Kranjskem, 240.679 v Šleziji, 226.018 na Koroškem in 83.860 na Solnograškem. Več kot polovica, namreč 55% pribivalstva je v Avstriji kmetskega stanu ; največ primeroma, namreč 85.5% v Dalmaciji, 77% v Galiciji, 75% v Bukovini, 71% na Kranjskem, po 63% na Koroškem in Štajerskem, 61% na Tirolskem s Predarlsko; 56% na Primorskem, 50% v Zgornji Avstriji, 49% na Moravskem, 48% na Solnograškem, 39.5% v Šleziji, 39% na Češkem in le 24% (zaradi Dunaja) v Nižji Avstriji,
I X J AVA.
Osupel moral sem slišati, da pišem v *S 1 o g iw in „V e s t n i k u“ zoper nekatere osebe. Za Boga miloga, kaj se še poreče o meni? Pač bi imel pisati zoper m a r s i k a-telega o b r e k o v a 1 c a; a kaj bi to zdalo, č e m u j e z i k n e o d g n j i j e. S kratka : h u d o b n a j e 1 a ž, d a j a z p i š e m t a k e reči Zlodjeva izmišljotina je bila, da sem jaz pisal v „S 1 o v. Narodu," ko je še izhajal v Mariboru, zoper profesorje tukajšnje preparandje, češ. da sem se maščeval, ker nisem dobil službe profesorja (o tej priliki smem povedati, da je članek spisal g. 8. Hočevar, kakor se mi je sam izpovedal v Sežani 1. 1873. in me zagotovljal, da sem se imel takoj /bremeniti z njegovim imenom. Laž je nadalje, da meri moja dolga bum. pesem v moji zbirki: Pesmi pod naslovom : M a 11 j č e iz Zoran; blizu 400 vrsti dolga pesem je sad fantazije in preponosna, da bi koga valjala po prahu). In pa zoper veleč g. Gregorčiča, da sem ne vem kje, pisal v ,,Slogi“. Jaz vem dobro, da on tega ne more nikakor verjeti, in
t o j e m i j e s k o r o zadosti. Kakor semi zahrbtno pisarjenje st u d i V d n u s r c a, tako mora m žago t o. v i t i, d a s e m svoje srce ohranil čisto in n e h i n a v s k o v v s e li g r o-zah in nevihtah. Da bi se bil izneveril ali se vdal na trnekil» visečih vabah, bil bi v boljili razmerah. Nadalje je laž, da sem jaz pisal zoper zgradbo šempaske šole. Gola laž je, ponavljam in to bom trdil vselej, kadar bo žreba. Jaz smatram take stvari kot premalenkostne. Vendar bi bila dobro, da celò vltežki, da bi pravi čerčkar se oglasil in ne pustil človeka na nedolžnem sumu, ki, kakor žalibože skušnja uči, zelo škoduje.
' Kaj meni mari Vaših ravsov, ki vedno želim, da bi bil mir! Še na nekatere n e u m n e kritike, kojili pisateljem je še videti mleko na bradi in katerim hodi zato, da se povsod vrivajo in svetijo (ako bi tema svetila !) — ne odgovarjam zaradi miru in pa tudi zato, ker se s strupeno n e v oš-čljivostjo ne pečam rad. Take zelene veje se same ukončavajo po prišlo vici, ki vlada v Aziji, da se sveča krajša in manjša dočini gori. Takim obrekovalcem lire* šilili In fantazijo in smešnim pritlikavcem, ki ti j ne spišejo deset vrstic, ako ne kradejo misli tu pa tam. in ki niso zmožni se držati italijanskega reka : Allo sgraziato non si dere far guerra, in ker ne dadè miru, če tudi nekaj nekrščanski, vendar s humrroni, zasolil sem jim v epigramu v zbirki m o j ih nemški h pese 111*) in drugih, ki pridejo, ako Bog da, še letos na svitlo, doslovno tako :
„Ich wttnscht’ mir von des Gltickes gttldnem Radchen Ein eiusam Hiiussehen dort in griinen Waldchen, Umi \vo die VUglein ilire Nestchen bau’n Mdcht’ ich ein trautes Weibchen nodi erschan’u. Nicht kihnit ich mir ein griiss'res Gliick ertraumen. Es felilte nichts, als dass dort an den Biiumen, j Wenn ich spazierai thate in der Niibe,	|
Ich meine bitfren Feind’ — nodi zappeln stihe!
Toliko se mi jo konečno po tolikem obrekovanji in preneseni škodi vendar moralo vzvideti potrebno, prekoračiti svojo jobsko potrpežljivost in povedati resnico iz očij v oči. „8ioga“ pa in «Vestnik" sta mi kakor drugi slovenski časopisi. Vem sicer, da dobi dandanes, kdor želi jajca: kamen po glavi. Slavna uredništva pa naj bolje pazijo in naj se ne dade j . mistifikovati, da krivda ne pade še na mojo grbo. Še enkrat, jaz niše m o n i b reči j pisal iu se ne baviui z njimi.
V Gorici, l. oktobra 1894.
Frai Zakrajšek,
b. učitelj c. kr.višje realke, ! sedaj priv. učitelj.
*) Se slovenskimi predmeti.
Javna zalivala.
Zavarovalno društvo «Avstrijski Feniks" na Dunaju mi je točno in vestno izplačalo svoto, katero mi je napravil požar j dnè 14. augusta t. 1., za kar se društvu in i njegovemu zastopniku v Gorici javno zahvalim, priporočajoč omenjeno zavarovalno druž-tvo vsem posestnikom.
V Ozeljanu, 28. septembra 1894.
Štefan Spazapan.
Vid ilo !
Županstvo o Šempasu.
J. C e r n a t i č,
župan.
Izdajatelj in odgovorni urednik A. m. Obizzi. Tisk «Prve slov. tiskarne1' A. m. Obizzija v Gorici.
Oglas.
Šolsko leto na tej šoli so> začne
k dne 15. oktobra t. 1.
Učenci in učenke se sprejmejo pod navadnimi pogoji.
C. kr. pripravljavnica v Kobarid-u, 20. septembra 1894,
Vodstvo•
Cej Iva n •
gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna.
0. Likar
v Semenišči ulici h. št. 10 prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za duhovnlje in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih cenah.
mm EDVARD
v Kunakl ulici kt IO.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
Udn.no podpisana usnja se naznaniti p. n. občinstvu, da so je preselila iz dosedanjega stanovanju v Nunskih ulicah- št. K) v
Dvorišče sv. ITilarija št. 1
(Corte S. Illario N. 1)
priženimo — nasproti zakristije stolne erkve.
Priporoča se i daljo mi /delovanje vseli v stroko umetnih cvetlic spadajočih izdelkov.
Sprejme istotako naročbe na erkvene rože (palme i. t. d.) kakor i nagrobne vence, popravlja tudi pokvarjene biserne vence.
Vse fio nixkilt cenali.
'/. oil Uè ni m iioHtniniijfin
Karolina Messner
izdelovalka umetiiih cvetlic.
Peter Drašček
v Stolni ulici št. 2, ima bogato založeno , štacuno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačno blago. Skrbi, da postreže se ' svežim blagom. (On prodaja tudi naš list.)
V
i
Ì
KiiiBimiKia
Zaloga Vrhniškega piva
pod vodstvom Joška Rovana v Raba-tišči št. 18 prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi ie dobro uležano pivo.
limili
N
N
N
N
N
N
N
tl
Ivan Reja ^
krčmar «Alla Colomba" oh velikej vojašnici, na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina ter ima do ma č o Kuhinj o.
Novič Franc
krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.

Franc Povšič	j
mizar na Šentpeterski cesti št. 9, se priporoči slavnemu občinstvu za razna mizarska dela.
Anton Bortolotti,
kamnosek,
v Clorici ulica Treh Kraljev št. 8,
ima veliko zalogo
nagrobnih kameuov, mrtvaških spomonikov iu žar.
S Izdelovalnica v kamena in marmorju ™
Naročbe se izvršijo
točno in |»o nizki ceni.
S


k
Ant. Fon
klobučar in gostilničar v Semeniškl ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna do-mača vina ter postreže tudi z jako g okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.

Ivan Dekleva
TO veletržec z vinom v Gorici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. — Prodaja na debelo. —
Černigoj Jožef
edini slovenski stolar v Gorici, v u-lici Morelli št. 31, priporoči se slavnemu občinstvu. Izdeluje nove stolice ter popravlja tudi stare in se ne boij-iiikake konkurence.
ANDREJ ČERMELJ
nit Korenju M. 10
ima prodajalnico jestvilnega blaga, postreže po ceni iu dobro. Slovenski rojaki ne pozabite njega in obiščite ga, ko kaj rabite !
Anton Obidič
čevijar v Seminiški ulici št. 4. se propo-roči Slovencem v mestu in okolici zabl a-gohotua naročila.
Peter Birsa,
«Corte Caraveggia“, toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Rifenbergu in po-
A n ton lftiidiii
kamnoseški mojster v Mirnem. Sprejema in zagotovlja kamenotesarska dela do dolgosti 5 metrov, za katero koli stavbo po primernih cenah. Postreže točno in lično. Ima svoj kamenolom.
Naznanilo.
Udarni podpisani si dovoljujem uljudno naznaniti č. gg. odjemnikoni in drugim, da odprem v
Gosposki ulici št. 9,
dur N. t. m.
prodajal niča voščenih sveč,
medenega in drugega peciva»
vso lastnega izdelka,
kakor tudi medu, voseka in druzega v to stroko spadajočega blaga.
Naročila bom z istim dnem začel sprejemati in izvrševati tudi v mestu, v moji prodajalnici.
Srčno zahvaljevaje se vsim č. gg. odjemnikoni za dosedanjo zaupanje priporočam se za nadaljno naklonjenost.
Prizadeval si bodem na vso moč, tudi nadalje povoljno vstrezati.
Z veleštovanjem ./. iiopaéf Hvečar.
M6d v satovju in rumen vosek kupujem v vsaki množini po tekočih cenah.
Zaradi spremembe prodajalne !
I
as
H
-»5
BS
>■
B.
m
H
as
-s
»
k
Ktizprodnjai
in letnega Maga
sa vsaki slan 85 % poi °®no 1
tm>m mm mm m-m^-A
Ker zameni svojo trgovino z drugim podjetjem razprodava vsake vrste blago in izdelane obleke za 25% pod ceno.
Kdor želi kupiti dobro blago po zelo nizki ceni, naj polliti, dokler je zaloga velika in blago na izbiro.
O kupljenem blagu dobi usakdo potrdilo, katero lahko izroči po svoji volji, kateremu koli društvu z dobrodejnim namenom.
Martin Poveraj izplača potem druž-tvom še 1 % dotične s vote v društvene namene.
Zaradi spremembe prodajalne l