<lmh Sprnk*

Zakoni in uredbe

XXXIII. zvezek

Zakon o obrtih

(ob. z.)

Druga, popolnoma pregledana in popravljena,
s pripombami in stvarnim kazalom
opremljena izdaja

Priredil

Rudolf Sterle

kas. sodnik v p.

V Ljubljani 1933

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani
(Predstavnik tiskarne 0. Mih&lek)

I

73605

r ba\ . fiji> nvffaneJt j  >
Zo.  2T. tfHt,

Vsebina

Stran

Uvodne odredbe . 1

PRVI DEL.

Izvrševanje (»hrtov.

I. poglavje.

Pogoji za samostojno izvrševanje obrtov 10

II. poglavje.

Posebne odredbe za izvrševanje poedinih obrtov.

Prvi oddelek. — Trgovinski obrti.‘24

Drugi oddelek. — Rokodelski obrti.‘27

Tretji oddelek. — Industrijski (tvorniški) obrti ....  36

Četrti oddelek. — Gradbeni obrti.37

Peti oddelek. — Elektrotehnični obrti.47

Šesti oddelek. — Obrti, za katere je treba dovolitve . . 51

III. poglavje.

Izdajanje pooblastitev in dovolitev za izvrševanje
obrtov.

Prvi oddelek. — Postopanje oblastev.85

Drugi oddelek. — Pristojnost oblastev.90

IV. poglavje.

Izdajanje posebnih odobritev za postavljanje
delavnic in naprav.

Prvi oddelek. — Postopanje oblastev.94

Drugi oddelek. — Pristojnost oblastev.106

Stran

V. poglavje.

Vzdrževanje obrtov.

Prvi oddelek. — Obrti s stalnimi poslovališči (lokali) . . 107

Drugi oddelek. — Obseg pravice, izvrševati obrt, in način

izvrševanja te pravice.115

Tretji oddelek. — Odpiranje in zapiranje lokalov ....  124

Četrti oddelek. — Razprodaje.127

VI. poglavje.

Prestanek obrtov.131

VII. poglavje.

Obrti brez stalnega bivališča (lokala) . . 133

VIII. poglavje.

Sejmi in tržni dnevi.139

IX. poglavje.

Ugodnosti za povzdigo delavnosti v državi . 142

DRUGI DEL.

Pomožno osebje.

I. poglavje.

Občne odredbe o  pomožnem osebju . ■ • 148

II. poglavje.

Učenci (vajenci).

Prvi oddelek. — Pravna razmerja učencev (vajencev) . . 170

Drugi oddelek. — Posebne odredbe za učence, ki delajo

v rokodelskih obrtih (pomočniški izpiti).184

Tretji oddelek. — Strokovne nadaljevalne šole ....  189

III. poglavje.

Pomočniki.

Prvi oddelek. — Poslovne knjižice.193

Drugi oddelek. — Posebne odredbe za pomočnike, ki dela¬
jo v rokodelskih obrtih (mojstrski izpit).196

Tretji oddelek. — Posebni izpiti.200

Stran

IV. poglavje.

Trgovinsko in ostalo višje pomožno osebje . ‘201

V. poglavje.

Posebne odredbe za industrijska (tvorniška)

podjetja.209

VI. poglavje.

Razsodniški odbor za reševanje sporov iz službenih
razmerij med imetniki obrtov in pomožnim osebjem 211

TRETJI DEL.

Strokovne organizacije.

I. poglavje.

Prisilne združbe trgovcev in obrtnikov.

Prvi oddelek. — Občne odredbe.218

Drugi oddelek. — Ustanovitev združbe.224

Tretji oddelek. — Ustroj združbe.226

Četrti oddelek. — Iniovina združbe.233

Peti oddelek. — Zavarovanje članov.234

Šesti oddelek. — Razsodniški odbori za reševanje sporov

iz službenih razmerij.235

Sedmi oddelek. — Pomočniški odbori.235

Osmi oddelek. — Nadzorstvo nad združbami.236

Deveti oddelek. — Prestanek združbe.238

II. poglavje.

Združba industrijcev.238

III. poglavje.

Okrožni odbori obrtnih združb ....  240

IV. poglavje.

Zbornice.240

Stran

ČETRTI DEL.

Prekrški, kazni, postopanje in instance.

I. poglavje.

Prekrški in kazni.244

II. poglavje.

Postopanje.

Prvi oddelek. — Upravno postopanje.250

Drugi oddelek. — Kazensko postopanje.251

III. poglavje.

Instance in nadzorstvo .253

PETI DEL.

Prehodne in končne odredbe.

I. poglavje.

Prehodne odredbe . 255

II. poglavje.

Končne odredbe . 283

Stvarno kazalo.285

Uvodna beseda

Število stanov in oseb, ki jim obrtni zakon ureja
pridobitno delavnost in življenski obstanek, je zelo veliko.
Temu primerno je bilo veliko tudi zanimanje za obrtni
zakon, tako, da je še pred dnem 9. marca 1932., ko je
zadobil obvezno moč, izšel v dveh samostojnih prevodih
in nakladah, ki sta pa obe v razmeroma kratkem času pošli.

Kakor poroča dnevni tisk, se pripravlja novelizacija
obrtnega zakona. Vendar pa po izjavah z uradnih mest ta
ne bo prinesla pomembnih izprememb, marveč se bo
omejila na najneobhodnejšo mero, predvsem pa na redak¬
cijske popravke in popravke tiskovnih pogreškov, ki so
pa v tej izdaji tudi že popravljeni, odnosno označeni.
Zato se je založništvo »Zbirke zakonov in uredb« kljub
nameravani novelizaciji zakona odločilo za drugo, pre¬
delano izdajo.

Namen te izdaje je, podati interesentom pregledano
in popravljeno besedilo zakona, ker se v prvih izdajah ob
takrat umevni naglici kljub vsej skrbnosti ni bilo mogoče
izogniti pogreškom. Zakon je obširen in obsega veliko
odredb, katerih pregled je zelo težaven. Da se ta pre¬
glednost olajša, so dodane tej izdaji pripombe  in
izčrpno stvarno  kazalo. Velikemu delu pripomb pa
je namen, olajšati iskanje v tej snovi veljavnih zakonov,
uredb, pravilnikov in navodil, ki jih obrtni zakon ne

omenja ali ki jih izrečno vzdržuje v veljavi, ter na njegovi
podstavi izdanih predpisov. Vsi ti predpisi se navajajo v
pripombah z izpiski ali pa le po naslovih in mestih, kjer
jih je poiskati. Podati njihovo popolno besedilo že zbog
obsega ni bilo mogoče in bi bilo tudi splošni preglednosti
snovi v kvar. Vse te predpise namerava založba izdati
zbrane v knjižicah po sorodnih strokah, da omogoči
vsakomur nabavo zgolj tiste zbirke predpisov, ki zadeva
njegovo in pa sorodne stroke.

Sedanja knjiga obrtnega zakona upošteva razen za¬
kona tudi vse na njegovi podstavi izdane predpise, ki so
izšli v »Službenih novinah« in bili objavljeni tudi v
»Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«
do konca novembra 1933.

Pripombe so prirejene predvsem za potrebe inter¬
esentov v Dravski banovini. Z istega vidika je sestavljen
tudi izbor podatkov.

Taksni, pristojbinski in trošarinski predpisi, ki se
pogosto izpreminjajo, a posegajo v snov tudi stvarno,
ne samo finančno, se naj poiščejo v zakonu o taksah
(XXV. zvezek zbirke »Zakoni in uredbe«, Ljubljana 1932.),
v taksnem in pristojbinskem pravilniku (XXVI. zvezek
navedene zbirke), dalje (zlasti) v zakonu o državni tro¬
šarini, Sl. 1. št. 151/25 iz 1. 1930., izpr. in dop. št. 39/6 iz
1. 1931., št. 337/33 in 564/67 iz 1. 1932., in v trošarinskem
pravilniku, Sl. 1. št. 193/32 iz 1. 1930., izpr. in dop.
št. 486/55 in 669/82 iz 1. 1932.

Doslej v posebnih knjižicah izdana dela obravnavajo
le poedine predmete in poglavja, ne pa celotne snovi
obrtne zakonodaje. Ta so:

dr. Stojan Bajič, Delavsko in nameščensko pravo,
Ljubljana, 1933., podaja komentar k §§ 206. do 251. in
324. do 342. ob. z.;

dr. Avguštin Reisman, Delovno pravo, 2. izdaja,
Maribor 1933., razlaga socialne zakone v službenem raz¬
merju;

Vladimir Pfeifer, Važnejše določbe zakona o ob rtih
(z dne 5. novembra 1931.) za služb odavce in služb o-
jemnike, Ljubljana 1932.; prirejeno po hrvatskem pri¬
ročniku prof. Stj. A. Marčiča.

Od specialnih zbirk v gorenjem smislu:

dr. Lovro Bogataj, Cestni promet, XXIX. zvezek
»Zakonov in uredb«.

Želeti je, da čimprej izidejo še poslednje uredim,
pravilniki in navodila, ki jih obrtni zakon napoveduje,
in da tako izginejo ostanki prejšnjega zakonodajstva
dokončno ter se ustvari obrtnemu pravu trdna podstava,
na kateri bi se širše in globlje uveljavilo ter razmahnilo
tudi domače slovstvo v tej važ.ni veji pravnega območja.

Prireditelj.

Kratice

§ s številko brez pristavka pomeni paragraf v obrtnem
zakonu.

ces. = cesarski,
čl. = člen.

dež. zak. = deželni zakonik (za Koroško, Kranjsko, Šta¬
jersko).

dop. = dopolnitve, dopolnjeno.

drž. zak. = državni zakonik za kraljevine in dežele, za¬
stopane v državnem zboru,
gl. = glej.

izpr. = izpremembe, izpremenjen.

k. z., kaz. zak. = kazenski zakonik za kraljevino Jugo¬
slavijo z dne 27. januarja 1929., izpremenjen in dopolnjen
z zakonom z dne 9. oktobra 1931. (Besedilo poedinih paragra¬
fov se .navaja po izdaji noveliranega kazenskega zakonika, ki
sta jo priredila dr. Metod Dolenc in dr. Rudolf Sajovic, Ljub¬
ljana. 1932.)

kranj. = kranjski,
ob. z. = zakon o oblitih.

odz. = občni državljanski zakonik z dne 1. junija 1811.,
št. 946 zb. p. z., v besedilu treh delnih novel. (Besedilo poedi¬
nih paragrafov se navaja po .prevodu, ki sta ga priredila Boži¬
dar Bezek in Fran Regally, Ljubljana 1928.)
ogz. = občni grajanski zakonik, gl. odz.
popr. = popravek, popravljeno,
prim. = primerjaj,
prip. = pripomba.

Sl. 1. = Službeni list kraljevske banske uprave Dravske
banovine v Ljubljani (od dne 13. maja 1930.).

Sl. n. = Službene novine kraljevine Srbov, Hrvatov in
Slovencev, odn. kraljevine Jugoslavije,
str. = stran,
staj. = štajersko,
tč. = točka.

TOI = kratica v nazivu (Zbornice za trgovino, obrt in
industrijo.

Ur. 1. = Uradni list (narodne vlade SHS, odn. deželne
vlade za Slovenijo, odn. pokrajinske uprave za Slovenijo, odn.
ljubljanske in mariborske oblasti — do dne 3. maja 1930.).
zb. j. zle. = zbirka justičnih zakonov.

Dodatek med tiskom

K § 1., pripombi 8. — Zakon o zapisniku, ki se nanaša
na amendemente v členih 3., 5., 7., 15., 34., 37., 41., 42. in na
končne odredbe konvencije, s katero se ureja zrakoplovstvo
z dne 13. oktobra 1919., zaključenem in podpisanem v Parizu
dne 15. junija 1929., kakor tudi o zapisniku, ki se nanaša na
amendemente v členih 34. in 40. konvencije z dne 13. okto¬
bra 1919., s katero se ureja: zrakoplovstvo, sklenjenem in pod¬
pisanem v Parizu dne 11. decembra 1929., z dne 31. mar¬
ca 1931., Sl. n. št. 162/XLV/461; ratifikacije SI. n. št. 174/XLIX/
/525. — Izmena znakov državljanstva nevojaških zrakoplovov,
vpisanih v imatrikulacijski register nevojaških zrakoplovov
kraljevine Jugoslavije z dne 19. avgusta 1933., V C br. 2253,
Sl. n. št. 191/LVII/579. — Zakon o zrakoplovni konvenciji in
protokolarnem dodatku med kraljevino Jugoslavijo in republiko
Avstrijo, sklenjenem dne 14. oktobra 1932., z dne 8. avgu¬
sta 1933., Sl. n. št. 203/LXI/598. — Ratifikacija: Holandije o
mednarodni konvenciji za izenačitev izvestnih pravil zračnega
prometa (Varšava dne 12. okt. 1929. — Sl. n. št. 124/XXXVIJ
z dne 5. junija 1931.) z dne G. septembra 1933., Sl n. št. 210/
/LXIII/625. — Navodilo za uporabo pogodbe, sklenjene med
kraljevino Jugoslavijo in Društvom za zračni promet d. d.
(Društvo za vazdušni eaobračaj a. d.) v Beogradu, id je odo¬
brena z odločbo ministrskega, sveta V. K. br. 376/1933, z dne
27. septembra 1933., št. 26.302/IV, Sl. n. št. 237/LXIX/679. -
Navodilo za uporabo pogodbe med kraljevino Jugoslavijo in
Mednarodnim društvom za zračno plovitev (Cidna) v Parizu,
kd je odobren po ministrskem svetu z odločbo B. K. br. 327
dne 20 v  aprila 1933., z dne 27. septembra 1933., št. 26.303/IV,
Sl. n. št. 237/LXIX/680. — Dopolnitev pravilnika za medna¬
rodni zračni promet civilnih zrakoplovov nad ozemljem kralje¬
vine Jugoslavije z dne 9. oktobra 1933., V. k. br. 802, Sl. n.
št. 247/LXXI/71'6.

K t? 7., pripombi 1. — Z Rum unijo  gl sedaj zakon
o....  konvenciji o opravljanju obrtov_ z dne 8. septem¬

bra 1933., Sl. n. št. 213/LXIV/634, str. 1115—1117.

K § 35., pripombi 1. — Norme: za označanje regulacijskih
načrtov za naselja z dne 15. februarja. 1933., M. Gr. št. 2000,
Sl. n. št. 71/XXI/207, Sl. 1. št. 607/95; za tlačene dele konstrukcij
z dne 80. marca 1933., št. 34.545/32, Si. n. št. 144/XLI/431, izpr.

z dne 8. julija 1933., št. 15.769, Sl. n. št. 174/XLIX/528, in z
dne 19. septembra 1933., št. 24.380, Sl. n. št. 218/LXVI/661;
za nabavo, jemanje ogled kov in preizkušanje asfaltnega bitum¬
na za površinsko obravnavo in asfaltne kolovoze (vštevši asfalt¬
ne emulzije) in za dodatek cestnemu teru z dne 19. aprila 1933.,
M. g. br. 10.504, Sl. n. št, 144/XLI/432, izpr. z dne 18. ju¬
lija 1933., št. 18.929., SL n. št. 182/LIV/548; za dela -pri
-izdelavi tlaka iz kamena in iz lesa- z dne 31. maja 1933.,
M. g. br. 29.130/32, Sl. m, št. 144/XLI/433; o sestavi in
preizkušanju asfaltnih snovi za zalivanje tlaka v vrstah in
malih kock z dne 25. avgusta- 1933., Sl, n. št. 227/LXVIII/672.
— Predpisi: za dopustna naprezanja lesa v stavbarstvu z dne
20. junija 1933., št. 15.579, Sl. n. št. 182/LIV/546; za- izvajanje
betonskih gradb z dne 31. maja 1933., št. 34.544/32, Sl. n.
št. 182/LIV/547. — Pojasnilo .banske uprave o taksah za grad¬
beno in za uporabno dovoljenje z dne 27. oktobra- 1933., V-No.
4978/1, Sl. 1. št. 564/88.

K § 91., pripombi 1. — K temu pravilnik o upo-rabi in
izvrševanju ukrep-ov za zaščito zoper živalske kužne bolezni in
za njih zatiranje z dne 28. aprila 1931., št. 19.161/IV, Sl. n.
št. 102/XXXI/225, Sl. 1. št. 666/85, izpremenjen v odstavku o
slinavki in parkljevki z uredbo o zatiranju slinavke in par¬
kljevke (a-phtae epizooticae) z dne 4. avg. 1933., št. 50.500/IV,
SL n-, št. 227/LXVlII/665, s prilogo- (navodilo za razpoznavo
teh bolezni), je objavljen v SL n. št. 227/LXVI11/666, Sl. I.
št. 601, 602/94.

Mi

ALEKSANDER I.,

po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,

predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra
za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika
Našega ministrskega sveta

zakon o obrtih.

(ob. z.)*

Uvodne odredbe.

§ L

( 1 ) Pod odredbe tega zakona spada vsako redno in
samostojno in ne prepovedano pridobitno poslovanje 1 .

( 2 ) Kolikor ni odrejeno drugače, ne spadajo pod ta
zakon:

1. kmetijsko proizvajanje (poljedelstvo, živinoreja,
perutninarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo,
cvetličarstvo, čebelarstvo, gojenje sviloprejk, lov 2 , ribar¬
jenje po sladkih vodah) 3  in gozdno proizvajanje (goje¬
nje in prodajanje lesa iz lastnih gozdov) kakor tudi njih
postransko poslovanje in njih postranska podjetja, če se
v njih predelujejo v manjšem obsegu lastni proizvodi;

2. rudarstvo in rudniške naprave, kolikor spadajo
pod odredbe rudarskega zakona 4 ;

3. državni monopoli (tobak, sol, vžigalice, cigaretni
papir, petrolej) 5  in regalije (pošta, telegraf, telefon, kov¬
nice denarja), 8  nadalje izdelovanje, uvažanje, izvažanje in
prodajanje smodnika, strelnih vrvic, raznesil in ostalih
razpočnih zmesi, vojaškega orožja in njegovih delov, ka¬
kor tudi uvažanje nevojaškega orožja in njegovih delov 7 ;

* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9. novembra 1931., št. 262/LXXXI/558.


2

4. podjetja za pomorsko plovitbo in pomorsko ladjar¬
stvo, kolikor je urejeno s posebnimi zakoni, in ribarjenje
v morju;

5. zračni promet 3 ;

6. železniška podjetja 0 , razen malih in industrijskih
železnic, brodarska podjetja in njih pomožna podjetja in
'delavnice, ki delajo za potrebe njih prometa;

7. prevažanje z brodi in drugimi plovnimi objekti od
brega do brega na plovnih rekah, jezerih in prekopih 1 ' 1 ;

8. pridobitna dela v vojaških zavodih in delavnicah,
v javnih človekoljubnih, vzgojevalnih in poboljševalnih
zavodih, v zavodih za izvrševanje kazni na prostosti 11  in
v zavodih za izvrševanje očuvalnih odredb 12 , če ne dela¬
jo po naročilu in za javno prodajo;

9. zasebni pouk, zasebne šole in podobni zavodi z
učnim značajem;

10. delovanje književnikov in umetnikov in avtorska
založna pravica 13 ;

11. znanstvena predavanja, umetniške predstave in
umetniški koncerti, izvzemši kinematografe;

12. delo cirkusov, menežarij, nihalk, vrtiljakov, sreče¬
lovov (iger na srečo) in podobno;

18. delovanje advokatov 14 , kazenskih branilcev 15  in
javnih beležnikov (notarjev), 18  delovanje pooblaščenih
inženjerjev in arhitektov, 17  izvzemši dela, ki spadajo
pod ta zakon (§ 35.), kakor tudi delovanje geometrov 11 ’;

14. delovanje zdravnikov 19  in živinozd.ravnikov, 21 ’
zobnih tehnikov, 21  babic, 22  zavodov za klinične preiska¬
ve, za zdravljenje in negovanje bolnikov, porodnišnice
in dtelo lekarn, 23  kolikor se omejuje izključno na pro¬
dajo zdravil in zdravilnih specialitet 2311 ;

15. izdajanje in razširjanje periodičnega tiska; 24

16. oddajanje prenočišč, jedil in pijač v planinskih
kočah na visokih gorah, če se opravlja ta posel za račun
turističnih ali človekoljubnih ustanov ali brez težnje za
zaslužek;

17. hišna delavnost, ki jo opravlja poedinec samo¬
stojno po krajevnih običajih poleg lastnega hišnega
gospodarstva brez pravice, sprejemati naročila, sam ali

3

s pomočjo rodbinskih članov v prostorih svojega stano¬
vanja; v katerih teh primerov se smejo tudi naročila
sprejemati, odloči ban po zaslišanju zbornic.

( 3 ) Kolikor s tem zakonom ni izrečno drugače od¬
rejeno, se njegove odredbe ne uporabljajo na gospodar¬
ske zadruge, 25  če omeje svoje poslovanje na svoje
zadružnike, ne razdeljujejo dobička, ne dajejo članom
upravnega in nadzorstvenega odbora tantijem, če se njih
rezervni zakladi nikakor ne smejo porazdeliti med
zadružnike in če na deleže vobče ne plačujejo obresti
ali plačujejo samo omejene obresti, ki ne presegajo 6%.

( 4 ) Podjetja, ki se s pooblastitvijo monopolnih obla-
stev bavijo s proizvajanjem ali s trgovino monopolnih
predmetov 26 , spadajo pod ta zakon in morajo izpolnjevati
vse pogoje, ki jih ta zakon za izvrševanje obrta določa.
Izjeme od te obveznosti uredi minister za finance spo¬
razumno z ministrom za trgovino in industrijo. 27  Glede
proizvajanja delov za vojaško orožje in municijo, pro¬
izvajanja in prodajanja strelnih vrvic, raznesil in ostalih
razpočnih zmesi, kakor tudi glede prodajanja smodnika
in uvoženega nevojaškega orožja in nevojaškega streliva
in njih delov, kolikor se to odstopa zasebnikom, veljajo
obstoječi posebni predpisi; 28  kjer se in kolikor sc pa ti
posebni predpisi sklicujejo na občne predpise, veljajo
odredbe tega zakona.

K § 1. — 1  Tu je določen pojem obrta.  Da je poslo¬
vanje obrt po ob. z., je treba v pozitivno smer: da je poslovanje
1. pridobitno, t. j. s težnjo za zaslužkom, 2. samostojno, t. j.
na lastni račun, 3. redno, t. j. načeloma in načrtoma trajno; v
negativno smer pa: 4. da ni z zakonodajnimi odredbami pre¬
povedano niti sicer zoper dobre šege. — Vendar je iz narodno¬
gospodarskih in upravnopolitičnih razlogov marsikatero takšno
poslovanje izvzeto iz območja obrtnega zakona: gl. ostale od¬
stavke § 1.

Vseh obrtov obrtni zakon nikjer ne našteva. Našteti so
le: v § 23. rokodelski obrti; njih dopolnitev pa je možna po
odst. ( 2 ) cit. paragrafa; v § 60. obrti, za katere je treba dovo¬
litve; njih število se pa da dopolniti in izpremeniti po odst. ( 2 )
tega paragrafa in se je v tem že predpisala dovolitev za tiskar¬
ski, litografski ter ksilografski obrt in za pogrebna podjetja:
v § 102. obrti, za katere je ban pristojen dajati dovolitve, v

l*

4

§ 107. podietja, ki je za njih postavitev treba posebnega posto¬
panja po §§ 108. in nasl.

2  Zakon o lovu z dne 5. decembra 1981., Služb. nov.
št. 285 A/XCIV/697 (popr. št. 11/III/29 iz 1. 1932.), Služb, list
št. 84/7 (popr. št. 202/16) iz 1. 1932.

3  Ribarski zakon z dne 18. avgusta 1888., drž. zak. št. 16,
z naredbo o ribarskopolicijskih določilih z dne 9. junija 1890.,
št. 1473/pr., dež. zak. za Kranjsko št. 17, in naredbo o napravi
ribarskih okrajev istega dne in iste številke, dež. zak. za
Kranjsko št. 18, Ur. i št. 491/125, 492/125 in 493/125 'iz 1. 1927.,
razširjen s finančnim zakonom za 1. 1927./1928. z dne 31. marca

1927., Sl. n. št. 73/XVI, Ur. 1. št. 184/45, in veljaven za oblasti
ljubljanske in mariborske županije.

4  Občni rudarski zakon z dne 23. maja 1834., drž. zak.
št. 146.

5  Zakon o državnih monopolih z dne 5. decembra 1931.,
Sl. n. št. 285/XCIII/667, Sl. 1. št. 70/6 iz 1. 1932., izpr. § 21.,
odst. ( 4 ) po § 16., št. 1. finančnega zakona za 1. 1933./1934.,
Sl. n. št. 74/XXIII/225, Sl. 1. št. 223/34 iz 1. 1933. — Monopolno
kazensko postopanje z dne 4. aprila 1932., št. 14.643, Sl. n.
št. 88/XXXVII/260 (popr. št. 102/XLV/322), Sl. 1. št. 376/37.

— Tolmačenje § 8., odst. ( 2 ), zakona o državnih monopolih z
dne 21. julija 1932., št. 36.035, Sl. n. št. 192/LXXX/558, Sl. 1.
št. 586/69. — Uredba o sainostalni upravi državnih monopolov
-kraljevine Jugoslavije z dne 25. oktobra 1932., Služb. nov. št.
254/XCVII/686, Sl. 1. št. 54/8 iz 1. 1933. — Pravilnik o fondu
za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj z dne 28. maja 1932.,
št. 21.480/1, Sl. n. št. 126/LVII/390, Sl. 1. št. 508/58. Prim.
pripombe 26 in 27 k § 1.

0  Zakon o pošti, telegrafu in telefonu z dne 16. julija

1931., P. T. št. 68.485 Sl. n. št. 170/LV/365, Sl. 1. 388/59, izpr.
zakon z dne 5. decembra 1931., Sl. n. št. 285/XCIII/660, Sl. 1.
št. 617/81.

O (kovanem) dena-rju gl. § 14., št. 5., in §§ 234. do 240. k. z.

— Zakon o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931.,
Sl. n. št. 107/XXXII/230, Sl. 1. št. 165/32; pravilnik o kovanju
zlatnikov z dne 17. junija 1931., Sl. n. št. 139/XLVI/3U, Sl. 1.
št. 328/51 (izpr. z dne 22. januarja 1932., Sl. n. št. 16/VII/43,
Sl. 1. št. 125/9, -in z dne 9. februarja 1932., Sl. n. št. 30/XII/88,
Sl. 1. št. 170/14); zakon o kovanju drobiža po 10 par in 5 par
iz kovine »game« z dne 30. decembra 1921., Sl. n. št. 238/XXXII
iz 1. 1922., Ur. 1. št. 368/114; pravilnik (o kovanju narodnega
zlatega denarja in) o kovanju drobiža (0’50, 1 Din -in 2 Din)
z dne 29. novembra 1924., Sl. n. št. 275/LVI, Ur. 1. št. 366/116;
zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 in 20 dinarjev z dne
28. novembra 1931., Sl. n. št. 282/XCI/644, Sl. 1. št. 596/79; zakon
o kovanju srebrnega denarja (po 50 Din) z dne 14. avgusta

1932., Sl. n. št. 186/LXXVI11/528, Sl. I. št. 562/67; zakon o

o

dopolnitvi zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata,
srebra in platine z dne 30. oktobra 1931., Sl. n. št. 262/LXXXI/
/561, Sl. 1. št. 567/75; pravilnik o teži in čistini zlatega denarja
(za nakit) z dne 5. julija 1930., Sl. n. št. 159/LIX, Služb, list
št. 128/21.

7  Zakon o izdelovanju, uvažanju, izvažanju in prodajanju
smodnika, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja
z dne 21. septembra 1929., Sl. n. št. 228/XCII/468, Ur. 1.
št. 406/101. — Pravilnik za izvrševanje lega zakona z dne
12. marca 1930., Sl. n. št. 64/XXIII/132, Sl. 1. št. 4/2. - Gl.
tudi § 427. III/2.

8  Zakon o zrakoplovstvu z dne 22. februarja 1928., Sl. n.
št. 50/XIII/75, Ur. 1. št. 83/29, izpr. in dop. z dne 14. januarja
1930., D. br. 878, Sl. n. 18/VII/32, Ur. 1. št. 127/29 iz 1. 1929.-
1930. — Zakon o konvenciji, s katero se ureja zrakoplovstvo,
in o amandementih členov 5. in 34. te konvencije z dne 6. de¬
cembra 1926., Sl. n. št. 8/II/9 iz 1. 1927., Ur. 1. št. 66/21. —
Zakon o konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o med¬
narodnem prometu po zraku, dodatnem zapisniku in zaključ¬
nem zapisniku druge mednarodne konference za privatno zrako-
plovno pravo, sklenjenih in podpisanih v Varšavi dne 12. ok¬
tobra 1929., z dne 31. marca 1931., SI. n. št. 124/XXXVII/267,
Sl. 1. št. 613/81. — Pravilnik o postopanju pri nezgodah v
zrakoplovni službi In zavarovanju osebja pri službenem letenju
z dne 10. junija 1926., Sl. n. št. 159/XLIII/195, Ur. 1. št. 308/70
(popr. Sl. n. št. 177/XLIX/225, Ur. 1. 326/74), dop. Sl. n. štev.
97/XXIII/108 iz 1. 1927., Ur. 1. št. 205/50. — Pravilnik za med¬
narodni zračni promet civilnega zrakoplovstva nad ozemljem
kraljevine Jugoslavije z dne 25. junija 1926., V O br. 8523,
Sl. n. št. 152/XLI/179, Ur. 1. št. 307/70, izp. in dop. SI. n.
št. 215/LXXXIV/593, Sl. 1. št. 639/76 iz 1. 1932. (Prim. tudi:
Zakon o ustroju oddelka za zrakoplovstvo pri ministrstvu za
vojsko in mornarico z dne 26. januarja 1922., P. D. br. 3924,
Sl. n. št. 287 iz 1. 1922., Ur. 1. št. 5/2 iz 1. 1923.)

9  Zakon o železnicah javnega prometa z dne 23. junija
1930., Sl. n. št. 162/LXI/362, Sl. 1. št. 170/27. — Zakon o želez¬
niški imovini v eksploataciji ministrstva za promet z dne 28. fe¬
bruarja 1930., Sl. n. št. 62/XXII, Sl. 1. št. 2/1, izpr. Služb. nov.
št. 285/XCIl 1/673, Sl. 1. št. 638/82 iz 1. 1931., dop. in izpr. Sl. n.
št. 75/XXIV/232 (popr. št. 82/XXV/253), Sl. L št. 254/39 iz
1. 1933.

10  Zakon o prevozu z brodi in drugimi plovnimi objekti
z dne 30. marca 1922., Sl. n. št. 105/XVII, Ur. 1. št. 232/77
(ki je pa po § 425/3 prestal veljati, kolikor se nanaša na prevoz
z brodi in drugimi plovnimi objekti na neplovnih rekah, pre¬
kopih in jezerih — gl. § 60. 1/28).

11  Zakon o izvrševanju kazni na prostosti z dne 16. febru¬
arja 1929., Sl. n. št. 47/XXI, Ur. 1. št. 450/113. — Uredba o

6

organizaciji, uporabljanju in plačevanju delovne moči obsojen¬
cev v kazenskih iin drugih podobnih zavodih z dne 18. januarja

1930., št. 5295, Sl. n: št. 23/IX, Ur. 1. št. 129/30.

12  Uredba o izvrševanju očuvalnih odredb z dne 13. ja¬
nuarja 1930., Sl. n. št. 17/VI/29, Ur. 1. št. 125/28. — Razpored za
oddajanje oseb v te zavode z dne 29. decembra 1929., Sl. n.
št. 7/II, Ur. 1. št. 97/21 iz 1. 1929./1930. — O očuvalnih odredbah
gl. prip. 1  k § 15.

13  Zakon o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra

1929., P. br. 33.449, Sl. n. št. 304/CXXIX/629, Ur. 1. št. 109/24

iz 1. 1929./1930. (popr. Sl. n. št. 36/XIII, Ur. 1. št. 150/33 iz

1. 1929./1930.), izpr. Sl. n. št. 151/L/330, Sl. 1. št. 264/42 iz

1. 1931. — Pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 5. fe¬

bruarja 1930., P. br. 4305 Sl. n. št. 52/XVIII (popr. 62/XXII),
Ur. 1. št. 188/41 (popr. št. 200/43) iz 1. 1929./1930. — Pravilnik
o ustanovitvi sveta strokovnjakov z dne 26. februarja 1930.,

P. br. 7333 Sl. n. št. 52/XVIII (popr. št. 62/XXII), Ur. 1.
št. 189/41 (popr. št. 201/43) iz 1. 1929./1930. — Naredba glede
dokaza o zastopanju avtorjev z dne 30. septembra 1931., Sl. n.
št. 239/LXXIV/506, Sl. 1. št. 475/67. — Prim. zakon o tisku z
dne 6. avgusta 1929., čl. 17.

14  Zakon o advokatih za kraljevino Jugoslavijo z dne
17. marca 1929., št. 21.560, Sl. n. št. 65/XXVlII, Ur. 1. št. 131/32.

15  Zakonik o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino
Jugoslavijo z dne 16. februarja 1929., Sl. n. št. 45/XX, Ur. 1.
št. 432/109. (zlasti §§ 58., 60., 62.).

1(i  Zakon o javnih beležnikih (notarjih) z dne 11. septem¬
bra 1930., št. 87.330, Sl. n. št. 220/LXXVII/472, Sh L št. 196/33
(popr. Sl. 1. št. 95/16).

17  Začasna uredba-o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih
v kraljevini Jugoslaviji z dne 8. oktobra 1924., k M. G. br.
27.326, Sl. n. št. 245/LI, Ur. 1. št. 327/100, popr. Sl. n. št. 251,
Ur. 1. št. 330/102. — Pravilnik za izvrševanje poedinih odredb
te uredbe z dne 14. maja 1926., št. 26.361, Sl. n. št. 129/XXXIV,
Ur. 1. št. 269/64. — Pravilnik o razdelitvi in področju poedinih
strok pooblaščenih inženjerjev in arhitektov z dne 27. oktobra

1925., št. 26.318, Sl. n. št. 258/LXV, Ur. 1. št. 350/105 (popr.
št. 378/112). Gl. tudi pripombo 18  k temu paragrafu.

18  Uredba o pooblastitvi za izvrševanje javnih geodetsko-
geometerskih poslov in o pogojih za pridobitev te pooblastitve
z dne 15. januarja 1932., Sl. n. št. 16/VII/39 (popr. št. 30/XII/
/90),-Sl. 1. št. 167/14 (popr. št. 423/44). Prim. tudi uredbo o
izdelovanju zemljiškega katastra po privatnih podjetjih z dne

2. decembra 1929., Sl. n. št. 288/CXVIII, Ur. 1. št. 120/26 iz
1. 1929./1930.

19  Zakon o zdravnikih z dne 14. januarja 1931., Sl. n.
št. 17/V/20, Sl. 1. št. 107/18. — Zakon o zdravnikih-specialistih
za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih z dne 18. novembra

1930., Sl. n. št. 271/XCIII/575, Sl. 1. št. 54/8 iz 1. 1931.; izpr. in
dop. z dne 4. jul. 1933., Sl. n.  št. 166/XLVI/483, Sl 1 . 1. št. 440/69.
Pravilnik © izvrševanju tega zakona z dne 23. septembra 1933.,
O. br. 19.101, Sl. n. št. 218/.LXVi/656, Sl. 1. št. 545/85. Iz pra¬
vilnika za uporabo §§ 10., 17., 18. in 19. zakona o zdravnikih
specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih S. št.
3820/31., Sl. n. št. 62/XVIII/112 (popr. št. 64/XIX/129) iz 1. 1931.,
SL 1. št. 8/1 iz 1. 1932., (izpr. i:n dop. z dne 24. avgusta 1932.,

0. br. 16.046, Sl. n. št. 199/LXXXI/566, Sl. 1. št. 595/71), ostane
v veljavi samo člen 5., ki se glasi: »Dentistiški izpit sestoji
iz praktičnega in teoretičnega dela. — Če pade kandidat iz
enega dela izpita, opravlja drugič oba della.« — Program za
strokovni izpit dentistov in zobnih tehnikov z dne 10. maja 1921.,
Z br. 10.086—11, Sl. n. št. 121, Ur. 1. št. 169/65.

20  Zakon o nazivanju živinczdravnikov v Sloveniji z dne
30. decembra 1921., Sl. n. št. 150/XXV, Ur. 1. št. 229/77 iz

1. 1922. — Pravilnik za ocenjanje strokovne izobrazbe veteri¬
narjev z dne 29. marca 1926., Vt. br. 3847, Sl. n. št. 79/XXIII,
Ur. 1. št. 164/36.

21  Glej pripombo 19 .

22  Zakon o pravici za izvrševanje babiške prakse z dne
25. novembra 1921., Sl. n. št. 284, Ur. 1. št. 354/154.

23  Zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdra¬
vili z dne 7. aprila 1930., Sl. n. št. 85/XXXIII, Ur. 1. št. 270/55
iz 1. 1929./1930., izpr. Sl. n. št. 285 A/XCIV/696, Sl. 1. št. 653/83
iz i. 1931. — Pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 1. ja¬
nuarja 1932., S. br. 86, Sl. n. št. 11/III/16, Sl. L št. 226/20. —
Pravilnik o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov
z dne 1. aprila 1931., Sl. n. št. 78/XXIV/170, Sl. I. št. 201/35;
pojasnilo k čl. 9. tega pravilnika Sl. n. št. 154/LI/338, Ur. 1.
št. 318/49, izpr. in dop. z dne 18. decembra 1931., S. br. 23.240,
Sl. n. št. 11/III/21, Sl. L. št. 151/11 iz 1. 1932.

23a  Zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z
zdravili gl. prip. 23 . — Pravilnik o zdravilih in zdravilnih spe¬
cialitetah z dne 13. oktobra 1932., S. št. 18.050, Sl. n. št. 243/
/XCIII/653 (popr. št. 271/CI11/730), Sl. 1. št. 762/97; izpr. in dop.
z dne 23. marca 1933., S. br. 2812, Sl. n. št. 75/XXIV/227,
Sl. 1. št. 256/39, in z dne 2. maja 1933., S. br. 8669, Sl. n.
št. 131/XXXV11/381, Si. 1. št. 367/57.

24  Zakon o tisku z dne 6. avgusta 1925., Sl. n. št. 179/
/XXXIX/225, Ur. 1. št. 272/84 (popr. Ur. 1. št. 217/62, 348/102 iz
1. 1928.); izpr. in dop. z dne 6. januarja 1929., Sl. n. št. 9/IV/10,
Ur. 1. št. 12/5. — Zakon o razpečavanju tujih novin in časo¬
pisov z dne 5. decembra 1931., Sl. n. št. 285/XCIII/676, Sl. 1.
št. 614/81. Gl. pripombo 14  k § 60. o »Avali« in navodilu o
uvozu tujih novin dn časopisov.

25  Izvirnik govori o »privrednih« zadrugah, kar pomeni:
»pridobitno« in »gospodarsko«. — Gl. zakon o pridobitnih in

8

gospodarskih zadrugah z dne 9. aprila 1878., drž. zak. št. 70. —
Zakon o zadrugah državnih uslužbencev z dne 3. novembra
1931. v urejeni izdaji z dne 18. januarja 1932., SI. n. št. 27/XI/71,
Sl. L št. 160/13. — Zadruge po zakonu o kmetijskih kreditih
z dne 12. junija 1925. (Sl. n. št. 133/XXVII, Ur. 1. št. 214/66):
gl. uredbo, s katero se spravlja ta zakon v sklad z zakonom o
Privilegirani agrarni banki itd. z dne 21. decembra 1932.,
Sl. n. št. 19/VI/52 (popr. št. 27/IX/88) iz 1. 1933., Sl. 1. št. 110/15,
in pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 21. marca 1933.,
SL n. št. 68/XX/201 (popr. št. 82/XXV/254), Sl. 1 št. 260/40;
izpr. in dop. z dne 29. maja 1933., št. 33.691/V, Sl. n. št. 131/
/XXXVII/379, 338/54. Zakon o 'izpremembah in dopolnitvah v
zadružnih zakonih z dne 10. julija 1931., Sl. n. št. 154/LI/334,
Sl. 1. št. 251/41. Navodila z dne 24. decembra 1932., Sl. n.
št. ll/IV/28 'iz 1. 1933., Sl. 1. št. 149/19 (isto Sl. I. št. 83/12). Ce
poslujejo zadruge po odst. ( 2 ) tega paragrafa zoper odredbo
§ 1., se kaznujejo po § 399. 1/2. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3
4, 5; 405; 407. Glede članstva pri združbah gl. pripombo 2
k § 61. — Prim. tudi zakon o registriranih pomožnih blagaj¬
nah z dne 16. julija 1892., dTŽ. zak. št. 202, izvršilno naredbo
z dne 1. decembra 1892., drž. zak. št. 203 (glede vzornega sta¬
tuta zanje odlok min. za pravosodje z dne 30. decembra 1894.,
št. 3 iz 1. 1895., zbirka normalij za politično upravno službo).
— Naredba bana Dravske banovine glede poslovanja gradbenih
in kreditnih zadrug, ki nudijo svojim elanom posojila, a po¬
slujejo brez kapitalnega kritja, z dne 18. julija 1933., II. Nou
16.704/1, Sl. L št. 386/59. — Banska naredba z dne 20. oktobra
1933., VIII. No. 5879/1, glede delovanja brezobrestnih gradbe¬
nih hranilnih zadrug, Sl. 1. št. 553/86. — Banska naredba z dne
20. oktobra 1933., VIII. No. 5878/1, glede delovanja agentov
registriranih pomožnih blagajn ter hranilnih in posojilnih za¬
drug, Sl. 1. št. 554/86.

20  Glej pripombo 5 . — Razglas glede dovolitve za nadrobno
prodajo monopolnih predmetov z dne 21. decembra 1926.,
M. Pr. br. 44.269, Sl. n. št. 1 iz 1. 1927., Ur. 1. št. 3, str. 9. —
Uredba o monopolnih taksah z dne 15. aprila 1932., Sl. n.
št. 94/XLI/288 (popr. št. 102/XLV/333), Sl. 1. št. 346/34 (popr.
št. 391/39).

27  Mala prodaja monopoliziranih predmetov in prodaja mo¬
nopoliziranih predmetov z avtomati ne spada pod odredbe pr¬
vega in tretjega dela ob. z.: uredba z dne 15. aprila 1932.,
št. 15.634/1, Sl. n. št. 94/XLI/289, S'l. 1. št. 347/34.

Glede članstva samostalnih malih prodajalcev tobačnih iz¬
delkov in monopoliziranih predmetov v združbah gl. člen 6.
pravilnika o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in
obrtnikov (v pripombi 1  k § 364.).

28  Gl. pripombo 7 .

9

§ 2 .

Če je dvomno, ali spada izvestno poslovanje pod ta
zakon, izda načelno odločbo minister za trgovino in
industrijo po zaslišanju zbornic in pristojnih ministrov
drugih resortov.

§ 3.

(*) Obrti se delijo:

1. na obrte, ki se izvršujejo na osnovi pooblastitve
občnega upravnega oblastva (§ 96.);

2. na obrte, ki se izvršujejo na osnovi dovolitve ob¬
čnega upravnega oblastva. 1

( 2 ) Obrti, za katere je zbog posebnih lastnosti poslo¬
vanja (§ 19.) ali glede na posebno veščino v ročnem
delu (§ 23.) potrebna strokovna izobrazba, se smejo izvr¬
ševati samo na osnovi predhodnega dokaza o izobrazbi,
pridobljeni z učenjem in s praktičnim delom po odred¬
bah tega zakona.

( 3 ) Na osnovi dovolitve upravnega oblastva prve
stopnje se smejo izvrševati obrti, ki so v tem zakonu
izrečno označeni (§ 60.).

K § 3. — 1  Delitev obrtov v »proste« in »dopuščene«
(»koncesionirane«) je izvedena pojmovno tudi v obrtnem za¬
konu; le da se uporabljata označbi »ovlaščenje«, torej« »po¬
oblastitev« (listina ali odlok o tein: »pooblastilo«) in »dozvola«,
torej: »dovolitev« (listina ali odlok o tem: »dovolilo«), Dovo-
litveni obrti so našteti v § 60. Vsi obrti, ki niso v tem para¬
grafu našteti in se tudi po njegovem odst. ( 2 ) ne izrečejo za
dovolitvene, so pooblastitveni. Razlika je pravno ta, da za po¬
slednje obrtna oblastva morajo dati pooblastitev, če izpolnjuje
prijavilec obrta vse zakonske pogoje; za prve je pa stvar obla¬
stvenega preudarka, ali je dati dovolitev ali ne.

Za trgovinske (§ 19.) in rokodelske (§ 23.) obrte zahteva
zakon predhodni dokaz o strokovni izobrazbi.

Kdor izvršuje obrt brez pooblastitve ali dovolitve ali pre¬
stopi obseg poslovanja, se kaznuje po § 398/1. •— Kdor dopušča,
da se zlorablja njegova pravica, izvrševati obrt, za prikrivanje
neupravičenega izvrševanja obrta, kakor tudi oseba, ki tako
zlorabo vrši, se kaznuje po § 399. 1/1, — Imetniki obrtov, ki
prijavijo, da bi se izognili predpisom o dokazu strokovne iz¬
obrazbe, tvorniški obrt, pa dejanski izvršujejo rokodelskega,
se kaznujejo po § 398/7. — Imetniki obrta, ki izvršujejo obrt
samo, da osebi, ki ji je bila odvzeta pravica, izvrševati obrt,

10

s kazensko sodbo ali rešitvijo sodišča, omogočijo nadaljnje iz¬
vrševanje obrta, a se kaznujejo zaradi istega prekrška, zaradi
katerega se je tej osebi odvzela pravica, zapadejo kazni po
§ 400. 2/1. — Glej k vsemu temu tudi §§ 400. 1/1, odnosno 400.
3, 4, 5; 405.; 407.

PRVI DEL.

Izvrševanje obrtov.

I. poglavje.

Pogoji za samostojno izvrševanje obrtov.

§ 4 .

j 1 ) V območju kraljevine Jugoslavije je dovoljeno
izvrševati obrt vsakomur, ki izpolnjuje pogoje, pred¬
pisane s tem zakonom. Ista oseba sme opravljati sočasno
več vrst obrtov, če izpolnjuje vse zakonske pogoje za
vsakega teh obrtov.

( 2 ) Kdor se želi baviti z obrtom, se mora obrniti,
preden začne poslovati, z vlogo do pristojnega občnega
upravnega oblastva prve stopnje, v čigar območju obrt
osnavlja, obenem z dokazi vred [§ 95., odstavek (*)], da
ima za to vse zakonske pogoje.

( 3 ) Za izvrševanje obrtov, omenjenih v § 3., odstavku
j 1 ), točki 1., izda pristojno občno upravno oblastvov roku,
določenem z zakonom (§ 96.), prosilcu pooblastitev, za
izvrševanje obrtov iz točke 2. odstavka (‘) § 3. pa do¬
volitev.

( 4 ) Če imetnik obrta svoj obrt opusti in se želi baviti
z obrtom druge kategorije, mora izpolniti vse, kar odreja
zakon za prestanek obrta, odnosno ustanovitev novega
obrta.

( 5 ) Kadar je po tem zakonu za postavitev delavnic
in naprav potrebna odobritev (§§ 105. in 107.), se mora
izdati, preden se izda odobritev za postavitev (gradnjo)
delavnice ali naprave, predhodna pooblastitev, odnosno
dovolitev.

11

§ 5 .

(') Vsakdo, brez razlike spola, mora biti, da sme
samostojno izvrševati obrt, polnoleten ali za polnolet¬
nega proglašen in sposoben, prosto razpolagati s svojo
imovino . 1

( 2 ) Za osebe, ki ne morejo prosto razpolagati s svojo
imovino , 2  se sme izvrševati obrt samo z odobritvijo njih
zakonitih zastopnikov in pristojnega varstvenega (skrb¬
stvenega) oblastva, in opravljati samo po> posebnem
poslovodji v mejah tega zakona. Oseba, ki je v raz¬
polaganju s svojo imovino deloma omejena 3 , sme izvrše¬
vati obrt s privolitvijo posebnega pomožnega zastopnika,
ki ga odredi po veljavnih zakonskih predpisih pristojno
sodno oblastvo.

K § 5. — 1  Po zakonu o polnoletnosti z dne 31. julija 1919..
Sl. n. št. 89, Ur. 1. št. 640/143, postane državljan polnoleten, ko
dovrši 21. leto življenja. — Otroci morejo tudi, preden izpolnijo
21. leto, stopiti iz očetovske oblasti, če jih oče z odobritvijo so¬
dišča .izrečno izpustil ali če dvajsetletnemu sinu dopusti vodstvo
lastnega gospodarstva, § 174. o. g. z. — Nedoletniku, ki je iz¬
polnil 20. leto, sme varstveno sodišče, ko je poizvedelo
mnenje varuha in po potrebi tudi najbližjih sorodnikov, pri¬
voliti izpregled starosti in ga proglasiti za polnoletnega, § 252.
o. g. z. — S tem postane taka oseba sposobna, prosto razpola¬
gati s svojo 'imovino.

Če dopusti oblastvo nedoletniku, da izvršuje trgovino ali
obrt, ga s tem hkratu proglasi za polnoletnega. Izrečena polno¬
letnost ima povsem enak pravni učinek, kakor resnično dose¬
žena polnoletnost, § 252. o. g. z.

Gl. pa pripombi 2  in *.

2  Pravice, ki gredo zlasti očetu kot glavii rodbine, so oče
lovska oblast. Vse, kar otroci karkoli zakonito pridobe, je njih
lastnina; dokler so pa pod očetovsko oblastjo, gre očetu uprava,
§§ 147., 149. o, g. z. Očetovska oblast prestane takoj ob dolet-
nosti otroka, če sodišče iz pravičnega vzroka (§ 173. o. g. z.) na
očetovo prošnjo nd privolilo in javno naznanilo, da traja še
dalje, § 172. o. g. z. — Osebam, ki ne uživajo dobrote očetove
skrbi in ki so še nedoletne ali iz drugega razloga nesposobne,
svoje stvari same oskrbovati, dajejo zakoni posebno zaščito po
varuhu ali po skrbniku, § 187. o. g. z. Varuh naj skrbi zlasti
za nedoletnikovo osebo, hkratu pa opravlja njegovo imovino.
Varstvo ugasne, ko doseže varovanec polnoletnost; vendar sme
varstveno sodišče odrediti podaljšanje varuštva na daljši in ne¬
določen čas, § 251. o. g. z. Skrbnik je potreben za opravljanje

12

poslov tistih, ka so nesposobni, jih sami oskrbovati iz drugega
razloga kakor zbog nedoletnosti, § 188. o. g. z.

Po preklicnem redu (ces. naredba z dne 28. junija 1916..
drž. zak. št. 207) se smejo osebe nad 7 let starosti, ki zbog
umobolnosti ali slaboumnosti niso sposobne, svoje stvari same
oskrbovati, popolnoma preklicati. Omejeno pa se smejo pre¬
klicati polnoletne osebe, ki sicer niso nesposobne, svoje stvari
same oskrbovati, ki pa potrebujejo zbog umobolnosti ali slabo¬
umnosti za redno oskrbovanje svojih stvari pomočnika; dalje
zbog zapravljivosti, zlorabe alkohola (pijančevanje) ali živčnih
strupov iz navade. — Kdor je popolnoma preklican, je glede
opravilne sposobnosti enak otroku do dovršenega 7. leta sta¬
rosti; postavi se mu. skrbnik. Kdor je omejeno preklican, je
enak doraslemu nedolctniku in dobi pomočnika. Pomočnik ima
pravice in dolžnosti varuha, §§ 1. do 4. prekl. r. — Otroci do
dovršenega 7. leta so vobče opravilno nesposobni. Dorasel ne-
doletnik se sme samostojno s pogodbo zavezati za službo; kar
pridobi na ta ali na drug način s svojo marljivostjo, s tem sme
prav tako prosto razpolagati in se zavezovati kakor s tistimi
stvarmi, ki so mu bile izročene v njegovo rabo, ko je dorasel,
§§ 151., 152., 246. o. g. z. (Prim. §§ 21., 310., 568., 569., 865.
o. g. z., § 6. prekl. r.)

3  Gl. pripombo 7 .

§ 6 .

j 1 ) Koliko ne smejo duhovniki, menihi (redovniki)
in tisti, ki vrše javna zvanja, opravljati obrta, določajo
posebni zakoni . 1

( 2 ) Občinska pripadnost (domovinstvo ) 2  ne vpliva na
pravico, izvrševati obrte.

K § 6. — 1  Za svetne duhovnike kanonsko-oerkveni pred¬
pisi (n. pr. klerike, ki so dobili višje rede, c. 142., evangeLijce,
ki imajo ordinacijo za pridigaretvo); za redovnike redovna pra¬
vila, kar je obrtnim oblastvom pač upoštevati; za osebe, oprav¬
ljajoče javna zvanja, njih posebni stanovski predpisi, kakor: za
advokate §§ 33. in 35. zakona o advokatih (prip. 14  pri § 1.), za
carinske posrednike člen 18. pravilnika o carinskih posrednikih
z dne 14. maja 1925., Sl. n. št. 117/XXIV, Ur. 1. št. 181/53, izpr.
Sl. n. št. 66/XIX/198, Sl. 1. št. 286/45 iz 1. 1933.; za državne
uradnike § 74. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.,
Sl. n. št. 73/XXII/150, Sl. 1. št. 133/25; za finančne uradnike in
finančno kontrolo §§ 50., 55., št. 15., zakona o organizaciji fi¬
nančne uprave z dne 7. decembra 1929., Sl. n. št. 290/CXX
(popr. št. 292/CXXII, 303/CXXVI), Ur. 1. št. 59/16 iz 1. 1930.;
za javne notarje §§ 169., 170., št. 13, 171. zakona o javnih be-
ležnikih (notarjih) (pripomba 10  pri § 1.); za orožništvo čl. 26.

13

zakona o žandarmeriji (orožništvu) z dne 27. septembra 1930.,
Sl. n. št. 235/LXXXI/497, Sl. 1. št. 267/43; za osebje državnih
prometnih naprav § 76. zakona o osebju državnih prometnih
naprav z dne 22. junija 1931., Sl. n. št. 146/XLVIII/317, Sl. 1.
št. 246/40 in člen 81. pravilnika o delavcih državnih prometnih
naprav z dne 11. maja 1933., Sl. n. 113/XXXII/310, Sl. 1. št.
443/70; za sodnike rednih sodišč člen 15. zakona o sodnikih
rednih sodiišč z dne 8. januarja 1929., Sl. n. št. 9/IV, Ur. 1.
št. 16/5; zakon o obmejni četi z dne 5. novembra 1931., Sl. n.
št. 285/XCII1/653, Sl. 1. št. 234/21 iz 1. 1932. (pp. Sl. 1. št.
303/29); izpr. in dop. z dne 26. septembra 1932.. Sl. n. št.
227/LXXXVII/616, Sl. 1. št. 677/84, in dr.

2  Zakon o občinah z dne 14. marca 1933., Sl. n. št. 85/
/XXVI/255, Sl. 1. št. 229/35. — Za mesta Celje, Ljubljana, Ma¬
ribor in Ptuj veljajo še predpisi domovinskega zakona z dne

3. decembra 1863., drž. zak. št. 105, lin domovinske novele z
dne 5. decembra 1896., drž. zak. št. 222 v zvezi z mestnimi
Statuti [Celje: z dne 21. junija 1867., staj. dež. zak. št. 7 (azpr.
z dne 24. septembra 1868., štaj. dež. zak. št. 21), Ljubljana: z
dne 5. avgusta 1887., kranj. dež. zak. št. 22, Maribor: z dne
23. decembra 1871., štaj. dež. zak. št. 2 iz 1. 1872., Ptuj: z dne

4. oktobra 1887., štaj. dež. zak. št. 45]!

§ 7 .

j 1 ) Tuji državljani uživajo iste pravice po tem za¬
konu kakor domorodci, če je določeno s pogodbo med
kraljevino Jugoslavijo in državo, kateri pripadajo, da
je obojestranskim državljanom vzajemno priznavati iste
pravice za izvrševanje obrta. 1  Ce take pogodbe ni, smejo
izvrševati tuji državljani v državi obrt samo izjemoma,
če jim izda dovolitev za izvrševanje obrta pristojni ban,
odnosno minister za trgovino in industrijo, ako je ta po
zakonu pristojen, izdajati dovolitev za dotični obrt.

( 2 ) Inozemske delniške družbe, zadruge in družbe z
omejeno zavezo sinejo izvrševati v kraljevini Jugoslaviji
kakšen obrt samo, če izposlujejo po predpisih, ki veljajo
za to,' 2  dovolitev ministra za trgovino in industrijo. Da
se združijo take družbe in zadruge z domačimi podjetji,
je treba dovolitve po banu.

K § 7. — 1  Gl. pogodbe o trgovini in plovitbi z: Alba¬
nijo  z dne 22. junija 1926., zakon z dne 20. aprila 1929.,
Sl. n. št.. 117/L, Ur. 1. št. 42/12 iz 1. 1929./1930.; Avstrijo  z
dne 3. septembra 1925., zakon z dne 25. julija 1926., Sl. n. št.

14

188/L1, Ur. 1. št. 368/89, odnosno z dne 9. marca 1932., zakon z
dne 30. novembra 1932., SI. n. št. 302/CXIII/789, Sl. 1. št. 44/6
iz 1. 1933.; Belgijsko-luksemburško ekonomsko
u n li j o z dne 16. decembra 1926., zakon z dne 7. februarja

1928., Sl. n. št. 44/XI, Ur. 1. št. 67/24; Brazilijo  z dne
26. februarja 1933., Sl. n. št. 58/XVII/178, Sl. 1. št. 319/50;
s Češkoslovaško  z dne 14. novembra 1928., zakon z dne
10. novembra 1929., Sl. n. št. 268/CVIII, Ur. 1. št. 60/17 iz leta
1929./1930.; dopolnilni sporazum z dne 30. marca 1931., zakon
z dne 29. maja 1931., Sl. n. št. 120/XXX V/257, Sl. 1. št. 156/12
iz 1. 1932. (izmenjava ratifikacijskih instrumentov Sl. 1. 207/17);
Estonijo  z dne 1. februarja 1928., zakon z dne 18. febru¬
arja 1930., Sl. n. št. 188/LXIX, Sl. 1. št. 164/26; s Finsko  z
dne 18. oktobra 1928., zakon z dne 26. avgusta 1929., Sl. n.
št. 268/CVIII, Ur. 1. št. 50/14; Francijo  z dne 30. januarja

1929., zakon z dne 15. maja 1929., Sl. n. št. 112/XLVII, Ur. I.
št. 249/61; zakon z dne 15. maja 1929., s katerim se ta kon¬
vencija oživotvarja, Sl. n. št. 112/XLVII, Ur. 1, št. 250/61; kon¬
vencija 1 , konzularna in o nastanjevanju, z dne 30. januarja 1929.,
zakon z dne 15. maja 1929., Sl. n. št. 112/XLVII, Ur. 1. št. 251/61.;
zakon z dne 15. maja 1929., s katerim se ta konvencija oživo¬
tvarja, Sl. n. št. 112/XLVII, Ur. 1. št. 252/61; dopolnilni zapis¬
nik k pogodbi o trgovini in plovitbi z dne 12. marca 1930., za¬
kon z dne 20. marca 1930., Sl. n. št. 64/XXlII, Ur. 1. št. 231/49
iz I. 1929./1930. (navodila k temu dopolnilnemu zapisniku Ur. 1.
št. 245/49); Grčijo  z dne 2. novembra 1927., zakon z dne
8. oktobra 1928., Sl. n. št. 405/LXXXIV-A, Ur. 1. št. 92/23 iz
1. 1929. (navodila k tej pogodbi Ur. 1. št. 211/51); začasni trgo¬
vinski sporazum z dne 22. septembra 1932., zakon z dne 26. fe¬
bruarja 1933., Sl. n. št. 58/XVII/176, Sl. 1. št. 177/25 (podaljš.
Sl. 1. št. 342/54); Italijo  z dne 14. julija 1924., zakon z dne
6. decembra 1926,, Sl. n. št. 266/LXXXVII-G iz 1. 1928., Ur. I.
št. 46/11 (navodila Ur. 1. št. 47/11, 210/61); J a pa no m z dne
16. novembra 1923., zakon z dne 27. maja 1924., Sl. n. št. 82/XVI,
Ur. 1. št. 140/40 iz 1. 1925.; Le to ni jo z dne 18. oktobra

1928., zakon z dne 6. juni ! a 1929., Sl. n. št. 268/CVIII, Ur. 1.
št. 50/14 iz 1. 1929./1930.; Madžarsko  z dne 24. julija 1926.,
zakon z dne 20. aprila 1929., Sl. n. št. 302/CXXVIII, Ur. I.
št. 193/43 iz 1. 1930.; konvencija o pravnem postopanju s proiz¬
vodnimi ali prometnimi podjetji z dne 22. februarja 1928., za¬
kon z dne 30. novembra 1931., Sl. n. št. 285 A/XCIV/691, Sl. 1.
št. 3/1 iz 1. 1932.; s P o 1 j s k o z dne 23. oktobra 1922., zakon
z dne 31. januarja 1924., Sl. n. št. 162/XXXIII, Ur. I. št. 220/73;
dopolnilni zapisnik z dne 31. avgusta 1930., zakon z dne 29. ok¬
tobra 1930., Sl. 1. št. 259/41 (pojasnilo Sl. 1. št. 269/43); ratifi¬
kacija dop. zapisnika Sl. 1. št. 646/82 dz 1. 1931.; Rumunijo
z dne 4. avgusta 1930., zakon z dne 26. avgusta 1930., Sl. n.
št. 198/LXX, Sl. 1. št. 152/25 (podaljš. Sl. 1. št. 341/54 iz 1. 1933.);
s Španijo  z dne 27. septembra 1929., zakon z dne 21. no-

vembra 1929., Sl. n. št. 307/CXXXI, Ur. 1. št. 155/34 iz 1. 1929./
/1930.; Veliko Britanijo in Irsko  z dne 12. maja 1927.,
zakon z dne 7. februarja 1928., Sl. n. št. 46/XII, Ur. 1. št. 81/28
(navodila Ur. 1. št. 173/52). — Prim. tudi zakon o konvencijah
na mednarodnih konferencah dela z dne 6. decembra 1926.,
Sl. n. št. 95/XXlI, Ur. 1. št. 258/58 iz 1. 1927.

2  Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani o
nadziranju podjetij in zemljišč z dne 30. decembra 1918., Ur. 1.
št. 232/31 iz 1. 1919., odn. z dne 28. marca 1919., št. 424/70;
sklep ministrskega sveta z dne 12. novembra 1919. po razpisu
ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. decembra 1919..
VI. br. 910, Sl. n. št. 161, Ur. 1. št. 804/181, v zvezi s ces. uka¬
zom z dne 29. novembra 1865., drž. zak. št. 127, o inozemskih
delniških družbah, zakonom z dne 29. marca 1873., drž. zak. št.42,
o inozemskih zavarovalnih družbah, zakonom z dne 27. junija
1878., drž. zak. št. 63, o ogrskih družbah, z zakonom o pridobitnih
in gospodarskih zadrugah z dne 9. aprila 1873., drž. zak. št. 70,
in zakonom o družbah z omejeno zavezo z dne 6. marca 1906.,
drž. zak. št. 58; glede zavarovanja pri inozemskih zavarovalni¬
cah tudi naredba z dne 14. apnila 1927., VI. br. 2103, Sl. n.
št. 97/XXIII, Ur. 1. št. 242/56.

Prim. tudi pogodbe o trgovini in -plovitbi v pripombi L

§ 8 .

Vsaka pravica, izvrševati obrt po tem zakonu,,
je čisto osebna pravica.

(")  Kdor s podedovanjem ali na drug pravni način
pridobi podjetje, sme nadaljevati poslovanje, če izpol¬
njuje vse pogoje, ki jih predpisuje ta zakon za samo¬
stojno izvrševanje obrta, izvzemši primere, označene v
§§ 14. in 15. tega zakona.

( 3 ) Če se spajajo obrti v novo podjetje, je potrebna
za izvrševanje obrta nova pooblastitev ali dovolitev.

§ 9.

j 1 ) Pravne osebe 1  imajo za izvrševanje obrta isto
pravno sposobnost kakor fizične osebe. Pravne osebe,
ki imajo pravila (statute), smejo izvrševati obrt samo v
okviru svojih pravil (statutov). Ta pravila morajo biti s
tem zakonom v skladu. Za izvrševanje obrta morajo
imeti pravne osebe poslovodjo. Družbe z omejeno zavezo 2

16

in gospodarske zadruge smejo postaviti tudi svojega
člana za poslovodjo.

( 2 ) Pravne osebe, vštevši semkaj tudi delniške druž¬
be, 3  družbe z omejeno zavezo in gospodarske zadruge,
ne smejo izvrševati rokodelskih obrtov, niti takih
obrtov ustanavljati. Za proizvajalne zadruge, katerih
člani so izključno samo rokodelci, in za državo ta
omejitev ne velja. Občine in druga javna samoupravna
telesa smejo izvrševati take rokodelske obrte samo,
če jih osnujejo v javno korist po posebni banovi dovo¬
litvi in če imajo poslovodjo s strokovno izobrazbo. Isto
pravico sme ob enakih pogojih dati ban tudi potroš¬
niškim zadrugam, osnovanim po načelih § 1., odstav¬
ka ( 3 ), če izpolnjujejo odredbe tega zakona in če imajo
poslovodjo s strokovno izobrazbo. Te zadruge smejo
opravljati rokodelska dela samo za svoje člane 4 . Proiz¬
vajalnim zadrugam, katerih člani so izključno' rokodelci,
ni treba imeti poslovodje.

( 3 ) Država in druga javna samoupravna telesa mo¬
rajo izpolnjevati vse pogoje tega zakona, če izvršujejo
kakšen obrt, razen če ta zakon ne odreja drugače.

K g 9. — 1  Pravni subjekti, t. j. nositeljii pravic in obvez¬
nosti, ki niso fizične osebe: združbe vnaprej ne določenih fizič¬
nih oseb (korporacije) ;in imovino (naprave, ustanove), uprav¬
ljane po določeni svrhi, odn. po določenih pravilih od fizičnih
oseb, a pravno samostojne in s temi ne istovetne.

Priim, odredbo banske uprave v Ljubljani z dne 8. marca
1932., VIII. No. 1786/1, Sl. 1. št. 232/20.

2  Zakon o družbah z omejeno zavezo z dne 6. marca 1908.,
drž. zak. št. 58. — Inozemske družbe gl. pripombo 2  k § 7.

3  Členi 207. do 249. obč. trgovinskega zakona in §§ 32.
do 34. uvodnega zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak.
št. 1 za 1. 1863; pravilnik za ustanovitev in preosnovo delniških
družb (akcijski regulativ) z dne 20. septembra 1899.. drž. zak.
št. 175; glede zavarovalnih delniških družb tudi pravilnik (za¬
varovalni regulativ) z dne 5. marca 1896., drž. zak. št. 31.

4  Potrošniške zadruge, ki izvršujejo zoper to odredbo ro¬
kodelska dela za nečlane, se kaznujejo po § 399. 1/3; prim.
tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5 ; 405; 407.

Gl. bansko odredbo, navedeno v pripombi 1  tega paragrafa.

17

§ 10 -

j 1 ) Javna trgovinska in komanditna družba 1  sme
izvrševati rokodelske ob rte in ob rte, za katere je treba
dovolitve, samo, če izpolnjuje najmanj eden izmed
članov družbe, ki je po sklenjeni družbeni pogodbi, od¬
nosno po trgovinskem zakonu upravičen, družbo zasto¬
pati in voditi, pogoje, ki jih predpisuje zakon za samo¬
stojno izvrševanje teh ob rtov. Če ostanejo take družbe
zbog nastalih izprememb v njih sestavi brez takega
člana, morajo prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu
oblastvu v mesecu dni novega člana, ki izpolnjuje vse
zakonske pogoje za dotični obrt. Drugače se obrt ne
sme nadaljevati.

( 2 ) Javna trgovinska in komanditna družba 1  sme
ostale obrte, ki v odstavku j 1 ) niso omenjeni, izvrševati
ali po članu, ki je upravičen, družbo zastopati in voditi,
in izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom za izvrševa¬
nje dotičnega obrta, ali pa s poslovodjo.

K § 10. — 1  Členi 85. do 149. (javna trgovinska družba),
členi 150. do 172. (komanditna družba) in členi 173. do 206.
(komanditna družba na delnice) obč. trgovinskega zakona z
dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 1 za 1. 1863.

§ H.

Komur je s sodno sodbo (§ 281., drugi odstavek,
k. p.) ali rešitvijo (§§ 110. in 280. k. p.) ali s sodbo
občnega upravnega oblastva (§§ 175. in 400. tega zakona)
prepovedano, izvrševati izvestni obrt (poklic ali obrt,
§ 58. k. z.), 1  ne sme drugega obrta v času, dokler ta
prepoved traja, ne ustanoviti ne izvrševati, če bi se
s tem izpodnesel namen omenjenih sodb ali rešitev.

K § 11. — 1  § 58. kazenskega zakonika za kraljevino Ju¬
goslavijo z dne 27. januarja 1929., Sl. n. št. 33/XVI/73, Ur. 1.
št. 310/74, izpr. in dop. z dne 9. oktobra 1931., Sl., n. št. 245/
/LXXV/512, Sl. 1. št. 474/67: »(() V primerih, posebej predpisa¬
nih v zakonu, sme prepovedati sodišče tistemu, ki je obsojen
na robijo ali strogi zapor, izvrševanje izvestnega poklica ali
obrta, če je nameroma ali po hudi nepazljivosti zlorabil svoj
poklic ali obrt ali če je na isti način kršil dolžnosti, ki mu jih

18

nalaga njegov poklic ali obrt, ako obstoji nevarnost, da ponovi
zlorabe ali kršitve. — ( 2 ) Prepoved, izvrševati poklic ali obrt,
ne sme biti krajša nego eno leto in ne daljša nego pet let. Ta
doba se šteje od dne, ko je glavna kazen prestana, zastarana ali
odpuščena. — ( 3 ) Če gre za povratek, se sme izreči prepoved
tudi za vselej.«

[V povratku je po § 76. k. z., kdor je obsojen zaradi na¬
klepnega kaznivega dejanja na kazen na prostosti (glede po¬
gojno obsojenega gl. § 68., odst. ( 3 ), k. z.), pa stori v petih
letih od dne, ko je to kazen celoma ali deloma prestal ali, če je
bil pridržan v zavodu za očuvalna sredstva, ko je bil odpuščen
iz njega, zopet naklepno kazen in se kaznuje strože.]

Taki primeri so: § 268., št. 1., k. z. [gostilničarji in kavar-
narji (kafedžije), ki strežejo z močnimi pijačami maloletnikom
pod šestnajstim letom zaradi neposredne ali posredne uporabe,
se kaznujejo z zaporom do šestih mesecev in v denarju do
5000 dinarjev; obsojencu, ki je v povratku, se sme prepovedati
izvrševanje obrata]. — § 363. k. z. [lastniki in najemniki ka¬
varn (kafan), krčem (mehan) in drugih podobnih javnih pro¬
storov, ki dopuščajo igre na slepo srečo ali dajo igralcem mož¬
nost za igro na slepo srečo ali jih prikrivajo, se kaznujejo v
denarju: v ponovnem primeru (ne gre za povratek po § 76.
k. z.) jih sme sodišče obsoditi tudi na strogi zapor do enega
leta in na odvzem pravice za obratovanje trajno (če gre za po¬
vratek) .ali za nekaj časa.] — § 350. k. z. [konkurznega dolžnika
trgovca sme kaznovati sodišče še s prepovedjo, samostalno vo¬
diti trgovino, v primeru § 346. (če postavi, ko je postal nespo¬
soben za plačevanje, namerno katerega izmed upnikov v ugod¬
nejši položaj, da bi s tem oškodoval svoje ostale upnike) pa s
prepovedjo, biti član upravnega ali nadzornega odbora, direk¬
tor, prokurist ali likvidator delniške družbe].

Kdor nadaljuje izvrševanje obrta, če mu je to prepove¬
dano, se kaznuje po § 398/2; gl. še §§ 401. 1/1; 400. 3, 4, 5;
405.; 407.

Imetniki obrta, ki izvršujejo obrt samo, da osebi, ki ji je
bila s kazensko sodbo ali rešitvijo sodišča odvzeta pravica, iz¬
vrševati obrt, omogočijo nadaljnje izvrševanje obrta, a se kaznu¬
jejo zaradi istega prekrška, zaradi katerega se je odvzela tej
osebi pravica, se kaznujejo po § 400. 2/1; gl. tudi §§ 400. 3, 4,
5; 405 ; 407.

§ 12 .

(*) Kdor je bil obsojen s sodno sodbo na izgubo
častnih pravic (§§ 146. do 149. k. z.) 1 , pa mu ni bilo
prepovedano izvrševanje obrta (poklica ali obrta, § 58.
k. z.)-’, sme praviloma svoj obrt nadaljevati. Samo izje¬
moma se sme izključiti taka oseba, obsojena zaradi

19

zločinstva ali prestopka iz koristoljubja ali zoper javno
moralo 3 , od ustanovitve lastnega obrta z odločbo občne¬
ga upravnega oblastva, če je glede na značaj dejanja
in na osebne in gospodarske razmere obsojenca domne¬
vati, da bo zlorabil opravljanje obrta za to, da ponovi
omenjena kazniva dejanja.

( 2 ) Ta izključitev velja samo za čas, dokler ne do¬
seže taka oseba povračila pravic ali izbrisa obsodbe
(rehabilitacija § 90. k. z.).'

K § 12. — 1  Prav: §§ 46. do 49. k. z., ki se glase: § 46.
(‘) Pni obsodbi na smrt ali na robijo preko petih let izreče
sodišče trajno izgubo častnih pravic. — ( 2 ) Pri obsodbi na ro¬
bijo do petih let izreče sodišče izgubo častnih pravic od enega
do petih let. — ( 3 ) Pri obsodbi na zatočenje izreče sodišče iz¬
gubo častnih pravic samo za čas, ko se prestaja kazen. —
( 4 ) Pri obsodbi na strogi zapor izreče sodišče v primerih, ki
so navedeni v tem zakonu, izgubo častnih pravic za dobo od
enega do treh let. Razen v teh primerih sme sodišče izreči iz¬
gubo častnih pravic za isto dobo samo, ko izreče namesto ro-
biije strogi zapor (§§ 71. in 72.). — § 47. Izguba častnih pravic
sestoji iz izgube pravic: 1. do državne ali kakršnekoli druge
javne službe ali do javnih poklicev; 2. do akademskih dosto¬
janstev, odlikovanj in drugih javnih počastil; 3. glasovati v
javnih stvareh, voliti ali biti izvoljen, kakor tudi izvrševati vse
ostale politične pravice. — § 48. Kdor je obsojen na izgubo
častnih pravic, izgubi pravice, omenjene v § 47., od dne, ko
postane sodba pravnomočna; čas, za katerega izgubi te pravice,
če ni ta izguba trajna, pa se šteje od dne, ko je kazen pre-
stana, zastarana ali odpuščena. — § 49. obseza odredbe glede
izgube državne ali druge javne službe.

Gl. tudi §§ 400. 1/2; 400. 3, 4, 5 ; 405; 407.

* Gl. pripombo 1  k § 11.

3  Zločinstva so po § 15. k. z. tista kazniva dejanja, za
katera predpisuje zakon smrtno kazen, robijo ali zatočenje,
prestopki pa kazniva dejanja, za katera predpisuje zakon strogi
zapor, zapor ali denarno kazen.

Iz koristoljubja so storjena kazniva dejanja, če so storjena
z namero obogatitve ob stroških drugih. Primerjaj tudi §§ 45.,
167., 185., 362. (»zaradi osebnega dobička«), 373. (»da bi pri¬
dobil sebi ali drugemu knovinsko korist«) k. z.

Kazniva dejanja zoper javno moralo (§§ 269. do 289.
k. z.) so: posiljenje spolno zrele ženske v normalnem stanju, v
nenormalnem stanju, zvijačno posiljenje, nečisto dejanje ali
oskrumba, posiljenje spolno nezrele ženske, spolna zloraba

2 *

20

maloletnih oseb, zaupanjih oseb, zloraba zaupanja spolno ne-
omadeževane maloletne deklice, zloraba ženske v nuji, odve-
denje radi nečistosti, pomoč k že zasnovani nečistosti, izkori¬
ščanje prostitutk, zvodništvo v tuzemstvu, v inozemstvo, krvo-
sramnost, nečistost med ljudmi, z živaljo, javna izvršitev ne¬
čistega dejanja, javno nemoralno predavanje, promet z nemo¬
ralnimi umskimi izdelki.

4  § 90. k. z.: ( 4 ) Po preteku treh let, odkar je bila kazen
prestana, zastarana ali odpuščena, sme proglasiti sodišče na
prošnjo obsojenca, zoper katerega je bila izrečena po § 46., od¬
stavku ( 4 ), izguba častnih pravic, za vrednega, vršiti izgubljene
pravice, navedene v § 47., št. 3., kakor tudi pridobiti ostale
izgubljene pravice, navedene v § 47., št. 1. in 2., če se je v
teh treh letih kakor tudi v času, ko je prestajal kazen, dobro
vedel in če je oškodovancu po možnosti povrnil škodo, povzro¬
čeno s svojim dejanjem. — ( 2 ) Obsojencem, zoper katere je bila
izrečena z obsodbo po § 46., odstavku ( 2 ) do odstavka ( 4 ), iz¬
guba častnih pravic za. določeno dobo, se vrnejo pravice, nave¬
dene v § 47., št. 3., kakor tudi možnost, pridobiti ostale pravice,
navedene v § 47., št. 1. in 2., s samim pretekom tega časa. —
( 3 ) Po preteku petih let, odkar jo bila kazen prestana, zasta¬
rana ali odpuščena, sme izbrisati sodišče na prošnjo osebe, ki
je bila prvič obsojena, s svojo rešitvijo za bodočnost tudi ob¬
sodbo, izrečeno zoper njo, z vsemi njenimi zakonitimi posledi¬
cami, če se je v tem času dobro vedla in če je oškodovancu po
možnosti povrnila škodo, povzročeno s svojim dejanjem. Toda z
izbrisom obsodbe se ne smejo žaliti pravice tretjih oseb do
povračila škode.

§ 13 .

( 1 ) Kdor je obsojen s sodbo pristojnega oblastva
zaradi tihotapstva , 1  sme biti izključen z odločbo občnega
upravnega oblastva od ustanovitve izvestnega obrta, če je
glede na značaj dejanja in na njegove osebne in gospo¬
darske razmere domnevati, da bo opravljanje obrta
zlorabil za novo tihotapstvo.

( 2 ) Ta osnova izključitve prestane veljati, če se ob¬
sojenec v 'dobi treh let po prebiti kazni ne kaznuje
vnovič zaradi tihotapstva.

K § 13. — 1  Carinski zakon z dne 23. januarja 1899., a
izpr. in dop. z dne 23. februarja 1904., razširjen na vso državo
9  finančnim zakonom za 1. 1920./1921., Ur. 1. št. 436/136 iz leta
1920.; izpr.: čl. 97. do 108. finančnega zakona za leto 1927./1928.
z dne 31. marca 1927., Sl. n. št. 73/XVI, Ur. 1. št. 184/45; čl. 115.
do 131. fin.  zakona za 1. 1928./1929. z dne 28. marca 1928., Sl. n.

21

št. 29/XXII, Ur. 1. št. 130/41; § 85. fin. zakona za 1. 1933./1934.,
Sl. n. št. 74/XXIII/25, Sl. 1. št. 223/34. — Gl. tudi pripombo 5
k § 1.

§ 14.

( x ) Po smrti imetnika obrta smejo na osnovi prej¬
šnje pooblastitve, odnosno dovolitve nadaljevati obrt
vdova, ki je ob smrti imetnika obrta imela pravico do
vzdrževanja, in maloletni otroci (vnuki), ki imajo pra¬
vico dednega nasledstva . 1  Ta pravica pristoji vdovi do
zopetne omožitve, otrokom pa do polnoletnosti. Nadalje¬
vanje obrta se mora prijaviti v treh mesecih pristoj¬
nemu občnemu upravnemu oblastvu.

( 2 ) Če umrli imetnik obrta glede voditve obrta ni
odredil drugače, imajo vdova in maloletni otroci pravico,
obrt skupno izvrševati.

( 3 ) Vdova ob nadaljevanju obrta ni dolžna postaviti
poslovodje, razen v primerih, kjer zakon to izrečno pred¬
pisuje. Pri rokodelskih obrtili, za katere je potrebna
večja strokovna izobrazba, je vdova dolžna, postaviti po¬
slovodjo. Take obrte določi s pravilnikom 2  minister za
trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic. Če vdova
ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki jih določa ta zakon za
samostojno izvrševanje obrta, sme nadaljevati obrt samo
po poslovodji, ki ga mora prijaviti oblastvu v treh me¬
secih.

(*) Učence (vajence) sme sprejemati vdova na uče¬
nje pri rokodelskih obrtih samo, če ima sama strokovno
izobrazbo za dotično rokodelstvo ali če vodi obrt stroko¬
ven poslovodja. Za učence, ki se zateko na učenju ob
smrti imetnika obrta, ta omejitev ne velja.

( 6 ) Če vdova noče obrta nadaljevati ali če umre pred
polnoletnostjo otrok, odloči varstveno oblastvo na varu¬
hov predlog, ali naj se obrt v njih korist nadaljuje, in
postavi, če se nadaljuje, poslovodjo.

K § 14. — 1  §§ 732. do 734, o. g. z., nasproti materi, imet¬
nici obrta, tudi nezakonski po § 754. o. g. z.

2  Pravilnik o postavljanju poslovodij v rokodelskih obrtih,
ki jih vodijo vdove, z dne 8. avgusta 1933., št. 29.440/U, Sl. n.
št. 191/LVII/568, Si. 1. št. 464/72.

22

§ 15 -

Žena kazenski obsojenega moža sme nadaljevali
obrt brez nove pooblastitve, odnosno bTez nove dovolitve
za obrte iz § 60., odstavkov ( 3 ) in ( 4 ), in tudi brez po¬
slovodje, dokler prestaja mož kazen na prostosti ali
očuvalno odredbo 1 , spojeno s kaznijo na prostosti. Tudi
za ta primer veljajo odredbe § 14. Isto velja tudi za moža
kazenski obsojene žene, če je ona imetnica obrta.

K § 15. — 1  Očuvalne odredbe so: pridržba po prestani
novi kazni, oddaja v prisilno delavnico, oddaja v zavod za
zdravljenje ali za čuvanje, oddaja v zavod za zdravljenje pi¬
jancev, prepoved, zahajati v krčmo, zaščitni nadzor, izgon, pre¬
poved, 'izvrševati poklic ali obrt, in odvzem izvestnih pred¬
metov. § 50. kaz. zakonika. — Podrobnosti gl. §§ 51. do 60. k. z.

Glede prepovedi, izvrševati poklic ali obrt, gl. tudi pri¬
pombo 1  k § 11., glede prepovedi, zahajati v krčmo, pa pri¬
pombo 1  k §' 316.

§ 16 -

Če nadaljuje stečajni upravitelj 1  obrt stečajnega
dolžnika, je dolžan prijaviti v mesecu dni od dne, ko je
prevzel upravo imovine stečajnega dolžnika, pristojnemu
občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, da nadaljuje
obrt, in mora postaviti poslovodjo, če sam ne izpolnjuje
zakonskih pogojev za dotični obrt.

( 2 ) Ta odredba iz odstavka ( J ) se uporablja ustrezno
tudi na osebe, ki jim je zapuščinsko sodišče poverilo
upravo zapuščine/

K § 16. — 1  Konlcurzni (stečajni) zakon za kraljevino Ju¬
goslavijo z dne 22. novembra 1929., št. 94.910, Sl. n. št. 282/
/CXV/567, Ur. 1. št. 255/53 iz 1. 1929./1930. (§§ 86. do 94.).

2  § 78. zakona o sodnem postopanju 'V izvenspornih prav¬
nih stvareh po ees. patentu z dne 9. avgusta 1854., drž. zak.
štov. 208.

§ 17 .

Č) Kolikor ni s tem zakonom to izrečno prepove¬
dano, se smejo izvrševati obrti tudi s poslovodjo. 1

( 2 ) Poslovodja mora izpolnjevati osebno' vse pogoje,
predpisane po tem zakonu za samostojno izvrševanje
obrta, ki mu je poverjen, in mora posle dejanski oprav¬
ljati.

23

(•‘) Kjer predpisuje zakon, da se sme izvrševati obrt
samo s poslovodjo 2 , zadeva vsa odgovornost po tem za¬
konu poslovodjo samega. Kjer pa zakon ne odreja pri¬
silne postavitve poslovodje, je odgovoren poleg poslo¬
vodje tudi imetnik obrta za vsa dejanja, ki so označena
s tem zakonom za prekrške, če so storjena z njegovo
vednostjo ali če jih je mogel preprečiti, da je vršil po¬
trebno nadzorstvo nad poslovanjem poslovodje. Pri prav¬
nih osebah velja za poslovodjo obrta tista oseba, ki ga
po zakonskih predpisih predstavlja.

(*) Te odredbe ne posezajo v zasebno-pravna raz¬
merja med imetnikom obrta in poslovodjo, niti v njuno
odgovornost proti drugim osebam . 3

K § 17. — 1  Postavitev poslovodje je izrečno prepovedana:
§§ 18. 2; 63. za obrte iz § 60. 1/13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21,
27, 33, 34, 36. — Kazen: § 398/3. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3,
4, 5; 405; 407.

2  Postavitev poslovodje je obvezna: §§ 5. 2; 9. 1, 2; 14.
3, 5; 16. 1; 18. 1; 58. 4; 66. 2; 94. 1; 132. 4; 133. 2; 139.; 433. 3.
Gl. tudi barsko odredbo z dne 8. marca 1932., VIII. No. 1786/1,
Sl. 1. št. 232/20. — Kazen: § 398./3. Postavitev ali prevzem
poslovodstva, ne da bi se dejansko izvrševalo, kazniva po
§ 399. 1/1. Gl. še §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5 ; 405; 407. — Glej
tudi § 404.

3  Se presoja po sklenjenih pogodbah in odredbah mate¬
rialnega prava, zlasti obč. grajanskega zakonika, trgovinskega
zakonika in specialnih zakonov.

§ 18 .

j 1 ) Ako je postavitev poslovodje 1  dopustna, se po¬
slovodja mora postaviti, če ne prebiva imetnik obrta
stalno v samem kraju obrta ali če prebiva tako daleč,
da zbog tega ali zbog značaja dela ne more sam obrta
voditi. Prav tako se mora poslovodja postaviti, če ne
prebiva imetnik obrta stalno v območju kraljevine 2 .

( 2 ) Rokodelski obrti, za katere je predpisan dokaz
strokovne izobrazbe, se ne smejo izvrševati s poslo¬
vodjo , 2  razen v primerih, ki jih zakon izrečno določa.
Obrti, za katere se zahteva dovolitev, ki pa niso roko¬
delski, se smejo izvrševati tudi s poslovodjo, če tega

24

zakon izrečno ne prepoveduje. Za izvrševanje teh obrtov
po poslovodji je potrebna predhodna odobritev pristoj¬
nega občnega upravnega oblastva.

K § 18. — 1  Dopustna je postavitev poslovodje: §§ 10. 2;
17. 1; 18. 2; 19. 2; 24. 4; 32. 4; 132. 4.

2  Kazen: § 398/3. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5; 405;
407. Prim. pripombo 2  k § 17.

11. poglavje.

Posebne odredbe za izvrševanje poedinih obrtov.

Prvi oddelek.

Trgovinski obrti.

§ 19 .

( 4 ) Za izvrševanje trgovinskih obrtov je treba do¬
kaza posebne izobrazbe. Za dokaz te izobrazbe velja
dvoletno učenje kot učenec (vajenec) in dvoletna zapo¬
slitev kot pomočnik v trgovinskem ob rtu. Izobrazba se
dokazuje praviloma z učenskim potrdilom in s poslovno
knjižico, odnosno z izpričevalom o 'dovršeni šoli. Za po¬
polno izobrazbo se smatra tudi dovršena srednja 1  in njej
enaka 2  strokovna 3  ali višja šola. Dovršeni štirje 'razredi
meščanske 4 , srednje ali njej enake 2  strokovne šole nado¬
meščajo učno dobo in eno leto zaposlitve. Razen tega se
da dokazati izobrazba tudi z izpričevalom o uspešno
dovršeni drugi šoli, tečaju in pod., kar deloma nado¬
mešča dokaze o izobrazbi. Minister za trgovino in indu¬
strijo označi po zaslišanju zbornic s pravilnikom ome¬
njene šole, tečaje in pod. in predpiše, v koliki meri na¬
domešča pohajanje teh šol učno dobo in čas zaposlitve.

( 2 ) Oseba, ki nima posebne izobrazbe, sme izvrše¬
vati trgovinske obrte po usposobljenem poslovodji.

( 3 ) Za izvrševanje branjevskih 5  in podobnih malih
trgovinskih obrtov ni nikoli zahtevati posebne izobrazbe.

( 4 ) Imetnikom rokodelskih obrtov in obrtov, za ka¬
tere ni treba dokaza o posebni izobrazbi, je dovoljeno

25

izvrševanje trgovinskih obrtov, za katere se zahteva iz¬
obrazba, samo, če 'dokažejo, da so v svoji stroki najmanj
tri leta samostojno poslovali, ne zahteva se pa dokaz o
posebni izobrazbi za imetnike industrijskih obrtov ka¬
kor tudi ne za prodajanje blaga, ki ga vrše proizvajalci
sami.

( 6 ) Če je dvomno, ali gre v poedinem primeru za
trgovinski obrt, odloči o tem ban po zaslišanju zbornice.

K § 19. — 1  Gl. zakon o srednjih šolah z dne 31. avgusta

1929., P. br. 19.311, Sl. n. št. 217/LXXXVII, Ur. 1. št. 398/98
(popr. št. 435/114); izpr. in dop. z dne 20. julija 1931., S. n.,
br. 24.285, Sl. n. št. 164/LIV/361, Sl. 1. št. 273/44.

2  Prim. uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli
in fakultetam z dne 1. maja 1933., P. br. 13.767, Sl. n. št. 104/
/XXX/290, Sl. 1. št. 326/51.

3  Glede trgovinskih akademij in dvorazrednih trgovinskih
šol gl. zakon o srednjih trgovinskih šolah z dne 18. marca 1932.,
I. br. 8261/0, Sl. n. št. 69/XXXVIII/188, Sl. 1. št. 319/31. K temu
pravila o dopolnilnem izpitu absolventov državnih dvorazrednih
trgovinskih šol, ki želijo prestopiti z opravljenim zaključnim
izpitom v tretji razred trgovinskih akademij z dne 27. julija

1932., I. br. 24.287/N, Sl. n. št. 179/LXXVI/519, Sl. 1. št. 551/66;
pravita o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na sred¬
njih trgovinskih šolah z dne 21. julija 1932., I. br. 23.460/N,
Si. n. št. 174/LXXIV/502, Sl. 1. št. 552/66; pravila šolskega
sklada z dne 18. julija 1932., I. br. 23.020/N, SI. n. št. 174/
/LXXIV/503, Sl. 1. št. 553/66. (Zakon o pomorskih trgovinskih
akademijah z dne 18. marca 1932., I. br. 8262/0, Sl. n. št 69/
/XXVIII/189, Sl. 1. št. 336/33 [popr. št. 357/34]).

4  Gl. zakon o meščanskih šolah z dne 5. decembra 1931.,
Sl. n. št. 285/XCII 1/659, Sl. 1. št. 651/83.

5  V izvirniku: »piljarskiih«. »Piljari« prodajajo obrtoma.
kupljeno sadje in zelenjavo, pa tudi še kakšen drug deželni
pridelek za ljudsko hrano, brez posebnega, za to prirejenega
lokala, na trgih ali po vežah, vse v manjšem obsegu. (Prim.
kazenski zakon bivše kraljevine Srbije, § 383., št. 1: »Kaznijo
se...  piljari, koji na pijači lažnom merom što prodaju ili ku-
puju ili krivo mere, ili koji po putovima u varoši i izvan
varoši prodaoca presreču i od njih razne stvari prekupljuju, da
ih u varoši večom cenom prodaju, ili boja bi na samoj pijači,
pre odredjenog policajnom vlašču vremena, stvari prekuplji-
valk). Izraz »branjevski« je torej uporabljen tukaj v ožjem,
obče navadnem pomenu, ne pa v širšem smislu, ki 'je ob nejas¬
nosti in nedostatnosti zakonodajstva nastal po obrtnooblastvem
praksi, ko pomeni »branjarija« obrtno preprodajo malone vsega
blaga v manjšem obsegu.

26

§ 20.

0) Dobo učenja v trgovinskem obrtu nadomešča
delo praktikanta ali volonterja v pisarnah ali posloval¬
nicah industrijskih (tvorniških) podjetij, dobo zaposlitve
v trgovinskem obrtu pa nadomešča dek> v prodajalnicah
rokodelskih in industrijskih obrtov kakor tudi delo v
njih pisarnah in poslovalnicah, tako da traja ta doba
skupaj najmanj štiri leta.

( 2 ) Prav tako nadomešča izobrazbo (učenje in za¬
poslitev) delo v pisarnah in poslovalnicah obrtov, ome¬
njenih v § 60., odstavku (*), točkah 16. do 20. tega
zakona, v pisarnah in poslovalnicah podjetij in ustanov,
omenjenih v § 1., odstavku ( 2 ), točkah 1. do 6., kakor
tudi delo v zadrugah, izvzetih od odredb tega zakona.

§ 21 .

Č) Izobrazba, navedena v odstavku ( x ) § 19., se
zahteva tudi, če izvršujejo trgovinske obrte javne trgo¬
vinske in komanditne družbe. Za voditev takih obrtov
se uporabljajo odredbe § 10.

( 2 ) Če se želijo izvrševati trgovinski obrti po poslo¬
vodji, mora poslovodja podati dokaz posebne izobrazbe.

§ 22 .

Č) Minister za trgovino in industrijo sme predpisati
po zaslišanju zbornic z uredbo, da se izvrševanje izvest-
nih trgovinskih obrtov ali poedinih strok teh obrtov
oprašča obveznosti posebne izobrazbe, označene v § 19.
Taka izjema od posebne izobrazbe se odredi, če to zahte¬
vajo gospodarske koristi države ali poedinih krajin ali
če glede na obseg ali značaj poslovanja poedinih obrtov
take izobrazbe ni treba.

( 2 ) Če zahtevajo potrebe prebivalstva, sme ban po
zaslišanju občine in zbornice z naredbo oprostiti izvrše¬
vanje izvestnih ali vseh trgovinskih obrtov po dotičnih
vaseh in manjših krajih svojega območja dokaza izo¬
brazbe.

27

D r u g i o d d e 1 e k.

Rokodelski obrti.

§ 23.

(’) V smislu § 3., odstavka ( 2 ), so rokodelski obrti

ti-le:

1. Lončarji, pečarji;

2. keramiki;

3. steklarji (steklorezci), izvzemši delo oknarjev 1  po
vaseh;

4. steklobrusci, graverji steklarji, izdelovalci zrcal;

5. slikanje porcelana in kamenine (fajanse) in mo¬
zaična dela;

6. kovači, kovači za orodje;

7. po d kovači;

8. puškarji in ostali izdelovalci strelnega orožja;

9. nožarji in ostrobrusci, pilorezci;

10. ključavničarji, gradbeni ključavničarji, pohištveni
ključavničarji;

11. strojni ključavničarji;

12. brusci (ostrači) kovin in jekla, iglarji;

13. izdelovalci proizvodov iz pletene žice;

14. kleparji;

15. kotlarji, 2  kositrarji;

16. livarji kovin, medi in cinka; kovinski sukači in
zvonolivarji;

17. pasarji; izdelovalci bronastih predmetov, izdelo¬
valci kitajskega srebra, izdelovalci kovinske galanterije,
cizelerji;

18. fini kovači, 3  zlatarji, srebrarji, draguljarji, pozla-
čevalci, posrebrevalci in kovinarji dragocenih kovin;

19. graverji, pečatarji, metalografi, emailerji in gijo-
šerji;

20. kovinski strugarji, modelerji, kovinski kaluparji,
notorezci, amalgamerji;

21. galvanizerji, galvanoplastiki;

22. mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko;

28

23. izdelovalci medicinskih in kirurških instrumen¬
tov, aparatov in orodja;

24. optiki;

25. urarji;

26. izdelovalci glasbenih instrumentov;

27. košarji in pletači predmetov iz protja;

28. kolarji, izdelovalci karoserij;

29. sodarji (bednjarji);

30. mizarji, modelni mizarji, parketarji;

31. lesni strugarji, izrezovalci lesa in lesorezci, pi-
parji;

32. glavničarji, izdelovalci predmetov iz roženine in
kosti ali galalita;

33. kiparji (rezbarji) v kamenu, lesu, sadri (gipsu)
i. t. d.;

34. strojarji;

35. jermenarji in sedlarji;

36. torbarji, izdelovalci kovčegov in usnjene galan¬
terije;

37. knjigovezi in izdelovalci kartonaže; /

38. ščetarji, čopičarji 4 ;

39. vrvarji in podelovalci kozje volne 6 ;

40. pozamentniki, izdelovalci vrvic in trakov, izdelo¬
valci zlate in srebrne žice; zlatopredci in srebropredci,
zlatovezci, srebrovezci in biserovezci;

41. barvarji (barvanje oblek, tkanin, preje) in kemij¬
ski čistilci teh predmetov;

42. vozni tapetniki, vozni ličarji;

43. tapetniki, dekoraterji;

44. izdelovalci prešitih odej, bombaževinarji 6 ;

45. pozlačevalci pohištva in okvirarji;

46. predci in tkalci;

47. krojači oblek;

48. krojači ženskih oblek in perila;

49. kmetski krojači 7 ;

50. čevljarji in čižmarji;

51. papučarji;

52.. opančarji;

29

53. rokavičarji, baadažisti, izdelovalci ortopedskih
predmetov;

54. solnčnikarji in dežnikarji;

55. klobučarji, kaparji, izdelovalci narodnih kap in
fesov;

56. krznarji in barvarji krzna in perja;

57. modisti, izdelovalci umetnih cvetlic, izdelovalci
perjanic in nakitov; izdelovalci vencev iz naravnih
cvetlic;

58. brivci, frizerji, lasuljarji in manikerji;

59. kozmetiki za negovanje obraza in telesa;

60. izdelovalci lepotil in vonjav;

61. mlinarji 7a ;

62. peki, kruharji, kolačarji 8 ;

63. sladčičarji, izdelovalci keksov, sladoleda, kandi-
tov in bonbonov 88 ;

64. orientalski sladčičarji (izdelovalci boze 6 , alve 10  in
sladoleda);

65. mesairji;

66. klobasarji;

67. črevarji in prirejevalci črev;

68. svečarji, voskarji in medičarji (lectarji);

69. milarji;

70. izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega
kamena;

71. popločarji, tlakarji 11 ;

72. krovci z opeko, s skrilmi in pod. na visokih zgrad¬
bah, izvzemši krovce na vaških zgradbah;

73. pleskarji, firmopisci, sobni slikarji, rokodelski
slikarji industrijskih izdelkov;

74. štukaterji, sadrarji (gipsarji);

75. tiskarji, litografi, ksilografi;

76. črkolivci in cinkografi;

77. fotografi, izvzemši fotografe, ki delujejo za znan¬
stvene, zdravniške, novinske namene ali za filmska
podjetja;

78. izdelovalci umetnih rudninskih voda;

79. izdelovalci streliva in raznesil;

30

80. izdelovalci predmetov za umetni ogenj in podob¬
no (pirotehniki);

81. inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih
naprav;

82. inštalaterji parne, vodne ali zračne kurjave;

83. inštalaterji električnih instalacij vsake vrste za
razsvetljavo, trakcijo in pod., njih delov, instalacija
aparatov za merjenje električnega toka kakor tudi elek-
trovodov;

84. zidarji;

85. tesarji;

86. kamenoseki (klesarji);

87. vodnjakarji (studenčarji);

88. dimnikarji.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo sme po zasli¬
šanju ali na predlog pristojnih zbornic spredaj označene
vrste rokodelskih obrtov z uredbo izpreminjati, nanovo
grupirati, izpuščati in nove vrste poklicev označati, če
bi obstajala pri njih oznamenila, določena v § 3., odstav¬
ku ( 2 ). Prav tako sme po zaslišanju zbornic posebej
grupirati poedine rokodelske obrte z veljavnostjo samo
za izvestne krajine, če to zahteva posebni način poslo¬
vanja dotičnih rokodelskih obrtov v kakšni krajini.

( 3 ) Če je dvomno, ali gre v poedinih primerih za
rokodelski obrt, odloči o tem ban po zaslišanju zbornice.

K § 23. — 1  »pendžeraši« (pendžer = okno): v nekaterih
predelih države osebe, ki na kmetih vdelujejo na najprepro¬
stejši način v okna stekla, tudi prosojen papir i. dr.

2  »kotlari (kazandžije)«: kazandžije so kotlarji, ki izdelu¬
jejo specialne kotle in kotliče.

3  »kujundžije«: v južnih krajinah obrtniki, ki vdelujejo
fino kovinsko žico v les za ustnike, peresnike, zapestne gumbe,
za naprsnice, tobačnice in pod. in izdelujejo iz njih verižice za
ure, priveske, naprsnice in drug nakit, tako zvano prizrensko
blago.

Glede proizvajanja in prometa z izdelki iz zlata, srebra in
platine, pripravljenimi za izvoz, gl. pravilnik z dne 8. oktobra
1932., št. 5451/932, Sl. n. št. 242/XCII/645, Sl. 1. št. 742/94. —
Prim. pripombo 1  k § 90.

4  »kioičari (kistari)«: prvi izdelujejo okrogle čopiče, drugi
ploščate, tako zvane razgrinjače.

31

5  »mutavdžije«: izdelujejo iz domače (kozje) volne kape,,
kučme (»šubare«) in druge oblačilne kose za preprosti narod.

6  »pamuklijaši«: izdelujejo »pamukliije«, t. j. z bombažem
(vato) podložene oprsnike, moške in ženske pozimne suknjiče z
rokavi in pod.

7  »abadžije« in »terzije«: abadžije se nazivajo krojači, ki
izdelujejo obleke iz debelega domačega sukna, imenovanega
»aba«. Ministrstvo za trgovino in industrijo je na predlog Za-
natske komore v Beogradu odločilo svoječasni spor med abadži-
jami in krojači o meji med obema obrtoma tako, da je sma¬
trati za abadžijske obrtnike tiste obrtnike, ki se bavijo z izde¬
lovanjem obleke za kmetske potrebe neglede na obliko kroja,
če se izdeluje iz tako zvanega seljaškega sukna. »Terzije« šivajo
obleke za kmetske potrebe v takšnem kroju.

7 a Gl. zakon o prometu s pšenico z dne 29. marca 1932.,
I. br. 9182/0, Sl. n. št. 74/XXXII/210, Sl. 1. št. 283/28. - Na-
redbo o mlinih z dne 31. marca 1932., št. 632, Sl. n. št. 76/
/XXXIII/222, Sl. 1. št. 284/28. — Pravilnik za izvrševanje za¬
kona o prometu s pšenico z dne 5. aprila 1932., K. br. 664,
Sl. n. štev. 79/XXXIV/228 (popr. št. 80/XXXV/235), Sl. 1. štev.
311/30. — Odločba o taksah na mline z dne 25. aprila 1932.,
SL n. št. 97/XLIII/308, Sl. 1. št. 360/35. — Uredba o izvozu
pšenice z dne 1. avgusta 1933., II. br. 28.612/C, Sl. n. št. 183/
/L V/551, Sl. 1. št. 450/71. — Pravilnik za 'izvrševanje te uredbe
z dne 1. avgusta 1933., II. br. 28.613/C, Sl. n. št. 180/LII/539,
Sl. 1. št. 451/71. — Odločba o izvozu pšenice v Nemčijo z dne
22. julija 1933., II. 94.360, Sl. n. št. 174/XLIX/516, Sl. 1. št.
452/71.

8  »burekdžije«: »burek« je neke vrste povalnik z mesom,
sirom; »burekdžije« izdelujejo burek in posebne vrste peciva —
kolače, v tem ko pečejo »hlebari« (kruharji) samo drugim kruh.

O cenah kruha in peciva gl. banski razglas z dne 7. aprila

1932., II. No. 6149/10, Sl. 1. št. 306/29.

8a  Gl. zakon o prometu in kontroli umetnih sladil z dne
18. novembra 1930., Sl. n. št. 271/XCIII/574, Sl. 1. št. 114/19 iz.
1. 1931. — Pravilnik za uporabo tega zakona z dne 23. marca

1931., S. br. 2176, Sl. n. št. 74/XXIlI/160, Sl. 1. št. 177/33.

9  »boža« (»buza«): pijača iz koruzne ali prosene moke ali
brezovega soka, ki se s kvašenjem oslaja.

19  »alva«, tudi »halva«: sladčica iz meda, moke, orehov in
sladkorja.

11  »kaldrmari (kaldrmdžije)«: istovetna izraza.

§ 24.

(*) Kdor želi izvrševati rokodelski obrt, mora polea^
tega, da izpolnjuje občne pogoje zakona, podati tudi
dokaz strokovne izobrazbe za dotično rokodelstvo.

32

( 2 ) Strokovna izobrazba se dokazuje praviloma z
izpričevali o opravljenem pomočniškem in mojstrskem
izpitu (§§ 282. in 312.) ali z izpričevali o dovršenih
izpitih strokovnih šol, ki jih označi minister za trgovino
in industrijo po § 26. zakona. Kdor dokaže to izobrazbo
in dobi po zakonu pooblastitev, odnosno dovolitev za
izvrševanje rokodelskega ob rta, ima pravico do naziva
>mojster«.

( 3 ) Nikomur se ne sme dovoliti izvrševanje rokodel¬
skih obrtov, kdor osebno ne poda dokaza o strokovni
izobrazbi za dotični obrt. Izjema glede te odredbe velja
samo za primere §§ 14. in 15.

(*) Kdor že ima strokovno izobrazbo za kakšen roko¬
delski obrt (rokodelec), sme izvrševati ta obrt tudi po
poslovodji, ki izpolnjuje občne pogoje in poda dokaz o
strokovni izobrazbi za izvrševanje dotičnega rokodel¬
skega obrta.

( 5 ) Če se izvršuje eden izmed poklicev, naštetih v
§ 23., na tvorniški način, ni treba dokaza o strokovni
Izobrazbi, kar se presoja glede načina po odredbah § 32.

( 6 ) Za gradbene in elektrotehnične obrte veljajo
pogoji četrtega in petega oddelka tega poglavja.

K § 24. — 1  Kazen, če se prijavi tvorniški obrt, da ni
treba dokazati strokovne izobrazbe, a se izvršuje rokodelski
•obrt, gl. § 398/7. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5;'405; 407.

§ 25.

( x ) Pomočniški izpit sme opravljati, kdor dokaže, da
je pismen in da se je s tem zakonom ali s pogodbo pred¬
pisano dobo (§ 263.) učil dotičnega rokodelstva kot
učenec (vajenec) v rokodelskem obratu pri rokodelcu
ali če dokaže s potrdilom (§ 280.), da je prebil z zakonom
ali s pogodbo predpisano dobo na učenju v delavnici, v
kateri se izvršuje rokodelski obrt na tvorniški 1  način,
ali da je prebil to dobo na učenju v istovrstni tvorniški
delavnici. Razen tega mora dokazati, dia je po zakonu
redno pohajal in uspešno dovršil strokovno nadaljevalno
■šolo, če je taka v kraju, kjer se je učil in bil zaposlen 2 .

38

( 2 ) Mojstrski izpit sme opravljati, kdor dokaže s
poslovno knjižico (§ 307.), da je bil po uspešno oprav¬
ljenem pomočniškem izpitu zaposlen kot pomočnik,
odnosno tvorniški delavec najmanj tri leta v dotičnem
rokodelskem obrtu, v ustreznem tvorniškem podjetju ali
v istovrstni delavnici tvorniškega podjetja.

( 3 ) Učenje v delavnicah, v katerih se izvršujejo roko¬
delski obrti na tvorniški način, 1  ali učenje v strokovnih
delavnicah tvornic se smatra za enako učenju v roko¬
delskem obratu pri rokodelcu, če je v takih obratih
zagotovljeno strokovno učenje.

( 4 ) Če se učno potrdilo ali poslovna knjižica iz
opravičenih razlogov ne more predložiti, sme ban po
zaslišanju pristojne prisilne združbe izjemoma oprostiti
predložitve potrdila, odnosno poslovne knjižice, ako se
da z drugimi nedvomnimi dokazi ugotoviti, da se je
prebila predpisana doba na učenju, odnosno v zaposlitvi.

K $ 25. — 1  Gl. odst. C 1 ) § 32.

2  Doslej poslujejo še obrtne nadaljevalne šole po obilnih
dosedanjih predpisih. (Ti so pregledno zbrani po ministrstvu za
javna dela v knjige z naslovom: Die gewerblichen Fortbil-
dungsschulen in Osterreich«, 2. izdaja 1910., Wein, Schulbiicher-
verlag.) — Pristojnost ureja razglas z dne 18. maja 1921., št. 74
preds., Ur. 1. 1921., str. 304.

§ 26 .

U) Za dokaz predpisno dovršene učne dobe sme
služiti tudi izpričevalo uspešno dovršenega strokovnega
učnega zavoda, kjer se s praktičnim in strokovnim
poukom daje strokovna izobrazba iz dotične rokodelske
stroke. Prav tako velja kot dokaz predpisno dovršene
učne dobe izpričevalo o uspešno dovršenih štirih raz¬
redih srednje ali njej enake šole poleg obiskovanja
posebnega strokovnega tečaja (kurza), ki je z njim spo¬
jeno praktično delo. Podrobnejše odredbe o teh tečajih
izda minister za trgovino in industrijo s pravilnikom.

( 2 ) Če traja v učnih zavodih, omenjenih v odstavku
0), praktični strokovni pouk iz dotične rokodelske stro¬
ke najmanj tri šolska leta, se znižuje doba pomočniške

3

34

zaposlitve [§ 25., odstavek ( 2 )] tistim, ki so take zavode
uspešno dovršili, na eno leto.

( 3 ) Pomočnikom, ki so po predpisno dovršenem uče¬
nju zaradi višje strokovne izobrazbe v svojem rokodel¬
skem obrtu hodili kot redni dijaki v šolo strokovnega
učnega zavoda skozi najmanj tri šolska leta, ni treba
podajati dokaza o zaposlitvi, omenjenega v § 25., od¬
stavku ( 2 ); taki pomočniki smejo opravljati mojstrski
izpit brez tega dokaza.

( 4 ) Minister za trgovino in industrijo označi po za¬
slišanju zbornic s pravilnikom tiste strokovne šole in
zavode, katerih izpričevala lahko služijo za dokaz učenja
ali zaposlitve. S pravilnikom se predpišejo tudi ugod¬
nosti, ki jih dajo izpričevala teh šol (tečajev) kandi¬
datom pomočniških ali mojstrskih izpitov.

§ 27.

Minister za trgovino in industrijo sme po zaslišanju
zbornic predpisati s pravilnikom, da se kljub odredbam
§ 25. omeji za poedine rokodelske obrte izdajanje po¬
oblastitve, odnosno dovolitve samo na tiste osebe, ki so
uspešno dovršile izvestno strokovno šolo ali opravile
izvesten posebni izpit v državi. V tem primeru sme
določiti, da se skrajša ali da se vobče ne zahteva doba
strokovnega učenja in zaposlitve.

§ 28.

0) Učencem (vajencem), ki so redno dovršili do¬
govorjeno dobo učenja (§ 263.) v poeddnih rokodelskih
obrtih in so kot pomočniki pozvani v vojaško službo, pa
opravljajo v tem času pri vojski rokodelske posle tiste
stroke, v kateri so delali, se šteje to delo v dobo pomoč¬
niške strokovne zaposlitve. Pristojno vojaško oblastvo
izda takim osebam o tej strokovni zaposlitvi službeno
potrdilo.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše spo¬
razumno z ministrom za vojsko in mornarico podrobnejše
odredbe o izdajanju teh potrdil.

35

§ 29.

(*) Minister za trgovino in industrijo sme predpisati
po zaslišanju zbornic pogoje, ob katerih smejo kljub
odredbam § 25. zakona opravljati pomočniški in mojstr¬
ski izpit tudi tisti, ki so bili zaposleni kot učenci ali
strokovni delavci v delavnicah ali podjetjih, ki ne spa¬
dajo pod ta zakon, v delavnicah, podjetjih ali ustanovah,
v katerih se v smislu tega zakona postransko opravljajo
dotična dela, ali ki so se izučili rokodelskega obrta v
javnih človekoljubnih, vzgojevalnih in poboljševalnih
zavodih, v zavodih za izvrševanje kazni na prostosti 1  in
v zavodih za izvrševanje očuvalnih odredb. 2

( 2 ) Izjemne odredbe, omenjene v odstavku (*), se
smejo predpisati tudi za tiste, ki so delali v tujini in to
dokažejo.

K § 29. — 1  Gl. pripombo 11  k § 1.

2  Gl. pripombo 12  k § 1.

§ 30.

j 1 ) Za izvrševanje izvestnih rokodelskih obrtov, s
katerimi se bavijo pretežno ženske, kakor za napravljanje
ženskih klobukov, umetnih cvetlic in podobnih ukrasnih
stvari, čipk, šivanje ženskih in otroških oblačil in perila,
tkanje, vezenje in podobno, sme minister za trgovino in
industrijo po zaslišanju zbornic določiti krajšo učno
dobo, skrajšati pomočniško zaposlitev in všteti čas, pre¬
bit pri strokovnem 1  delu, v rok pomočniške zaposlitve
ali jih oprostiti dokaza o učenju in zaposlitvi.

(-’) Ženske, ki se jim odobre take ugodnosti, so dolž¬
ne, opraviti predpisani mojstrski izpit. Za ta izpit pred¬
piše minister za trgovino in industrijo podrobnejše
odredbe s pravilnikom.

§ 81 .

0) Ob prestopu iz enega rokodelskega obrta v druge
rokodelske obrte, ki so označeni pod isto točko § 23.,
odstavka (*), ali ob prestopu iz enega rokodelskega obrta
v rokodelske obrte, ki so po odstavku ( 2 ) tega paragrafa

3 *

36

označeni za sorodne, se všteje učencu in pomočniku v
učno dobo, odnosno zaposlitev ves dotlej prebiti čas.

( 2 ) Kdor izvršuje rokodelski obrt, sme prestopiti v
rokodelski obrt, naveden pod kakšno drugo točko § 23.,
odstavka ( 1 ), samo, če je dotični rokodelski obrt glede
načina in značaja dela soroden. Minister za trgovino in
industrijo označi z uredbo po zaslišanju zbornic tiste
obrte, pri katerih je prestop dopusten. Za tak prestop
je treba, da se brez predpisanih dokazov o učenju in
zaposlitvi v dotičnem rokodelskem obrtu predhodno
opravi mojstrski izpit iz rokodelskega obrta, v katerega
kdo hoče prestopiti. Izvrševanje takega rokodelskega
obrta je prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu obla-
stvu (§ 95.), ki izda novo pooblastitev, odnosno dovolitev
za izvrševanje dotičnega rokodelskega obrta.

( 3 ) Ob prestopu iz enega rokodelskega obrta v dru¬
gega ali za istočasno izvrševanje več rokodelskih obrtov,
ki so označeni pod isto točko § 23., odstavka (0, zadošča
opraviti izpit iz enega izmed teh rokodelskih obrtov.
Prestop iz enega v drug takšen rokodelski obrt se mora
prijaviti pismeno pristojnemu občnemu upravnemu obla-
stvu prve stopnje, prijavi pa priložiti pooblastilo. Če je
za tak rokodelski obrt potrebna dovolitev (§ 60.), se
mora pri vsakem prestopu predhodno zahtevati dovolitev
od pristojnega oblastva.

Tretji oddelek.

Industrijski (tvorniški) obrti.

§ 32.

C 1 ) Za industrijske (tvorniške) obrte po tem zakonu
se smatrajo glede na način proizvajanja tista podjetja, ki
izdelujejo, predelujejo, dovršujejo ali obdelujejo pro¬
izvode v delavnicah ali na stalnem kraju z uporabljanjem
dielitve dela in ki zaposlujejo večje število delavcev, a
vrše delo redoma z uporabo motorne sile, pa proizvajajo
izdelke na zalogo ali po naročilu v večjem obsegu. Če
je dvomno, ali gre v takih podjetjih za tvorniški način

37

dela, odloči o tem po zaslišanju prizadetih pristojnih
zbornic ban.

( 2 ) Industrijski (tvorniški) obrti se smejo izvrševati
na osnovi pooblastitve, odnosno dovolitve pristojnega
občnega upravnega oblastva. Kateri industrijski (tvorni¬
ški) obrti se smejo izvrševati na osnovi dovolitve, odreja
ta zakon (§ 60.).

( 3 ) Za postavitev industrijskih (tvorniških) obratov
(delavnic, naprav) je potrebna odobritev po §§ 106. in
nasl., če obstoje pri takih obratih okolnosti, omenjene v
§ 105. tega zakona.

( 4 ) Industrijski (tvorniški) obrti se smejo izvrševati
tudi po poslovodji, ki izpolnjuje pogoje tega zakona.

§ 33.

Zadruge, omenjene v §1., odstavku ( 3 ), morajo izpol¬
njevati vse pogoje tega zakona, če objavljajo 1  industrijski
(tvorniški) obrt. Katera zadružna podjetja je smatrati
za tvorniška, odloči, če je dvomno, ban po zaslišanju
zbornice.

K § 33. — 1  V izvirniku: »objavljuju«. Redakcijski pogre¬
šek ali le tiskovna napaka namesto: »obavljaju«; torej prav:
»obavljajo«, »opravljajo«.

§ 34.

Na industrijska (tvorniška podjetja, ki po odredbah
§ 1. ne spadajo pod ta zakon, se ustrezno uporabljajo
odredbe prvega odidelka IV. poglavja prvega dela tega
zakona (§§ 105. in nasl.), kolikor tudi opravljanje takih
podjetij ni urejeno s posebnim zakonom.

Četrti oddelek.

Gradbeni obrti.

§ 35.

Gradbeni obrti obsezajo vse vrste izvajanja gradbe¬
nih del. 1

38

K § 35. — 1  Gradbeni zakon z dne 7. junija 1931., Sl n.
St. 133/XLII/294 (popr. št. 174/LVII/380), Sl. 1. št. 297/47. Mesta
in trgi, na katere se uporablja prvi del tega zakona: gl. uredbo
z dne 16. januarja 1932., Sl. n. št. 40/XVI/112, Sl. 1. št.' 189/16. —
Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega
načrta in gradbenega pravilnika z dne 15. junija 1932., Sl. n.
št. 166/LXXIII/489 "(popr. št. 174/LXXVI/522), Sl. 1. št. 115/16
iz I. 1933. — Pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov z dne
14. junija 1932., Sl. n. št. 152/LXIX/463 (popr. št. 166/LXXIII/
/500), Sl. 1. št. 650/78. — Norme za: portlandski cement z dne
16. decembra 1931., št. 2816, Sl. n. št. 307/CI/759, Sl. 1. št. 134/10
iz 1. 1932: za opeko z dne 13. januarja 1932., št. 44.309/31, Sl. n.
št. 21/IX/63 (popr. št. 31/XIII/96) iz 1. 1932., Sl. 1. št. 183/15;
za opeko iz apna in peska z dne 13. januarja 1932., št. 44.309/31,
Sl. n. št. 21/lX/64 (popr. št. 31/XIII/96), Sl. 1. št. 184/15; za
stukaturno trstiko z dne 22. januarja 1932., št. 43.920/31, Sl. n.
št. 27/XI/79, Sl. 1. št. 185/15; za pletenine iz stukaturne trstike
z dne 22. januarja 1932., št. 43.920/31, Sl. n. št. 27/XI/80, Sl. L
št. 186/15; za plošče iz mavca, iz mavca in žlindre, iz žlindre
in cementa z dne 29. februarja 1932., št. 4389, Sl. n. št. 66/
/XXVI/179, Sl. 1. št. 294/29; za žlindro z dne 25. februarja 1932.,
št. 3547/32, Sl. n. št. 66/XXVI/180, Sl. 1. št. 295/29; za opeko in
kamen iz žlindre z dne 9. marca 1932., št. 4971, Sl. n. št. 71/
/XXX/201, Sl. 1. št. 296/29; za lomljen kamen z dne 11. marca
1932., št. 5915, Sl. n. št. 71/XXX/202, Sl. 1. št. 297/29; za ob¬
težbe pri graditeljstvu z dne 16. februarja 1932., št. 2849/32,
Sl. n. št. 7i/XXX/203, Sl. 1. št. 324/31; za okroglo železo za ar¬
mirani (ojačeni) beton z dne 23. marca 1932., št. 6947, Sl. n.
št. 85/XXXVI1/250, Sl. 1. št. 355/34; o kamnu za tlak iz meseca
aprila 1932., št. 7593/32, Sl. n. št. 125/LVI/386 (popr. št. 145/
/LXVI1/454), Sl. 1, št. 493/56; za preizkušanje kamna z dne
3. maja 1932., št. 12.707/1932, Sl. 1. št. 494/56; za sadro (gips)
z dne 21. julija 1932., št. 18.676, SL n. št. 191/LXXlX/550, Sl. I.
št. 664/81; za lahko opeko z dne 7. julija 1932., št. 3779/32,
Sl. n. št. 186/LXX.VI 11/535 (popr. št. 221/LXXXV/608), Sl. 1.
št. 665/81; za cestne mostove št. 28.392/32, Sl. n. št. 264/CI/720,
Sl. 1. št. 779/99, in z dne 26. oktobra 1932., št. 29.384/32, Sl. n.
št. 284/CVI/747, Sl. 1. št. 36/5 iz 1. 1933.; za sirovo strešno le¬
penko z dne 30. januarja 1933., št. 27.254/32, Sl. n. št. 45/XTIT/
/125, Sl. 1. št. 170/23; za strešno lepenko in plošče za izolacijo z
dne 30. januarja 1933., št. 27.254/32, Sl. n. št. 45/XIII/124, Sl. 1.
št. 171/23. — Predpisi za cestne mostove z dne 30. novembra
1932., št. 32.303, Sl. n. št. 4/II/14 (popr. št. 27/IX/89) iz 1. 1933.,
Sl. 1. št. 148/19. — Predpisi za poizkušnje s kockami in z Em-
pergerjeviimi gredami pri izvrševanju zgradb iz betona in oja¬
čenega (armiranega) betona z dne 13. junija 1932., št. 10.367/32,
Sl. n. št. 227/LXXXVII/617 (popr. št. 245/XCIV/665), Sl. 1. št.
743/94. — Predpisi za naprezanje zidov z dne 19. julija 1932.,
št. 17.120/32, Sl. n. št. 213/LXXXIII/582, Sl. 1. št.' 709/88. —

39

Predpisi za stabilnost zidanih visokih dimnikov z dne 7. aprila
1932., št. 7428, Sl. n. št. 97/XLIII/309, Sl. 1. št. 495/36. — Cenik
zavoda za preizkušanje gradbenega materiala pri ministrstvu
za gradbe z dne 10. februarja 1932., št. 3166, Sl. n. št. 37/XV/
/103, Sl. 1. št. 196/16. — Navodilo glede odobravanja načrtov z
uporabo opeke novega in starega formata z dne 16. maja 1933.,
M. G. br. 12.421, Sl. 1. št. 301/47. — Glede gradbenih taks po
gradbenem zakonu gl. navodila za izdelavo pravilnika o njih
z dne 7. marca 1933., odnosno 3. iunija 1933., M. G. br. 3596,
Sl. 1. št. 305/48. — Gl. tudi § 427. III/3 in pripombo 15  k § 427.
— Pravilnik o razdaljah zgradb v mestih in trgih od posebnih
zgradb in drugih naprav z dne 27. decembra 1932., št. 33.510,
Sl. n. št. ll/IV/25 in 1. 1933. (popr. št. 21/VIII/72), Sl. 1. št.
393/61. — Pravilnik o gradbenih predpisih za sela, ki eo v
neposredni bližini mest in trgov, z dne 26. julija 1933., K V
No. 3870/1, Sl. 1. št. 432/67 (popr. št. 437/68). — Stavbni redi:
za Koroško zakon z dne 13. marca 1868., dež. zakonik št. 12;
za K ran jelko zakon z dne 25. oktobra 1875., dež. zak. št. 26,
za Ljubljano zakon z dne 25. maja 1896., dež. zak. št. 28 in
razglas deželne -vlade z dne 17. februarja 1900., dež. zak. št. 7;
za Štajersko namestništveni razglas z dne 9. februarja 1857.,
dež. zak. št. 5, zakon z dne 12. marca 1866., dež. zak. št. 6,
z dne 22. januarja 1872., dež. zak. št. 6, in z dne 16. novem¬
bra 1914., dež. zak. št. 7.

§ 36.

j 1 ) Gradbeni obrt smejo izvrševati:

1. inženjerji gradbene ali arhitektonske stroke, ki
so pridobili pravico, izvrševati prakso pooblaščenih inže-
njerjev ali arhitektov 1  za stroko, v kateri poslujejo;

2. graditelji (stavbeniki), ki so opravili pred pri¬
stojno komisijo poseben izpit 2  za gradbeno stroko, v
kateri poslujejo;

3. zidarski, tesarski, kamenoseški, vodnjakarski moj¬
stri, ki so opravili pred pristojno komisijo predpisani
mojstrski izpit 3  za stroko, v kateri poslujejo.

( 2 ) Gradbene obrte smejo izvrševati tudi pravne
osebe, če postavijo poslovodjo, ki ima izobrazbo za
izvrševanje dotičnega gradbenega obrta po tem zakonu.

K § 36. — 1  Gl. pripombo 17  k § 1.

2  Uredba o opravljanju izpitov za graditelje visokih in
nizkih zgradb z dne 10. oktobra 1932., Sl. n. št. 245/XCIV/655,
Sl. 1. št. 58/9 iz 1. 1933.

40

3  Uredba o opravljanju izpitov za zidarske, tesarske, ka-
menoseške in vodnjakarske mojstre z dne 10. oktobra 1932.,
SL n. št. 245/XCIV/658, Sl. 1. št. 64/10 iz 1. 1933.

Glede ustanavljanja združb gl. pravilnik o postopanju pri
ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov, člen 5. (v pri¬
pombi 1  k § 364.).

§ 37.

Izpit za graditelja visokih ali nizkih zgradb sme
opravljati:

1. kdor je dovršil ustrezni odsek tehniške fakultete
ali drugo visoko šolo, enako 1  fakulteti te vrste, in obenem
dokaže, da je delal praktično tri leta na gradbah svoje
stroke;

2. kdor je uspešno dovršil tehniško srednjo šolo 2 ,
graditeljski (arhitektonsko-gradbeni) odsek, ali drugo
njej enako 1  šolo gradbene stroke in opravil predpisni
završni izpit, pa nato praktično delal v svoji stroki naj¬
manj pet let.

K § 37. — 1  Gl. pripombo 2  k § 19. (Izpit gl. prip. 2  k
§ 36.)

2  Gl. zakon v pripombi 2  k § 425.

§ 38.

( 2 ) Izpit za zidarskega, tesarskega, Mesarskega in
vodnjakarskega mojstra 1  smejo- opravljati:

1. oni, ki so uspešno dovršili tehniško srednjo ali
drugo njej enako šolo in dokažejo, da so po dovršeni
šoli praktično delali v dotičnem rokodelskem obrtu naj¬
manj štiri leta;

2. oni, ki uspešno opravijo predpisani završni izpit
iz dotične stroke na šoli za gradbene poslovodje (polir-
je), pridruženi tehniški srednji šoli, ali na drugi državni
strokovni šoli z enako učno osnovo in dokažejo, da so
potem najmanj pet let praktično delali v dotični stroki
ali kot gradibeno-tehniški risarji v poslovalnici gradi¬
teljevi, inženjerjevi ali arhitektovi;

3. oni, ki so se učili zidarskega, odnosno tesarskega,
klesarskega ali vodnjakarskega obrta najmanj tri leta
in so praktično delali v svoji gradbeni stroki najmanj

4i

šest let, ko so predhodno pri posebnem izpitu podali
dokaz o občni izobrazbi in znanju.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo označi s pra¬
vilnikom te šole in jim predpiše učno osnovo.

K § 38. — 1  Gl. pripombo 3  k § 36.

§ 39.

(*) Izpit za graditelja (stavbenika) se opravlja pred
izpraševalno komisijo pri banski upravi. Izpitna komi¬
sija je sestavljena iz predsednika in treh članov, ki jih
določi predsednik za vsak poedini izpit iz spiska izpraše-
valnih članov. Predsednik komisije je uradnik banske
uprave s popolno tehniško-fakultetno izobrazbo. Postavlja
ga ban za tri leta. Člani izpitne komisije se postavljajo
izmed uradnikov-inženjerjev tehniškega oddelka banske
uprave, profesorjev tehniške fakultete, tehniške srednje
šole in pooblaščenih inženjerjev, arhitektov in graditeljev
po spisku, čigar skupno število znaša 15 članov. Člane
postavlja ban za dve leti.

( 2 ) Izpiti za zidarskega, tesarskega, Mesarskega in
vodnjakarskega mojstra se opravljajo pred komisijo pri
pristojni zbornici. Izpitna komisija je sestavljena iz pred¬
sednika in dveh članov, ki ju določi predsednik za vsak
poedini izpit. Predsednik komisije je uradnik banske
uprave s popolno tehniško-fakultetno izobrazbo. Postavlja
ga ban za tri leta. Člani izpitne komisije se postavljajo
izmed uradnikov-inženjerjev tehniškega oddelka banske
uprave s fakultetno izobrazbo, profesorjev tehniške
srednje šole in mojstrov dotičnih gradbenih strok po
spisku, čigar skupno število članov znaša za vsako ome¬
njeno gradbeno stroko šest članov. Člane postavlja ban
za dve leti.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše spo¬
razumno z ministrom za gradbe in po zaslišanju zbornic
z uredbo podrobnejše odredbe glede predmetov teh
izpitov, glede sestave in poslovanja izpitne komisije. 1
Prav tako predpiše podrobnejše odredbe o predhodnem
izpitu po § 38., odstavku Č), točki 3.

K § 39. — 1  Gl. pripombi 2  in 3  k § 36.

42

§ 40.

O Pooblaščeni inženjerji in arhitekti 1  smejo oprav¬
ljati gradbene posle na osnovi pravice do izvrševanja
prakse pooblaščenih inženjerjev, ki so jim jo dala pri¬
stojna oblastva, toda dolžni so opravljanje poslov pred¬
hodno prijaviti pristojnemu upravnemu oblastvu prve
stopnje in dobiti pooblastitev [§ 4., odstavka ( 2 ) in ( 3 )].

(-’) Država in javna samoupravna telesa smejo oprav¬
ljati gradbene posle v svoji režiji, če vodijo posle držav¬
ni, odnosno samoupravni strokovni (tehniški) javni
organi, ki so opravili državni strokovni izpit 2  ali izpit
za pooblaščenega inženjerja ali arhitekta. 3

K § 40. — 1  Gl. pripombo 17  k § 1.

2  Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita
diplomiranih inženjerjev: gradbenih, strojnih, elektroinženjer-
jev, ladijskih inženjerjev in arhitektov z dne 30. septembra
1932., Sl. n. št. 232/LXXXIX/634, Sl. 1. št. 738/93., izpr. z dne
2. maja 1933., Sl. n. št. 104/XXX/295, Sl. 1. št. 321/50.

3  Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za
pooblaščene inženjerje gradbene, strojne, elektrostrojne, la¬
dijske stroke in arhitekte z dne 30. junija 1933., št. 17.150, Sl. n.
št. 152/XLII/437, Sl. 1. št. 431/67.

§ 41.

j 1 ) Graditelj (stavbenik) visokih zgradb je upravi¬
čen 1 , izvajati samostojno vse vrste gradb s področja viso¬
kih zgradb kakor tudi vse druge gradbe, ki so v zvezi z
njimi in za njih izvedbo potrebne.

Od tega so izvzete:

1. zgradbe s statično več ko enkratno nedoločenimi
konstrukcijami in zgradbe s statično težjimi konstrukcija¬
mi, katerih izračunjanje ne spada v učni načrt in ni
predmet zrelostnega izpita na tehniških srednjih šolah,
odnosno izpita za graditelje;

2. zgradbe posebnega značaja glede na arhitekturo,
monumentalnost in izrednost (gledališča, koncertne dvo¬
rane, kinematografi, razstavne zgradbe, muzeji, cerkve,
molilnice itd.).

43

( 2 ) Graditelj (stavbenik) visokih zgradb sme izvajati
po projektu pooblaščenega inženjerja ali arhitekta vse
gradbe pod točko 1. kakor tudi gradbe pod točko 2.
odstavka ( 1 ), če si zagotovi za take konstrukcije sodelo¬
vanje pooblaščenega inženjerja ali arhitekta. 1  Če še usvoji
graditeljev idejni projekt za take zgradbe pO' natečaju
pred strokovno žirijo, sme graditelj izvajati tudi take
gradbe, ako si zagotovi za konstrukcije, navedene pod
točko 1. odstavka ( x ), sodelovanje pooblaščenega inže¬
njerja ali arhitekta.

( :> ) Graditelj (stavbenik) nizkih zgradb je. upravičen,
samostojno graditi privatne in občinske ceste, manjše
industrijske železnice, če na njih ni objektov z razpetino,
večjo od 6 m, niti železnih, kamenih ali armiranobeton¬
skih propustov in mostov, ki statično niso določeni in
niso rešetkasti, in mostove v teh mejah. Upravičen je
izvajati vse nizke gradbe po načrtih pooblaščenih inže-
njerjev, če ne zahteva pristojno oblastvo pri posebno
kompliciranih takih zgradbah, da mora graditelj imeti
odgovornega pooblaščenega inženjerja, če se bavi s tem
poslom. Prav tako je upravičen, projektirati in izvajati
visoke gradbe do vštetega prvega nadstropja.

(*) Minister za trgovino in industrijo sme odrediti
sporazumno z ministrom za gradbe in po zaslišanju
zbornic za poedine kraje s pravilnikom 2 , da mora gradi¬
telj (stavbenik) ob izvajanju gradb, za katere je upra¬
vičen, vse posle, ki spadajo v področje tesarskih, kameno-
seških ali vodnjakarskih mojstrov, poveriti v delo tem
osebam. Graditelj (stavbenik) sme izvajati v takih krajih
samostojno omenjene posle samo, če je dobil po zakonu
pooblastitev tudi za opravljanje teh poslov. Te odredbe
veljajo tudi za inženjerje in arhitekte, če opravljajo
gradbena dela.

K § 41. — 1  Če se pregreši zoper odredbe tega paragrafa,
kazen: § 399. 1/4; gl. še §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5; 405; 407.

2  Pravilnik o izvajanju tesarskih, kamenoseških in vodnja¬
karskih del v izvestnih krajih z dne 29. marca 1933., Sl. n.
št. 75/XXIV/234, Sl. 1. št. 237/36. Velja v Dravski banovini za
Ljubljano in Maribor.

44

§ 42.

(*) Zidarski mojster je upravičen 1 , izvajati visoke
gradbe do vštetega enega nadstropja enostavne kon¬
strukcije kakor tudi enostavne druge sorodne gradbe
manjšega obsega. Prav tako je upravičen, izvajati vse
adaptacije in dozidave v obsegu svoje upravičenosti
kakor tudi izvrševati na zgradbah vsa tista popravila,
za katera ni potrebna posebna gradbena dovolitev. V
smislu § 49. zakona se predpiše, katera dela enostavne
konstrukcije (zlasti katera betonska dela) sme zidarski
mojster opravljati.

( 2 ) Ob opravljanju poslov, za katere je upravičen,
mora poveriti zidarski mojster izvajanje poslov, ki spa¬
dajo v področje tesarskih, kamenoseških ali vodnjakar-
skih mojstrov, tem v delo. Če v območju občnega uprav¬
nega oblastva prve stopnje, kjer se naj gradba izvrši, ni
imetnikov tesarskih, kamenoseških ali vodnjakarskih
obrtov,'sme opravljati zidarski mojster te posle s svojim
strokovnim pomožnim osebjem.

( 3 ) Ban sme odrediti za manjše kraje, da smejo
zidarski mojstri ob dejanskem vodstvu in soodgovornosti
pooblaščenega inženjerja, arhitekta ali graditelja (stav¬
benika) izvajati poedine gradbe, ki spadajo v njihovo
področje.

( 4 ) Ban sme za dele večjih mest, večjih toplic, kopa¬
lišč in letovišč na predlog diotičnih občin z naredbo
omejiti zidarskemu mojstru področje za izvajanje gradb,
za katere je upravičen.

K § 42. — 1  Če se pregreši zoper odredbe tega paragrafa,
o kaznii gl. pripombo 1  k § 41.

§ 43.

Tesarski mojster je upravičen 1 , izvajati visoke lesene
zgradbe enostavne konstrukcije kakor tudi ostale enostav¬
ne gradbe manjšega obsega, spadajoče v njegovo stroko.
Upravičen je, opravljati posle zidarskih, kamenoseških
in vodnjakarskih obrtov s svojim strokovnim pomožnim
osebjem, če v območju občnega upravnega oblastva prve

45

stopnje, kjer se gradba izvaja, ni imetnikov zidarskih,
klesarskih in vodnjakarskili obrtov.

K § 43. — 1  Če se pregreši zoper odredbe tega paragrafa,
o kazni gl. pripombo 1  k § 41.

§ 44.

Kamenoseški mojster je upravičen 1 , opravljati vsa
dela iz kamena na zgradbah kakor tudi vsa druga dela,
ki spadajo po značaju posla v njegovo stroko.

K § 44. — 1  Če se pregreši zoper odredbe tega paragrafa,
o kazni gl. pripombo 1  k § 41.

§ 45.

Vodnjakar (studenčar) je upravičen 1 , opravljati vse
posle, ki so potrebni za graditev vodnjakov.

K § 45. — 1  Če se pregreši zoper odredbe tega paragrafa,
o kazni gl. pripombo 1  k § 41.

§ 46.

p) Pooblaščeni inženjerji, arhitekti in graditelji
(stavbeniki) smejo izvrševati vsa dela iz področja zidar¬
skega mojstra. Izvzemši primere, omenjene v odstav¬
ku (*) § 41., so prav tako upravičeni, izvajati vsa dela
tesarskega, kamenoseškega in vodnjakarskega mojstra,
kadarkoli so ta diela sestavni del prevzetega posla.

( 2 ) Graditelji (stavbeniki), zidarski, tesarski, kame¬
noseški in vodnjakarski mojstri so po poslih, ki spadajo
v njih področje, upravičeni, sestavljati in podpisovati
načrte, proračune in obračune. Graditelji (stavbeniki) in
zidarski, tesarski, kamenoseški in vodnjakarski mojstri
smejo projektirati samo tista dela, ki jih izvajajo v
smislu tega zakona. Ne smejo se pa baviti s projektira¬
njem kot samostojnim poklicem. V drugih primerih
smejo sestavljati projekte samo, če je razpisan javen
natečaj. Za izvajanje projektov, omenjenih v § 41., od¬
stavku ( 2 ), veljajo odredbe omenjenega paragrafa.

( 3 ) Izvajanje onih del, ki spadajo v področje druge¬
ga rokodelskega obrta, kakor: mizarskega, ključavničar-

46

skega, steklarskega, pleskarskega, inštalaterskega itd.,
na gradbah, ki jih izvajajo, morajo poveriti imetniki
gradbenih obrtov pooblaščenim mojstrom teh rokodel¬
skih obrtov. To velja tudi za pooblaščene inženjerje in
arhitekte, če opravljajo gradbene posle.

§ 47 .

( 1 ) Osebe, ki izvršujejo gradbene obrte, so odgovor¬
ne za vsa izdelana in izvršena dela.

( 2 ) Dela, ki spadajo v obseg poslovanja gradbenih
obrtov, se ne smejo opravljati ne za svojo potrebo ne
v lastni režiji drugače ko ob dejanskem in neposrednem
vodstvu pooblaščenega graditelja, odnosno mojstra, razen
če gre za manjše navadne gradbe na kmetih in v manjših
krajih, za katere se po veljavnih predpisih ne dajejo
gradbene dovolitve, in pa za neznatna popravila in pre¬
delave brez podiranja in postavljanja zidov in brez
uporabljanja odrov.

§ 48 .

Pri vsaki gradbi se mora na vidnem kraju izobesiti
napis, ki obseza ime ali firmo imetnika gradbenega
obrta, ki vodi izvajanje gradbe. V napis firme je pre¬
povedano postavljati neresnične označbe, iz katerih bi
se dalo sklepati, da je imetnik gradbenega obrta upravi¬
čen, izvrševati posle, ki ne spadajo v področje dotične
osebe . 1

K § 48. — 1  Ce ravna imetnik obrta zoper odredbe tega
paragrafa, kazen po § 398/9; gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5;
405; 407.

§ 49 .

( x ) Podrobnejše odredbe o obsegu in razmejitvi
gradbenih obrtov med seboj predpiše po zaslišanju
zbornic s pravilnikom minister za trgovino in industrijo
v sporazumu z ministrom za gradbe . 1

( 2 ) Prav tako določi minister za trgovino in indu¬
strijo sporazumno z ministrom za gradbe s pravilnikom
za tiste osebe, ki so opravile mojstrski izpit za zidarja,
tesarja, kamenoseka in vodnjakarja, izvestne olajšave

47

pri opravljanju izpita ob prestopu iz enega teh obrtov
v drugega.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo sme predpisati
kljub odredbam tega oddelka sporazumno z ministrom
za gradbe in po zaslišanju zbornic z uredbo posebne
odredbe za opravljanje manjših zidarskih, tesarskih in
kameno-seških poslov, po katerih ni zahtevati popolnega
dokaza strokovne izobrazbe, predpisanega z opravljanjem
pomočniških in mojstrskih izpitov, temveč samo diokaz
strokovnega dela kot učenca in pomočnika v dobi naj¬
manj petih let. Z uredbo se predpišejo podrobnejše
odredbe, katere posle smejo te osebe opravljati. Ban
odredi, v katerih krajinah banovine smejo te osebe
opravljati take posle; toda te ugodnosti se ne smejo
odobriti za sreze in krajine, kjer je zadostno število
pooblaščenih imetnikov omenjenih gradbenih obrtov. 1

K § 49. — 1  Prekrška uredb po tem odstavku se kaznujejo
po § 403/1 s kaznimi po § 398. — Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3,
4, 5; 405 ; 407.

Peti oddelek.

Elektrotehnični obrti.

§ 50 .

Med elektrotehnične obrte spadajo:

1. vsa elektrotehnična in

2. vsa elektroinstalaterska dela.

§ 51 .

Elektrotehnične obrte smejo izvrševati:

1. pooblaščeni elektrostrojni inženjerji, ki imajo
izobrazbo in so pridobili pravico, izvrševati prakso po¬
oblaščenih elektrostrojnih inženjerjev;

2. elektrotehniki, ki so opravili pred pristojno ko¬
misijo posebni izpit za elektrotehnike. 1

K § 51. — 1  Gl. člen 5. pravilnika o postopanju pri usta¬
navljanju združb trgovcev in obrtnikov (v pripombi 1  k § 364).

48

§ 52.

Izpit za elektrotehnike sme opravljati:

1. kdor je dovršil elektrostrojni odsek tehniške fakul¬
tete ali drugo tehniško visoko šolo, enako fakulteti te
vrste, in obenem dokaže, da je praktično delal tri leta
v elektrotehnični stroki;

2. kdor je dovršil tehniško srednjo šolo, elektro¬
strojni odsek, ali drugo njej enako šolo elektrostrojne
stroke in opravil predpisani završni izpit in nato prak¬
tično delal v stroki najmanj pet let.

§ 53.

Elektroinstalaterske obrte smejo opravljati osebe:

1. ki so dovršile tehniško srednjo šolo (elektro¬
strojni odsek) ali njej enako drugo šolo in dokažejo, da
so po dovršeni šoli praktično delale pet let in opravile
predpisani mojstrski izpit (§ 312.);

2. ki so dovršile elektrostrojno delovodsko šolo na
tehniški srednji šoli in dokažejo, da so po dovršeni šoli
praktično delale pet let in opravile predpisani mojstrski
izpit;

3. ki so se učile elektroinstalaterske stroke štiri leta
in praktično delale v tej stroki pet let in opravile pred¬
pisani mojstrski izpit. 1

K § 53. — 1  Gl. pripombo 1  k § 51.

§ 54.

O Izpit za elektrotehnike 1  in elektroinstalaterje 2  se
opravlja pred komisijo, ki jo postavlja skladno s § 39.
zakona ban.

( 2 ) Odredbe odstavka ( 3 ) § 39. zakona se uporabljajo
ustrezno tudi na te izpite.

K § 54. — 1  Uredba o opravljanju izpita za elektrotehni¬
ke z dne 10. oktobra 1932., Sl. n. št. 245/XCIV/656, Sl. 1. št.
59/9 iz L 1933.

2  Uredba o opravljanju izpiita za elektroinstalaterje z dne
10. oktobra 1932., Sl. n. št. 245/XCIV/657, Sl. 1. št. 72/11 iz
leta 1933.

49

§ 55.

Pooblaščeni elektrostrojni inženjerji smejo oprav¬
ljati elektrotehnične posle na osnovi pravice za izvrše¬
vanje prakse pooblaščenih inženjerjev 1 , ki jim je dana
od pristojnega oblastva; toda so dolžni, izvrševanje obrta
predhodno prijaviti pristojnemu prvostopnemu občnemu
upravnemu oblastvu [§ 4., odstavka ( 2 ) in (*)].

K § 55. — 1  Gl. pripombo 17  k § 1.

§ 56.

( x ) Elektrostrojni inženjer je upravičen, izvrševati
vsa elektrotehnična dela brez omejitve.

( 2 ) Elektrotehnik je upravičen, projektirati in izva¬
jati elektrostrojni del električnih central (elektrarn)
vsake vrste do 100 kW učinka in 250 voltov napetosti
kakršnegakoli voda proti zemlji in postavljati električne
vode (omrežja) do omenjenega učinka in napetosti
kakršnegakoli voda proti zemlji. Prav tako je upravičen,
upravljati zgrajene centrale in omrežja do 300 kW učinka
in 3000 voltov napetosti obenem z rezervami. Prav tako
je upravičen, opravljati tudi elektroinstalaterske obrte.

( 3 ) Državna in javna samoupravna telesa smejo
opravljati elektrotehnične posle v svoji režiji, če vodijo
posle državni, odnosno samoupravni strokovni (tehniški)
javni organi, ki so opravili državni strokovni izpit 1  ali
izpit za pooblaščenega inženjerja elektrostrojne stroke. 2

K § 56. — 1  Gl. pripombo 2  k § 40.

2  Gl. pripombo 3  k § 40.

Imetniki elektrotehničnih obrtov, ki se pregreše zoper
odredbe tega paragrafa, se kaznujejo po § 399. 1/5; gl. tudi
§§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5; 405 ; 407.

§ 57.

Elektroinstalaterji smejo 1  izvajati hišne instalacije
slabega in jakega toka do 250 voltov kateregakoli voda
proti zemlji in v obsegu instalacije do 100 izvodov in
postavljati motorje do označene napetosti in učinka
30 kW.

K § 57. — 1  Kazen gl. pripombo 2  k § 56.

4

50

§ 58 .

C 1 ) Z dovolilom glede ustanovitve podjetja za pro¬
izvajanje in postavljanje vodov za prevajanje električne
energije se opredeli podjetju okoliš za oddajanje in
preskrbovanje z električnim tokom. Prav tako se sme
odobriti podjetju razlastitev 1  zasebne lastnine, odnosno
ustanovitev služnosti 2  v breme zasebne lastnine na ne¬
premičninah zato, da se postavijo in vzdržujejo vodi za
prevajanje električnega toka na korist državnih, bano¬
vinskih, občinskih kakor tudi drugih občekoristnih
podjetij, ki dobe za to dovolitev. Potreba, obseg in pogoji
za opravo razlastitve se ocenjajo po zakonu o razlašča¬
nju . 1  Odobritev izdaja pristojni ban.

( 2 ) Podjetja, ki imajo svoje električne centrale (elek¬
trarne) in oddajajo električni tok za razsvetljevalne in
pogonske namene, so dolžna, po svoji zmogljivosti v
okolišu, ki jim je odrejen v dovolilu za oddajanje in pre¬
skrbovanje z električnim tokom, oddajati električni tok
vsakomur ob enakih razmerah in z enakimi pogoji. Za
oddajanje tega toka potrošnikom predpiše ban obvezno
podrobnejše pogoje. Ban sme po zaslišanju zbornice
dovoliti izjeme od teh odredb v korist države in javnih
samoupravnih teles, njih zavodov ali ustanov tudi pod¬
jetjem, ki so važna z občnega narodno-gospodarskega
stališča ali ki jim je glede na način porabe mogoče dati
ugodnosti brez škode za druge potrošnike. Svojevoljno
prekinjanje ali ustavljanje pogona v takih podjetjih je
prepovedano. Tehnične motnje pri oddajanju toka se
morajo takoj odstraniti.

( 3 ) Taka podjetja ne smejo imetnikom elektroteh¬
ničnih ali elektroinstalaterskih obrtov omejevati ali v
kakršnikoli obliki odrekati izvedbe vseh pogonskih ali
razsvetljevalnih vodov ali instalacij, za katere so po tem
zakonu pooblaščeni, razen graditve priključnega voda
do števca in postavljanja svojih kontrolnih števcev za
merjenje toka. Ta podjetja ne morejo obvezati oseb,
katerim oddajajo električni tok, da bi uporabljale motor¬
je, žarnice in ostale električne aparate, določene po njih

51

in izvestnega izvora, niti ne smejo tem osebam prikraj-
sevati dobave električnega toka, če odklonijo, nabavljali
si te predmete pri takih podjetjih.

( 4 ) Podjetja, ki imajo svoje električne centrale (elek¬
trarne) za proizvajanje električnega toka visoke napeto¬
sti, so dolžna, postaviti za svojo centralo strokovnega
poslovodjo, ki izpolnjuje pogoje tega zakona. 3

K § 58. — 1  Čl. 22. ustave kraljevine Jugoslavije z dne
3. septembra 1931., Sl. n. št. 200, Sl. 1. št. 338/53: »Razlastitev
zasebne lastnine v občno korist je dopuščena pa zakonu proti
pravični odškodnini.« — § 365. o. g. z.: »Če zahteva občni
blagor, mora član države za primerno odškodnino odstopiti celo
popolno lastnino stvari.« K temu posebni zakoni, n. pr. občni ru¬
darski zakon z dne 23. maja 1854., drž. zak. št. 146 (§ 105); za¬
kon o izkoriščanju vodnih sil z dne 30. junija 1931., Sl. n. št.
154/LI/333, Sl. 1. št. 333/52 (popr. št. 407/41 iz 1. 1932. — §§ 11.
in nasl.); razlastitev za etektrovode čl. 53. zakona o proračun¬
skih dvanajstinah z dne 31. julija 1925., Sl. n. št. 173/XXXVI,
Ur. 1. št. 252/79, in dr.; glede postopanja zlasti zakon z dne
18. februarja 1878., drž. zak. št. 30, o razlastitvi zaradi zgra¬
ditve in obratovanja železnic.

2  Gl. §§ 472. do 529. (1488., 1496. in nasl.) o. g. z. -
Zakon z dne 7. julija 1896., drž. zak. št. 140, o zasilnih potih.

3  Podjetja, ki se pregreše zoper odredbe tega paragrafa,
se kaznujejo po § 199. 1/6; gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5;
405; 407.

§ 59.

Podrobnejše odredbe o obsegu in razmejitvi poedi-
nih elektrotehničnih obrtov med seboj predpiše z uredbo
po zaslišanju zbornic minister za trgovino in industrijo
v sporazumu z ministrom za gradbe. Podrobnejše odred¬
be o uporabi instalacijskega materiala izda z uredbo
minister za gradbe z ministrom za trgovino in industrijo.'

K § 59. — 1  Prekrški uredbe se kaznujejo po § 403/2 s
kaznimi po § 398. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5; '405 ; 407.

Šesti oddelek.

Obrti, za katere je treba dovolitve.

§ 60 .

( x ) Za obrte, ki se smejo po § 3., odstavku (*),
točki 2., izvrševati na osnovi dovolitve, se smatrajo:

4 *

52

1. izdelovanje in trgovina z orožjem, strelivom in
raznesili v kakršnikoli obliki, kolikor ni to izključna
pravica države [§ 1., odstavek ( 2 ), točka 3.];

2. izdelovanje predmetov za umetni ogenj in pod.
(pirotehničnih predmetov) in trgovina z njimi;

3. podjetja (naprave) za proizvajanje električne
energije; 1

4. proizvajanje strupov 2 , zdravil in zdravilnih spe¬
cialitet, tvarin in preparatov za zdravila, kolikor ni to
izključna pravica lekarn, podjetij za proizvajanje zdravil
biološkega izvora 3  za zdravljenje in zaščito zoper bolezni
pri človeku in živalih (serološka in bakteriološka pod¬
jetja);

5. proizvajanje umetnih rudninskih voda;

6. trgovina z zdravili, zdravilnimi specialitetami,
tvarinami in preparati za zdravila, drogami 4  in strupi,
kolikor to ni izključna pravica lekarn;

7. bankirski, menjalski 6  in zavarovalni posli 6 ;

8. prodajanje vrednostnih papirjev na obroke; 7

9. javna skladišča; 8

10. podjetja za prodajanje premičnih stvari po javni
dražbi (dražbovalnice, zavodi za licitacijo); 9

11. podjetja za dajanje posojil na ročno zastavo;

12. stavnice (zavodi za stave);

18. podjetja za dajanje informacij in posredovalni
posli za poravnavanje med dolžniki in upniki;

14. časniške agencije;

15. potniške in izselniške 10  agencije;

16. pisarne za posredovanje nakupov in prodaj ne¬
premičnin; 11

17. pisarne za zastopanje pred upravnimi oblastvi;

18. pisarne za ženitno posredovanje;

19. zasebne detektivske pisarne;

20. zasebne pisarne za posredovanje dela in službe;

21. odpremniki ladij (pomorske in rečne agenture);

22. pogostinski obrti katerekoli vrste;

23. kinematografi;

24. podjetja za redno prevažanje oseb z uporabo
živalske moči;

53

25. podjetja za redno prevažanje potnikov in blaga
z motornimi vozili; 12

26. male železnice za javni promet in tramvaji
(mestne, cestne, žične in podobne železnice);

27. delo oseb, ki imajo na javnih mestih za občno
uporabo vozila (izvoščki, taksiji in pod.), nosači in druge
osebe, ki dajejo na javnih ali na nejavnih mestih svoje
osebne usluge;

28. podjetja za prevažanje z brodi in drugimi plov¬
nimi objekti od brega do brega na neplovnih rekah,
jezerih in prekopih, izvzemši splave;

29. podjetja za tehtanje blaga;

30. podjetja za zastraževanje stanovanj in lokalov;

31. trgovanje s starinami;

32. javne klavnice;

33. dimnikarski obrt;

34. konjedernice; 13

35. čiščenje greznic in kanalov (v krajih, ki jih
odredi ban);

36. podjetja za uničevanje podgan, miši in škodlji¬
vega mrčesa in pod., s strupenimi sredstvi, cianovimi
plini in z drugimi sredstvi, škodljivimi ljudskemu
zdravju.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo sme v spo¬
razumu s prizadetimi ministri in po zaslišanju zbornic
predpisati z uredbo, da se smejo tudi drugi obrti, kate¬
rih izvrševanje vpliva na javno varnost, narodno zdravje
kakor tudi na osebno in imovinsko varnost grajanov,
izvrševati samo po dovolitvi pristojnega občnega uprav¬
nega oblastva. 14

( 3 ) Tvornice špirita 15 , tvornice za destilacijo rudnin¬
skih olj 1 «, piva, kvasu, za izdelovanje kvart in domin se
smejo postavljati samo na osnovi predhodne dovolitve
pristojnega oblastva (§ 103.).

( 4 ) Industrijska (tvorniška) podjetja, ki so po vrsti
in zmogljivosti posebno važna za zaščito in obrambo
države, se smejo osnavljati samo po predhodni dovolitvi
pristojnega občnega upravnega oblastva. Kateri industrij¬
ski (tvorniški) obrti se smatrajo, da so posebnega po-

54

mena za državno obrambo, se označi v posebnem spisku,
ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo v so¬
glasnosti s predsednikom ministrskega sveta in po zasli¬
šanju ministrov prizadetih resortov . 17

K § 60. — 1  Obrti, ki sami ne proizvajajo električne ener¬
gije, marveč predelujejo v transformatorjih od drugega proiz-
vodnika nabavljeno energijo in jo razvajajo za rabo potrošni¬
kov, se morajo smatrati za obrte po § 60., odstavku (*), točki 3.,
in je za njih opravljanje potrebna dovolitev (odločba po § 3.
ob. z. z dne 20. avgusta 1932., Sl. n. št. 199/LXXXI/570, Sl. 1.
št. 597/71).

Pravilnik za normalizacijo napetosti in frekvence električ¬
nega toka z dne 14. marca 1932., Sl. n. št. 69/XXVlII/193, Sl. 1.
št. 312/30. — Glede ureditve cen in razsodišča prim. naredbo z
dne 27. junija 1921., Ur. 1. št. 208/78.

2  Gl. zakon o opojnih drogah z dne 30. novembra 1931.,
Sl. n. št. 285/XCIII/677, Sl. 1. št'. 652/83. — Navodila za izvrše¬
vanje tega zakona z dne 21. decembra 1931., Sl. n. št. 307/CI/757,
Sl. 1. št. 48/4 iz 1. 1932. — Navodila, kako voditi nadzorstvo nad
prodajo opojnih drog na drobno z dne 14. marca 1932., Sl. n.
št. 88/XXXVIII/259, Sl. 1. št. 369/36. — Uredba o prometu in
kontroli strupov z dne 18. oktobra 1932., Sl. n. št. 254/XCVII/685
(popr. št. 295/CX/770, Sl. 1. št. 1/1 iz 1. 1933.); izpr. in dop. z
dne 12. aprila 1933., Sl. n. št. 117/XXXIV/338, Sl. I. št. 314/49.
— Pravilnik o proizvajanju in prometu opija z dne 23. januarja

1932., št. 34/XIV/97, Sl. 1. št. 190/16. (Pravilnik o opijskem
fondu z dne 29. junija 1932., Sl. n. št. 166/LXXIII/490. — Za¬
kon z dne 20. avgusta 1929. o konvenciji o opiju z dne 19. fe¬
bruarja 1925., Sl. n. št. 225/XCI iz 1. 1929., Ur. 1. št. .54/15 iz
1. 1929./1930.)

3  Zakon o kontroli zdravil biološkega izvora z dne 31. ja¬
nuarja 1930., Sl. n. št. 32/XI, Ur. 1. št. 147/33 iz 1. 1929./1930. -
Pravilnik o dajanju dovolitev za proizvajanje bioloških proizvo¬
dov z dne 4. junija 1930., Sl. n. št. 153/LVII, Sl. 1. 108/19. —
Pravilnik o pristojbinah za dovolitve proizvajanja z dne 5. ju¬
nija 1930., Sl. n. št. 136/LI, Sl. 1. št. 60/14. — Pravilnik o držav¬
nem izdelovanju in načinu razpečavanja zdravil biološkega iz¬
vora v kraljevini Jugoslaviji z dne 16. septembra 1931., Sl. n.
št. 221/LXX/460, Sl. 1. št. 486/68. — Pravilnik o nabavi in raz¬
pečavanju domačih in tujih bioloških proizvodov (zdravil bio¬
loškega izvora) v domačih javnih zavodih z dne 4. novembra

1930., Sl. n. št. 268/XCII/563, Sl. 1. št. 278/45. — Pravilnik o
prodaji bioloških proizvodov z dne 3. junija 1932., Sl. n. št. 135/
/LXII/411, .Sl. 1. št. 475/53. — Pravilnik o posebnih taksah za
dovolitev uvoza zdravil biološkega izvora z dne 3. junija 1932.,
S'l. n. št. 135/LXII/410, Sl. 1. št.' 474/53. — Pravilnik o dolžno¬
stih, pravicah, delokrogu in načinu izvrševanja državne kon-

55

Irole domačih in tujih proizvodov (zdravil biološkega izvora) z
dne 12. julija 1930., Sl. n. št. 178/LXVI/389, Sl. 1. št. 42/6 iz
1. 1931.; izpr. z dne 24. marca 1931., Sl. n. št. 72/XXI/144, Sl. 1.
št. 591/78. — Pravilnik o pristojbinah za kontrolo zdravil bio¬
loškega izvora z dne 8. maja 1930., Sl. n. št. 120/XLIV, Sl. 1.
št. 59/14. — Pravilnik o sestavi, dolžnostih in delokrogu od¬
bora za biološke proizvode z dne 4. novembra 1930., Sl. n. št.
268/XCII/564, Sl. 1. št. 281/45.

4  Gl. pripombi 1  in 2  k temu paragrafu.

Po § 68., št. 9., finančnega zakona za 1. 1933./1934. z dne
31. marca 1933., Sl. n. št. 74/XXIII/225, Sl. 1. št. 223/34, se
smejo imeti, dokler se ne izda nov zakon o lekarnah, sedanje
drogerije po odredbah prejšnjih zakonskih predpisov.

5  Čl. 272., št. 2., čl. 5. in 312. obč. trgovinskega zakona z
dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 1 za 1. 1863. — Glede
družb z omejeno zavezo gl. §§ 22., 112. zakona o njih z dne
6. marca 1906., drž. zak. št. 58. — Navodila z dne 24. decembra

1932., Sl. n. št. ll/IV/28 iz 1. 1933., Sl. 1. št. 149/19 (gl. tudi SL L
št. 83/12).

6  Čl. 271. obč. trgovinskega zakona z dne 17. decembra

1862., drž. zak. št. 1 za 1. 1863. — Zakon o zavarovalni pogodbi
z dne 23. decembra 1917., drž. zak. št. 501. — Ukaz ministra za
notranje stvari v sporazumu z ministrom za pravosodje z dne
24. decembra 1917., drž. zak. št. 502, s katerim se razveljav¬
ljajo omejitve pogodbene prostosti za nekatere skupine zavaro¬
valnih pogodb. — Naredba glede zavarovanja pri inozemskih
zavarovalnicah z dne 14. aprila 1927., Sl. n. št. 97/XXIII, Ur. 1.
št. 242/56. — Odločba o zavarovanju -v naši državi z dne 31. de¬
cembra 1931., Sl. n. št. 11/III/25 iz 1. 1932., Sl. 1. št. 74/6; po¬
jasnilo z dne 5. februarja 1932., Sl. n. št. 37/XV/107, Sl. 1.
št. 199/16. — Gl. tudi pripombo 2  k § 7. in pripombo 3  k § 9. —
Glede družb z omejeno zavezo gl. pripombo 5  k temu para¬
grafu. — Navodila z dne 24. decembra 1932., Sl. n. št. ll/IV/28
iz 1. 1933., Sl. 1. št. 149/19 (gl. tudi Sl. 1. št. 83/12).

7  Zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih posojil kra¬
ljevine Jugoslavije in srečk srbskega Rdečega križa na obroke
z dne 23. aprila 1930., Sl. n. št. 115/XLI, Sl. 1. št. 56/14. Gl. pa
tudi § 427. III., št. 4.

8  Zakon o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930., Sl. n.
št. 200/LXXI/422, Sl. 1. št. 245/39.

9  Kaj drugega so dražbališča po zamisli odstavka ( 3 ) § 228.
zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. 'julija 1930., Sl. n.
št. 165/LXII/364, Sl. 1. št. 148/28 iz 1. 1931. aa opravljanje dražb
sodno zarubljenih premičnih stvari.

10  Zakon o izseljevanju z dne 30. decembra 1921., Sl. n.
št. 39/VI iz 1. 1922., Ur. 1. št. 50/21. — Pravilnik za izvrševanje
zakona o izseljevanju z dne 30. julija 1923., Sl. n. št. 184, Ur. 1.
št. 279/78; izpr. in dop. z dne 1. decembra 1924., Sl. n. št. 11/11

56

iz 1. 1925., Ur. 1. št. 19/7. — Naredba o ustanovitvi posvetoval¬
nega odbora pri izseljeniškem odseku ministrstva za socialno
politiko z dne 9. junija 1923., Sl. n. št. 132., Ur. 1. št. 219/58.
Izseljeniški komisariat, razglas št. 16.919, Ur. 1. št. 82, str. 516.

11  Uredba o predpisu varščine za pisarne za posredovanje
kupoprodaj nepremičnin z dne 1. novembra 1932., Sl. n. št.
260/XCIX/697, Sl. 1. št. 741/94.

12  Zakon o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov
in blaga z motornimi vozili z dne 2. decembra 1930., SI. n. št.
286/XCVIII/609, Sl. 1. št. 55/8 iz 1. 1931. (v veljavi po § 425/9
samo še § 8.) — Uredba o zaščiti javnih cest in varnosti pro¬
meta na njih z dne 6. junija 1929., Sl. n. št. 139/LVIII, Ur. 1.
št. 273/64 (popr. št. 247/49 iz 1. 1929./1930.); izpr. dn dop. z dne
30. maja 1930., Sl. n. št. 128/XLIX, Sl. 1. št. 114/20, in z dne
5. decembra 1931., Sl. n. št. 285/XCIII/662, Sl. 1. št. 616/81; na¬
vodila za izvajanje zakonitih predpisov o zaščiti javnih cest dn
varnosti prometa na njih z dne 25. julija 1932., V. No. 4100/1,
Sl. 1. št. 524/61. — Naredba miin. za notranje posle o registri¬
ranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu z dne 9. no¬
vembra 1927., Sl. n. št. 270/LXXIII, Ur. 1. št. 479/121 (izpr. z
dne 12. decembra 1929., II. br. 39.003, Ur. 1. št. 79/19 iz 1. 1929./
/1930.); pravilnik o nagradah komisij za pregledovanje motor¬
nih vozil in komisij za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev)
z dne 26. septembra 1928., Sl. n. št. 230/LXXV, Ur. 1. št. 336 ;
/100, in naredba bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in
varnosti prometa na njih za Dravsko banovino (občni cestni
red) z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1, Sl. 1. št. 306/48 (za
mesta Celje, Ljubljana, Maribor in Ptuj tudi še Mestni cestni
red, Sl. 1. št. 307/48 in naredbe Sl. 1. št. 310, 308, 309 in 311
iz 1. 1933.; izprememba naredbe Sl. 1. št. 308 z niaredbo
upravnika policije v Ljubljani z dne 21. septembra 1933., IV.
No. 23/3/26, SL 1. št. 503/78). O vozovnicah gl. ban. razglas z dne
24. sept. 1932., V. No. 5096/1—1932, Sl. 1. št. 651/78; o ozna¬
čevanju postajališč naredbo ban. uprave z dne 11. oktobra 1932.,
VIII. No. 295/7, Sl. 1. št. 675/83; o izrednem cestnem prispevku
navodila z dne 23. januarja 1931., V. No. 874/1, Sl. 1. št. 69/10,
razglas z dne 5. marca 1931., V. No. 1636/1, Sl. 1. št. 118/19, od¬
nosno navodila Sl. 1. št. 563/74; k temu razglas o obremenitvi z
izrednim cestnim prispevkom z dne 28. decembra 1931., VIII.
No. 6567/1, Sl. 1. št. 43/3 iz 1. 1932. (popr. Sl. 1. št. 66/5), in o
privatnih avtobusih, ki prevažajo pošto, z dne 12. maja 1932.,
V. No. 2965/1, Sl. 1. št. 390/39. — O največji dovoljeni obreme¬
nitvi gl. pojasnilo z dne 24. decembra 1929., Sl. n. št. 305, Ur. 1.
št. 86/19 iz 1. 1929./1930., in pojasnilo z dne 31. decembra 1930.,
V. No. 905/3, Sl. 1. št. 7/2 iz 1. 1931. — O voznem redu, tarifi
razglas z dne 1. aprila 1932., VIII. No. 2224/12, Sl. 1. št. 277/27.
O gumah pojasnilo Sl. 1. št. 70/10 iz 1. 1931., št. 119/8 iz 1. 1932.
in št. 74/11 iz 1. 1933.; o reflektornem steklu predpise Sl. 1.

št. 300/29 iz I. 1932., izpr. SI. 1. št. 772/98. — Pravilnik o obvez¬
nem zavarovanju pri rednem prevozu potnikov v avtobusnem
prometu z dne 5. aprila 1932., Sl. n. št. 102/XLV/317, Sl. 1. št.
384/38'; navodila za izvrševanje tega zavarovanja z dne 12. maja

1932., Sl. n. št. 127/LVIII/394, Sl. 1. št. 467/52. - Prim. tudi
zakon o mednarodni konvenciji o avtomobilnem prometu in
mednarodni konvenciji o cestnem prometu, sklenjeni v Parizu
dne 24. aprila 1926., z dne 24. marca 1929., Sl. n. št. 99/XL,
Ur. 1. št. 292/69; uveljavitev Sl. 1. št. 95/7 iz 1. 1932. — Zakon
o mednarodni konvenciji o fiskalnem režimu avtomobilskih vo¬
zil, sklenjeni v Ženevi dne 30. marca 1931., z dne 28. januar¬
ja 1933., Sl. n. št. 35/XI/105 (popr. št. 50/XIV/152), Sl; 1. št.
164/22; uveljavitev Sl. 1. št. 165/22, 343/54. — Banska maredba
o postopanju vozačev motornih vozil pri vožnji čez železniške
prelaze v nivoju z dne 9. februarja 1932., II. No. 2509/2, Sl. 1
št. 158/12. Razglas o opustitvi, odnosno .preureditvi železniških
zapornic z dne 17. maja 1932., II. No. 11.694/2, Sl. 1. št. 411/41.

K pravilniku o nagradah komisij za pregledovanje motor¬
nih vozil in komisij za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev),
Ur. 1. št. 336/100, prim. 51. 17. pravilnika o opravljanju izpita
za vozača motornih vozil in o izdajanju vozaških listin v pri¬
pombi 12  k § 428.

(V kazenskem pogledu prim. §§ 204. do 210. k. z. — V
zasebno-pravnem pogledu prim. zakon o odgovornosti za škodo
iz obratovanja motornih vozil z dne 9. avgusta 1908., drž. zak.
št. 162.)

13  Prim. zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih
bolezni z dne 14. junija 1928., Sl. n. št. 144/XLVII, Ur. 1. št.
287/80, čl. 30. do 32.

14  Uredba, da se smejo opravljati tiskarski, litografski in
ksilografski obrti samo na podstavi dovolitve, z dne 7. marca

1932., Sl. n. št. 55/XXI/142, Sl. 1. št. 430/46. - Uredba, s ka¬
tero se predpisuje za pogrebna podjetja dovolitev, z dne 7. marca

1932., Sl. n. št. 55/XXI/141, Sl. 1. št. 431/46.

Za obrate, ki se bavijo z uvažanjem kakršnihkoli tujih
novin in časopisov v državo zaradi prodaje, zahteva zakon o
razpečavanju tujih novin in časopisov z dne 5. decembra 1931.,
Sl. n. št. 285/XCIII/676, Sl. I. št. 614/81, dovolitev po § 60. —
K temu Sl. 1. št. 73 iz 1. 1932., str. 1046 (»Avala«) in navodilo
o uvozu tujih novin in časopisov z dne 26. maja 1933., II. br.
19.619/T, Sl. n. št. 140/XXXIX/404, Sl. 1. št. 339/54.

K odst. 0) in ( 2 ) kazen gl. §§ 400. 1/3; 400, 3, 4, 5;
405; 407.

15  Navedba ministrstva za finance z dne 5. julija 1919,
št. 1874, Ur. 1. št. 618/139, o izdelovanju špirita iz melase v
kmetijskih tvornicah špirita; naredba ministrstva za finance
glede tvornic za špirit z dne 17. maja 1920., št. 4211, Ur. 1. št
253/73. — Pravilnik o uporabljanju novega sredstva za občno

58

denatuniranje špirita z dne 29. junija 1925., Sl. n. št. 159/XXXII,
Sl. I. št. 223/69; izpr. z dne 6. julija 1927., SI. n. št. 156/XLVII,
Ur. 1. št. 351/80. — Pravilnik o prodajanju špirita, denaturira-
nega z občnim sredstvom, z dne 9. julija 1925., Sl. n. št. 168/
/XXXIII, Ur. 1, št. 242/74; izpr. in dop. z dne 12. junija 1928.,
Sl. n. št. 145/XLVIII, Ur. 1. št. 228/64. — Navodila za izvoz
špirita in žganja v inozemstvo z ugodnostjo z dne 20. junija

1929., Sl. n. št. 159/LXV, Ur. 1. št. 309/73. — Odločba o izdelo¬
vanju kontingenta kmetijskih špiritnih tvornic z dne 14. sep¬
tembra 1929., Sl. n. št. 2i7/LXXXVII, Ur. 1. št. 394/95. - Pra¬
vila (statuti) prodajne centrale za špirit z dne 27. septembra

1932., Sl. n. št. 225/LXXXVI/612, Sl. 1. št. 679/84. — Pravilnik
o mešanju špirita z bencinom zaradi proizvajanja sredstva za
pogon motorjev z dne 27. septembra 1932., Sl. n. štev. 225/
/LXXXVI/611, Sl. 1. št. 678/84. — Denaturiranje dehidrirane¬
ga špirita, odločba z dne 29. avgusta 1933., št. 74.758, Sl. n.
št. 206/LXII/614, Sl. 1. št. 521/80.

16  Opredelitev rudninskih olj gl. zakon o izeledovanju in
pridobivanju mineralnih olj, zemskih smol in plinov z dni?
31. marca 1922., Sl. n. št. 107/XVIII, odn. št. 116, Ur. 1. št. 167/61.

17  Gl. zakon o državni brambd z dne 14. julija 1930., Sl. n.
št. 161/LX/357, Sl. 1. št. 186/30; izpr. in dop. z dne 28. aprila

1931., Sl. n. št. 101/XXX/210, Sl. 1. št. 212/36. Prim. zakon o za¬
ščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa za potrebe
državne hrambe z dne 30. septembra 1930., Sl. n. št. 301/CVTi'
/641, Sl. 1. št. 153/30 iz 1. 1931.; pravilnik o uporabi tega zakona
z dne 22. decembra 1930., Sl. n. št. 301/CVI/646, Sl. 1. št. 176/33
iz 1. 1931.

O izvedbi obrtnega zakona glede dovolil gl. bansko uredbo
z dne 8. marca 1932., VIII. No. 1786/1, Sl. 1. št. 232/20.

K obrtom, naštetim v odstavku Z 1 ) pod točkami 16., 17., 18.,

19., 20., 24., 27., 28., 29. in 30., gl. člen 4. pravilnika o postopa¬
nju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov v pripombi 1
k § 364., k obrtom, naštetim v odstavku (*) pod točkami 4., 9.,

12., 13., 14., 15., 16., 17., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30.,

32., 34., 35. in 36. tudi še člen 7. tega pravilnika.

§ 61 .

(*) Dovolitev za izvrševanje obrta, navedenega v
§ 60 ., odstavku ( 7 ), se sme dati osebi, ki izpolnjuje občne
pogoje za ustanovitev obrta in je zanesljiva za njegovo
voditev.

( 2 ) Ta dovolitev se ne sme dati osebi, ki je malo-
letna, ki je pod skrbstvom ali v stečaju, zoper katero se
vodi sodna preiskava zaradi zločinstva, storjenega iz

59

koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o
zaščiti javne varnosti in reda v državi, 1  ki je v preisko¬
valnem zaporu zaradi kakršnegakoli kaznivega dejanja,
ki je obsojena s sodno sodbo zaradi kakršnegakoli
kaznivega dejanja, dokler ne prestane kazni na prosto¬
sti, ki je v zavodu za očuvalne odredbe, spojene s kazni¬
jo na prostosti, zoper katero se vodi preiskava zaradi
tihotapstva ali ki je obsojena zaradi tihotapstva, dokler
ne prebije kazni na prostosti.

( 3 ) Dovolitve za obrte, navedene pod točkami 1., 7.,

8., 13., 16., 21., 23., 24., 28. in 32., kakor tudi za industrij¬
ske (tvorniške) obrte, navedene v odstavkih ( 3 ) in (*)
§ 60., se dajejo po svobodni oceni glede na občno korist
in korist narodnega gospodarstva; dovolitve za obrte pod
točkami 4., 6., 9., 10., 11., 14., 15., 17., 18., 19., 22., 25.,

26., 27., 29., 33., 34. in 35. § 60., odstavka j 1 ), se dajejo
po svobodni oceni glede na občno korist in po dejanski
potrebi mesta in kraja, kjer naj se izvršujejo.

D) Dovolitev morajo imeti tudi podjetja samouprav¬
nih teles in državna podjetja, izvzemši tista, ki se vodijo
v režiji ministrstva za promet in ministrstva za vojsko
in mornarico, če delata za svoje potrebe.

( 5 ) Prav tako morajo imeti dovolitev tudi zadruge,
omenjene v §1., odstavku ( 3 ), če opravljajo obrte iz §60. 2

( 6 ) Izjeme, določene glede dovolitve v §§ 14., 15. in

16., veljajo tudi za obrte iz § 60.

K § 61. — 1  Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v
državi z dne 6. januaria 1929., Sl. n. št. 9/IV, Ur. 1. št. 11/5
(popr. Sl. n. št. 13/VII, Ur. 1. št. 31/8); izpr. in dop. z dne
1. marca 1929., Sl. n. št. 54/XXIII, Ur. 1. št. 104/25.

2  Glede članstva pri združbah gl. člen 6. pravilnika o po¬
stopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov (v pri¬
pombi 1  k § 364.).

§ 62.

Za izvrševanje obrtov, navedenih v § 60., odstav¬
kih (*) in ( 2 ), sme predpisati minister za trgovino in
industrijo v sporazumu s prizadetimi ministri in po za¬
slišanju zbornic z uredbo posebne odredbe kakor tudi

60

poseben dokaz izobrazbe. Minister sme za te obrte izdati
posebne poslovne rede, podrobneje urediti delo, pred¬
pisati odredbe za ureditev poslovalnic, delavnic in
naprav; sme naložiti imetnikom obrtov voditev posebnih
poslovnih knjig in spiskov, v katere se vpisujejo potreb¬
ni podatki o poslovanju, omejiti število pomožnega osebja
in določiti njega starost, navezati njega sprejemanje na
predhodni zdravniški pregled in predpisati potrebne
odredbe iz javnih ozirov. Te odredbe predpiše glede
obrtov pod točkami 25., 26. in 33. odstavka ( J ) § 60. v
sporazumu z ministrom za notranje posle in ministrom
za gradbe; glede obrtov pod točkami 4., 6., 20., 22. in 31.
v sporazumu z ministrom za notranje posle in ministrom
za socialno politiko in narodno zdravje; glede obrtov pod
točkama 7. in 8. v sporazumu z ministrom za notranje
posle in ministrom za finance; glede potniških agencij
pod točko 15. v sporazumu z ministrom za notranje posle
in ministrom za promet; glede obrtov pod točkama 32.
in 34. v sporazumu z ministrom za notranje posle in
ministrom za poljedelstvo; glede obrtov pod točko 5. v
sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno
zdravje; glede obrtov pod točkami 1., 2., 10., 11., 12., 14.,
17., 19., 23., 27. in 30. v sporazumu z ministrom za
notranje posle; glede obrtov pod toč. 28. v sporazumu z
ministrom za gradbe; glede obrtov pod točkama 21. in
26. v sporazumu z ministrom za promet. 1

K § 62. — 1  Prekrški uredb se kaznujejo po § 403/3 s
kaznimi po §§ 397. do 399. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5;
405; 407.

§ 63.

Kolikor po občnih pogojih zakona to ni dovoljeno, se
obrti iz točk 13., 14., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 27., 33., 34.
in 36. odstavka (‘) § 60. ne smejo izvrševati s poslovodjo.
Za rokodelske obrte § 60., odst. ( x ), veljajo odredbe § 18.,
odstavka Z 2 ). 1

K § 63. — 1  Kdor ravna zoper odredbe zakona o postav¬
ljanju poslovodje, se kaznuje po § 398/3. Gl. tudi 88 400. 1/1:
400. 3, 4, 5 ; 405 ; 407.

61

§ 64.

j 1 ) Za obrte pod točkami 7., 8., 10., 11., 12., 13., 18.,
19., 20., 25. in 26. § 60., odstavka ( 4 ), se dajejo dovo¬
litve s pogojem, da se položi varščina (jamčevina), ki se
predpiše v dovolilu. Varščina se predpiše tudi za pod¬
jetja, ki se bavijo s prevzemanjem hranilnih vlog, 1
izvzemši gospodarske zadruge.

( 2 ) Varščino mora položiti imetnik dovolila. Višina
varščine znaša po vrsti in obsegu obrta od 5.000 do
500.000 dinarjev. Varščina se polaga v gotovini, v pupi-
larno varnih vrednostnih papirjih, vložnih knjižicah in
garancijskih pismih pooblaščenih domačih denarnih za¬
vodov. Vrednostni papirji se polagajo po borznem
tečaju tistega dne, ko se polože; toda ne nad imensko
vrednostjo. Podrobnejše odredbe o določanju zneska
varščine za poedine vrste obrtov predpiše minister za
trgovino in industrijo po odstavku ( 4 ) tega paragrafa.
Varščina se izroča v hranitev Državni hipotekarni banki*
ali banovinski hranilnici. Dokler se varščina ne položi, se
ne sme začeti poslovati. Zmanjšane varščine se morajo
takoj doplačati do polnega zneska določene vsote. Če
podjetje ne položi varščine v določenem roku, se izdana
dovolitev prekliče. 3

( 3 ) Varščina služi prvenstveno kot jamstvo za pra¬
vilnost poslovanja dotičnega obrta, za obveznosti, ki
nastanejo za podjetje po tem zakonu ali po pravilnikih,
izdanih na osnovi tega zakona, kakor tudi za poravna¬
vanje terjatev iz teh obveznosti. Za druge terjatve na
varščino ni moči pridobivati zastavne pravice, niti nanjo
opravljati izvršb. Podjetja samoupravnih teles kakor
tudi podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, 4  se
smejo oprostiti polaganja varščine, če je njih vplačana
osnovna glavnica večja od 5,000.000 dinarjev. Varščina
se določi tudi za vsako dovoljeno podružnico (filialko).

( 4 ) Podrobnejše odredbe o določanju in vračanju
varščin predpiše minister za trgovino in industrijo s
pravilnikom.

62

K § 64. — 1  Gl. navodila z dne 24. decembra 1932., Sl. n.
St. ll/IV/28 iz 1. 1933., Sl. 1. št. 149/19, tč. 11. (isto Sl. 1. št.
83/12, toč. 8.).

2  Zakon o ureditvi Državne hipotekarne banke z dne
8. julija 1908., (v izpr. in dop. obliki po zakonu o lizpremembah
in dopolnitvah v zakonu o ureditvi uprave fondov z dne 30.
marca 1922., Sl. n. št. 87/XII, Ur. 1. št. 276/87) gl. Ur. 1. št.
392/119 iz 1. 1922.; izpr. in dop. z dne 7. junija 1931., Sl. n.
št. 139/XLVI/309 (popr. št. 146/XLVI1I/321), Sl. 1. št. 327/51.

3  Kdor začne poslovati v nasprotju z odredbo odst. ( 2 ), se
kaznuje po § 399. 1/7; gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5 ; 405; 407.

4  Delniške družbe, komanditne družbe na delnice, družbe
z omejeno zavezo (§ 22., poslednji odstavek, § 112. zakona z
dne 6. marca 1906., drž. zak. št. 58), rudniške družbe, zavaro¬
valne družbe in hranilnice, zadruge (če ne omejujejo svojega
poslovanja na svoje člane). — Prim. naredbo o objavljanju let¬
nih bilanc inozemskih zavarovalnic, ki poslujejo v kraljevini
Jugoslaviji z dne 17. januarja 1923., Sl. n. št. 19, Ur. 1. št. 76/11;
poziv vsem delniškim družbam s sedežem v Dravski banovini
z dne 4. februarja 1931, VIII. No. 615/2, Sl. 1. št. 75/11.

§ 65.

( 4 ) Obrti iz § 60., odstavka ( 4 ), navedeni pod točka¬
mi 1., 4., 5., 6., 8., 10., 11., 15., 19., 20., 22., 25., 26., 27.
in 31., se smejo postaviti pod posebno kontrolo občnega
upravnega oblastva. Imetniki teh obrtov so vselej dolžni
dovoliti na zahtevo kontrolnih organov, ki so opremljeni
s posebnimi pooblastili pristojnih občnih upravnih obla-
stev, pregled poslovanja, vpogled poslovnih knjig in
ostalih pismenih podatkov, ki jih morajo voditi po § 62.
Kontrolni organi so dolžni omejiti pregled samo na to,
kar se jim službeno naroči, in morajo kar najstrože
čuvati tajno poslovne podatke, ki so jih zvedeli z vpo¬
gledom.

( 2 ) Posebno kontrolo nad obrti, omenjenimi pod
točko 1. odstavka ( 4 ) § 60., odredi minister za notranje
posle.

§ 66 .

(‘) Proizvajanje strupov, drog, zdravil, tvarin in pre¬
paratov, določenih za uporabo kot zdravilo, proizvajanje
zdravilnih specialitet, zdravil biološkega izvora, kakor
tudi trgovanje s temi predmeti, kolikor ni pridržano

izključno lekarnam, nadalje proizvajanje umetnih rud¬
ninskih voda se sme dovoliti samo osebam, ki so zanes¬
ljive in ki dokažejo, da so doktorji medicine, inženjerji
ali doktorji kemije, doktorji ali magistri farmacije z
najmanj dvoletno prakso v tej stroki. Zdravila, tvarine
in preparate, določene za uporabo kot zdravilo, zdravilne
specialitete, zdravila biološkega izvora, namenjena za
živali, smejo ob istih pogojih proizvajati tudi veterinarji.
S trgovino predmetov, omenjenih v tem odstavku, se
smejo baviti, kolikor ni pridržana izključno lekarnam,,
tudi osebe, ki so dovršile najmanj šest razredov srednje
šole ali tej enake strokovne šole in ki so delale v tej
stroki najmanj pet let.

( 2 ) Osebam, ki nimajo te izobrazbe, se sme dati
dovolitev za tvorniško proizvajanje ali za prodajanje na
debelo, toda v tem primeru morajo postaviti poslovodjo,
ki izpolnjuje vse pogoje prednjega odstavka.

( 3 ) Izjemoma se sme dati posebna dovolitev za po¬
stransko prodajanje na drobno izvestnih strupov in pre¬
paratov za hišni in tehnični namen zanesljivim trgovcem
brez navedene izobrazbe, če poleg zadostne občne iz¬
obrazbe podad.6 dokaz, da so pridobili z najmanj dvolet¬
nim delom v kakšni trgovini s strupi ali v kemijski
tvornici ali laboratoriju strokovno poznavanje strupov
in ravnanje z njimi.

( 4 ) Podrobnejše odredbe o pogojih za dajanje dovo¬
litev teh obrtov kakor tudi ureditev poslovanja v trgo¬
vini s strupi, zdravili itdi. predpiše z uredbo minister
za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za
socialno politiko in narodno zdravje. 1

K § 66. — 1  Prekrški uredb se kaznujem po § 403/4 s
kaznimi po § 398. Gl. tudi še §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5; 405; 407.

§ 67.

j 1 ) V dovolilu za opravljanje bankirskih in menjal-
skih poslov je treba navesti izrečno vse grane, za katere
se dovolitev daje.

64

( 2 ) Za zavarovalne posle se daje dovolitev samo del¬
niškim družbam in gospodarskim zadrugam.

§ 68 .

Z 1 ) Dovolitev za izvrševanje obrta za prodajanje
vrednostnih papirjev na obroke se daje samo:

1. dielniškim kreditnim ustanovam;

2. občinskim in banovinskim hranilnicam, regulativ-
nim hranilnicam 1  in javnopravnim kreditnim zavodom;

3. protokoliranim bančnim podjetjem, ki obstoje naj¬
manj pet let.

( 2 ) Podjetja, ki prodajajo na obroke obveznice držav¬
nih posojil in srečke srbskega Rdečega križa, so dolžna
svoje poslovanje takoj prijaviti pristojnemu finančnemu
oblastvu 2 .

K § 68. — 1  Gl. z najvišjiim sklepom z dne 2. septembra
1844. odobreni dekret dvorne pisarniice z dne 2. septembra
1844., zb. j. z. št. 832 (hranilnični regulativ).

Navodila z dne 24. decembra 1932., Sl. n. št. ll/IV/28 iz
leta 1933., Sl. 1. št. 149/19, tč. 8. (isto Sl. 1. št. 83/12, tč. 6.).

2  Kdor ravna zoper odredbo § 68. glede prodaje vrednost¬
nih papirjev na obroke, se kaznuje po §§ 399. 1/8 in 399. 3;
gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5 ; 405; 407.

§ 69.

( x ) Dovolitve za dražbovalnice (podjetja za licitacije)
za nepremičnine se ne dajejo nikomur.

( 2 ) V krajih, kjer obstoje dražbovalnice za premični¬
ne, se mora opravljati vsako javno dražbanje premičnin
iz območja dotične občine redno v poslovnih prostorih
dotične dražbovalnice. Od te odredbe so izvzeti predmeti,
ki jih dajejo na dražbo sodna in javna oblastva, odnosno
njih zavodi in ustanove, kakor tudi železnice in brodar¬
ska podjetja. Prav tako se s temi odredbami ne poseza
v pravice, ki veljajo po obstoječih predpisih za prosto¬
voljne dražbe, senzale in javne beležnike (notarje). 1

( 3 ) V dovolilu za podjetje se morajo našteti tisti
predmeti, ki kljub odredbam odstavka (*) 2  ni da bi se
morali prinašati na dražbo v poslovne prostore.

65

( 4 ) Prekrški odredb odstavka ( 2 ) se kaznujejo po
§ 397.

K § 69. — 1  Prim. §§ 269. in nasl. zakona o postopanju v
nespornih pravnih stvareh po ces. patentu z dne 9. avgusta
1854., drž. zak. št. 208; dražbeni red z dne 15. 'julija 1786, zb.
j. z. št. 565. — § 223. zakona o javnih beležnikih (notarjih) z
dne 11. septembra 1930., SI. n. št. 220/LXXVII/472, Sl. 1. št.
196/33 (popr. Sl. 1. št. 95/16). — Člen 70. občnega trgovinskega
zakonika v obliki zakona z dne 4. aprila 1875., drž. zak. št. 68
(o senzalih ali trgovinskih mešetarjih). — § 37. zakona o javnih
skladiščih z dne 23. avgusta 1930., Sl. n. št. 200/LXXI/422, Sl. 1.
št. 245/39.

2  Prav pač: odstavka ( 2 ).

§ 70.

( x ) Ustanovitev podjetij za dajanje posojil na ročno
zastavo se dovoljuje samo v mestih in v krajih z več
ko 10.000 prebivalci. Dovolitve se dajejo prvenstveno
mestnim občinam ali mestnim hranilnicam v mestih,
kjer te obstoje. Če ustanovi zastavljalnico občina ali
mestna hranilnica, imata, če to zahtevata, izključno pra¬
vico poslovanja za območje občine; V takem primeru se
podeli tudi izključna pravica za dražbovalnico za za¬
padle zastave.

( 2 ) V mestih, kjer mestne občine ali mestne hranil¬
nice nimajo zastavljalnice, se sme dati dovolitev za ta
posel tudi zasebnikom v številu, ki ustreza razmeram
mesta in kraja. V tem primeru se jim da dovolitev za
največ 15 let.

(®) Pred izdajo dovolitve zasebnikom je zahtevati od
občine izjavo, ali hoče sama tak obrt ustanoviti. Občina
je dolžna oddati to izjavo najkesneje v dveh mesecih.
Če izjavi občina, da namerja ustanoviti sama zastavljalni
obrt, ga mora ustanoviti najkesneje v šestih mesecih.
Če občina tega ne stori, se izda dovolitev zasebnim in¬
teresentom. 1

K S 70. — 1  K temu paragrafu glej kazensko določbo
§§ 399. 1/9; 399. 3. Tudi še: §§ 400. 1/1;‘400. 3, 4, 5 ; 405; 407.

66

§ 71.

(*) V ročno zastavo se smejo sprejemati samo pre¬
mičnine. Zastavljeni predmeti se ne smejo dajati v
podzastavo. Kup premičnin s prodajalčevo pravico, da
jih sme v določenem roku odkupiti, se smatra za za¬
stavni posel, če se bavi kdo s tem obrtoma.

( 2 ) Zastavljalna podjetja so dolžna, izdajati na za¬
stavljene predmete zastavne liste (zastavnice) in voditi
o prejetih pologih posebne poslovne knjige, ki jih
overavlja pristojno davčno oblastvo. Obrazec zastavnega
lista in knjig se predpiše s pravilnikom.

( 3 ) Obrestno mero kakor tudi odškodnino za režijo
in poslovanje določa ban po zaslišanju zbornice. Za
zastave, zastavljene na manj ko mesec dni, se smejo
računih obresti za ves mesec; pri sklenjenem poslu, ki
preseza mesec dni, pa se morajo računiti na dni.

( 4 ) Zastavljalno podjetje mora vrniti zastavljeni
predmet, ko se mu preda zastavni list in se plačata
dano posojilo in odškodnina, ki mu pripada po pravil¬
niku. Zastavljeni predmet se sme odkupiti pred rokom
dospelosti zastavnega lista ob vsakem času, po izteku
roka zastavnega lista pa dotlej, dokler zastavljeni pred¬
met ne pride na javno dražbo. Neodkupljena zastava se
sme prodati samo na javni dražbi, toda ne pred dospe¬
lostjo posojila. Dražba se ne sme vršiti pred mesecem
dni, odkar izteče rok dospelosti zastavnega lista, odnos¬
no podaljšani rok posojila. Po izteku podaljšanega roka
se smejo računiti obresti in odškodnina za največ tri
mesece, če bi se vršila dražba po tem roku. Spisek pred¬
metov, ki pridejo na dražbo, se mora najmanj 15 dni
pred dražbo oznaniti na običajni način in predložiti
pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu. Dan, čas in
kraj dražbe se morajo objaviti v banovinskem uradnem
listu ali v »Službenih novinah«, če takega lista ni. Dražbi
mora prisostvovati odposlanec nadzorstvenega oblastva,
ki je dolžan, nadzorovati dražbo. Vsota, ki preostane,
ko se poravna terjatev izstavljenega podjetja, se mora
vrniti lastniku zastavljenega predmeta. Če se ta vsota

67

ne dvigne v treh letih po opravljeni dražbi, gre denar
v korist sklada za podpiranje strokovnih šol. Pri zastav-
ljalnih podjetjih, ki jih vodijo zasebniki, se sme odrediti
stalno nadzorstvo.

( 6 ) Prejšnje pravice, pridobljene po drugih osebah
na predmetu, ki ga prevzame zastavljalno podjetje v
svojem poslovanju v zastavo, imajo prednost samo, če je
zastavljalno podjetje ob prevzemanju predmetov v zasta¬
vo za prejšnje pravice vedelo ali zanje moralo vedeti.

( 6 ) Zastavljalno podjetje je odgovorno za vso škodo,
ki nastane na zastavljenih predmetih zbog tega, ker v
poslovanju ni postopalo s skrbnostjo poslovnega človeka.
Ta odgovornost se prične s prevzemom predmeta v
zastavo in traja do njegovega povračila. To skrbnost
mora dokazati podjetje. Podjetje odgovarja tudi za svoje
osebje in za druge osebe, ki jih uporablja pri svojem
poslovanju. Če se ne dokaže večja vrednost zastavljenega
predmeta, je ob ugotavljanju višine odškodnine odločilna
cenilna vrednost, označena na zastavnem listu.

( 7 ) Podjetje je zlasti odgovorno, če se zastavni pred¬
met izgubi, pokvari ali pravočasno ne vrne. Amortiza¬
cija 1  izgubljenega zastavnega lista se sme zahtevati pri
pristojnem sodišču. Zastavni predmeti, ocenjeni do 500
dinarjev vrednosti, se morajo vrniti brez amortizacijske¬
ga postopanja osebi, ki zastavljeni predmet podrobneje
označi in na veroven način dokaže, da je izgubila zastavni
list, in če položi primerno varščino. Če se zastavni list
ne najde, se mora varščina vrniti po treh letih, računši
od izteka roka izgubljenega zastavnega lista. Spore glede
višine varščine rešuje pristojno občno upravno oblastvo
Spore zasebnopravnega značaja, nastale iz zastavnih
poslov, rešujejo pristojna redna sodišča.

( 8 ) Trgovati z zastavnimi listi od hiše do hiše in od
kraja do kraja in po trgovskih potnikih je prepovedano.

(°) Minister za trgovino in industrijo predpiše z
uredbo podrobnejše odredbe o poslovanju zastavljalnih
zavodov. 2

K g 71. — 1  Gl. ces. naredbo z dne 31. avgusta 1915.,
drž. zak. št. 257, o amortizaciji lastin.

68

2  Kdor ravna pri izvrševanju obrta za dajanje posojil na
ročno zastavo zoper odredbe tega paragrafa (prvih osmih od¬
stavkov), se kaznuje po §§ 399. 1/9; 399. 3. Prekrški uredbe po
devetem odstavku se kaznujejo po § 403/5 s kaznimi po § 399.
— Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5 ; 405;.407.

§ 72 .

( 1 ) Dovolitve za potniške pisarne in agencije se
dajejo prvenstveno turističnim in človekoljubnim dru¬
štvom in ustanovam.

( 2 ) Potniške pisarne in agencije smejo opravljati na¬
slednje posle: prodajati vozovnice za vsa javna prometna
sredstva, izdajati nakaznice za spalne vozove, za kabine,
za hrano na vseh prometnih sredstvih, prevzemati od¬
premo prtljage in ekspresnega blaga, posredovati zavaro¬
vanja za vsaktero škodo, povzročeno s popotovanjem,
izdajati in plačevati hotelske in druge nakaznice potni¬
škega prometa, prirejati potovanja in izlete kakor tudi
opravljati vse posle, ki so v zvezi s potniškim prometom.

( 3 ) Pravica, opravljati posle potniških pisarn in
agencij, se ne razteza na opravljanje poslov, ki so po
zakonu o izselnikih 2  pridržani za izselniške agencije,
razen če imajo ta podjetja posebno odobritev ministrstva
za socialno politiko in narodno zdravje za izselniške
agencije.

('■) Lastne agencije železniških, brodarskih in zrako-
plovnih podjetij in skupne agencije več takih podjetij
niso dolžne imeti dovolitve, določene za te obrte, morajo
pa prijaviti svoje poslovanje pristojnemu prvostopnemu
občnemu upravnemu oblastvu.

( 5 ) Prekrški odredb odstavka ( 4 ) se kaznujejo po
§ 397 .

K § 72. — 1  Zakon o izseljevanju z dne 30. decembra
1921., Sl. n. št. 39/VI iz 1. 1922., Ur. 1. št. 50/21; velja po finanč¬
nem zakonu za 1. 1928./1929. z dne 28. marca 192®., Sl. n. št.
72/XXII in 87, Ur. 1. št. 130/41, tudi za izseljevanje v evropske
države (čl. 310.); tako tudi finančni zakon za h 1933./1934. z
dne 31. marca 1933., Sl. n. št. 74/XXI11/225, Sl. 1. št. 223/34. —
Pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 30. julija 1923., Sl. n.
št. 184, Ur. 1. št. 279/78; izpr. in dop. z dne 1. decembra 1924.,

69

SI. n. št. 11/11 iz 1. 1925., Ur. 1. št. 19/7. — Pravilnik o izdaja¬
nju In vidiranju potnih listin z dne 1. aprila 1924., Sl. n. št.
85/XVIII, Ur. 1. št. 142/44 (popr. Ur. 1. št. 164/49).

§ 73.

(') Dovolitve za pisarne za zastopanje strank pred
upravnimi oblastvi se dajejo samo osebam, ki so dovrši¬
le pravno fakulteto s predpisanimi izpitnimi diplomami
in ki dokažejo najmanj desetletno državno službo pri
javni upravi, odnosno pri občinah s pravico občnega
upravnega oblastva prve stopnje. 1  Finančni upravni 2
zastopniki smejo posredovati kot pooblaščenci pred
finančnimi oblastvi, če podajo dokaz, da so dovršili
(diplomirali) pravno fakulteto in služili najmanj 15 let
v davčni stroki.

( 2 ) Za carinske posrednike 3  predpisuje izobrazbo
minister za finance.

( 3 ) V dovolilu je točno označiti grano ali grane po¬
slov, s katerimi se sme zastopnik baviti.

( 4 ) Dovolitve za pisarne za posredovanje pred voja¬
škimi oblastvi glede opravljanja vojaške dolžnosti kakor
tudi za zastopanje v pravnih poslih pred sodišči se ne
smejo dajati. Pisarnam, ki jim je dana dovolitev za po¬
sredovanje pred oblastvi, je prepovedano, posredovati
v omenjenih poslih. 4

K § 73. — 1  V Dravski banovini: Celje, Ljubljana, Mari¬
bor in Ptuj.

2  Prav pač: pravni.

3  Gl. pripombo 1  k § 6.

4  Kdor ravna zoper odredbo odstavka ( 4 ), se kaznuje po
§ 398/4. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5 : 405 ; 407.

§ 74.

(>) Dovolitve za poslovanje zasebnih pisarn za po-,
sredovanje službe onih oseb, katerih službena (delovna)
razmerja niso urejena s posebnimi zakoni o zaščiti delav¬
cev, 1  se dajejo po potrebi in razmerah kraja, dovolitve
za posredovanje dela oseb, ki so zaščitene z omenjenimi
zakoni, pa se dajejo samo v tistih krajih, kjer ni javnih

70

borz dela . 2  Te dovolitve se dajejo po zaslišanju javne
borze dela prvenstveno občinam, človekoljubnim združ¬
bam kakor tudi drugim združbam z dobrodelnimi ali
podobnimi nameni.

( 2 ) V prostorih, kjer se opravlja to delo, kakor tudi
v prostorih, ki so z njimi v neposredni zvezi, se ne sme
izvrševati noben drug obrt, zlasti ne točenje alkohol¬
nih pijač.

( 3 ) Prekrški odredb odstavka ( 2 ) se kaznujejo po

§ 397.

K § 74. — 1  Zakon o zaščiti delavcev z dne 28. februarja

1922., Si. n. št. 128/XXI, Ur. 1. št. 211/74; izpr. in dop. § 13.
po čl. 319. finančnega zakona za 1. 1928./1929. z dne 28. marca

1928., Sl. n. št. 72/XXII in št. 87, Ur. 1. št. 130/41. (Prvi zakon
razveljavljen v § 13. in prvem odstavku § 14. po § 425/1.) Gl.
tudi pripombo 1  k § 232. — Odločba o sezonskih podjetjih z
dne 10. maja 1932., VI. No. 12.947/1, Sl. 1. št. 393/39. — Zakon
o inšpekciji dela z dne 30. decembra 1921., Sl. n. št. 69/lX iz
1. 1922., Ur. 1. št. 106/39. Uredba o razdelitvi kraljevine na
10 inšpekcij dela itd. z dne 16. marca 1926., Sl. n. št. 64/XVIII,
Ur. 1. št. 132/30; izpr. in dop. z dne 13. julija 1926., Sl. n.
št. 163/XLIV, Ur. 1. št. 294/68, in z dne 29. marca 1927., Sl. n.
št. 77/XVII, Ur. 1. št. 152/40. — Pravilnik o higienskih in teh¬
ničnih varnostnih odredbah v podjetjih z dne 25. oktobra 1921.,
Sl. n. št. 19/III iz 1. 1922., Ur. 1. št. 305/96 (izpr. Ur. 1. št. 93),
dodatek z dne 12. decembra 1924., Sl. n. št. 38/VIII, Ur. 1.
št. 383/115. — Pravilnik o uporabi svinčevega belila pri bar¬
vanju z dne 7. maja 1931., S. št. 10.355, Sl. n. št. 108/XXXIII/
/243, Sl. 1. št. 590/78. — Odredba o polnjenju omaric za prvo
pomoč pri mlatilnicah z dne 13. junija 1933., VI. No. 10.541/1,
Sl. L št. 323/50. — Odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrt¬
nih obratovalnic (podjetij) in delovni čas pomožnega osebja: gl.
uredbo z dne 16. aprila 1929., Sl. n. št. 141/LIX, Ur. 1. št. 284/66,
izpr. z dne 5. maja 1931., Sl. n. št. 112/XXXIV/248, Sl. 1. št.
198/35; banova naredba z dne 6. maja 1930., VIII. No. 2599/6,
Sl. 1. št. 5/2. — Razglas glede plačljivosti nadurnega dela v in¬
dustrijskih in rudarskih podjetjih z dne 16. junija 1931., VI. No.
12.564/1, Sl. 1. št. 234/37. — Pravilnik o zaposlovanju inozem¬
skih delavcev z dne 24. novembra 1925., Sl. n. št. 274/LXX,
Ur. 1. št. 362/108; razglas glede postopanja pri vlaganju prošenj
za dovolitev zaposlovanja inozemcev z dne 23. marca 1932.,
Sl. 1. št. 263/25; odlok o izdajanju potrdil inozemskim delavcem
* dne 9. aprila 1932., St. br. 23.170, Sl. 1. št. 341/33. Razglas o
zaposlitvi češkoslovaških državljanov v Jugoslaviji z dne 7. fe¬
bruarja 1931., VI. No. 27.366, Sl. 1. št, 96/16; odločba o ruskih

71

beguncih z dne 27. septembra 1924., Sl. n. št. 225, Ur. 1. št.
298/93. (Prim. zakon o načrtu konvencije o prisilnem ali ob¬
veznem delu z dne 30. novembra 1932., Sl. n. št. 297/CXI/772,
Sl. 1. št. 398/62 iz 1. 1933.)

2  Gl. pripombo *.

§ 75.

( 1 ) Delo odpremnikov ladij (pomorskih in rečnih
agentur) obseza posredovanje v administrativnih poslih
pri luških uradih, posredovanje pri natovarjanju bremen
na ladje zaradi odpreme, sklepanje vozne pogodbe za
prevoz blaga po morju in rekah, vtovarjanje blaga na
ladjo in iztovarjanje z ladje.

( 2 ) Pogoje za dajanje dovolitve za poslovanje od¬
premnikov ladij predpiše po zaslišanju zbornic z uredbo
minister za trgovino in industrijo.

( 3 ) Dovolitev se daje prvenstveno kapitanom dolge
plovitbe, in to v sporazumu s pomorskimi ali rečnimi
oblastvi.

§ 76.

(*) Pogostinska podjetja 1  sedele na naslednje obrata:

1. hotel;

2. restavracija;

3. gostišče ali ostajališče;

4. gostilna;

5. kavarna;

6. penzija;

7. okrepčevalnica (buffet);

8. ljudska kuhinja;

9. krčma (pivnica).

( 2 ) Hoteli 'so obrati z najmanj 15 tujskimi sobami, ki
se oddajajo z opremo in ureditvijo posebnega komforta
in je število strokovno izobraženega postrežništva v
sorazmerju s številom sob. Restavracije so obrati večjega
obsega in komforta, v katerih se oddajajo gorka in mrzla
jedila z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ob
strokovno izobraženem postrežništvu. Gostišča ali ostaja-
lišča so obrati, v katerih se oddajajo tujske sobe z
opremo in ureditvijo preprostejšega komforta. Gostilne

so obrati manjšega obsega, v katerih se oddajajo gorka
in mrzla jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače, a se
smejo oddajati tudi opremljene sobe. Kavarne so obrati
večjega obsega in komforta, v katerih se oddajajo alko¬
holne in brezalkoholne pijače (kava, mleko, čaj in pod.),
mrzla jedila, sladčice in izjemoma tudi nekatera gorka
jedila, kar določi ban s pravilnikom. Penzije so obrati,
v katerih se oddajajo sobe z opremo in postrežništvom,
jedila in alkoholne ali brezalkoholne pijače samo stalnim
gostom za določen čas. Okrepčevalnice (buffeti) so obrati
manjšega obsega in boljše ureditve, v katerih se redoma
oddajajo mrzla jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače.
Ljudske kuhinje so obrati, v katerih se oddajajo jedila
in mlečni izdelki. Krčme (pivnice) so obrati manjšega
obsega, v katerih se točijo alkoholne pijače, a se smejo
oddajati tudi brezalkoholne pijače kakor tudi nekatera
jedila, ki jih predpiše ban.

( 3 ) Prenočišča se smatrajo za neko vrsto ostajališe
ali gostišč, v katerih se oddajajo samo postelje za pre¬
nočevanje. Bari se smatrajo za neko vrsto kavarn in
smejo poslovati pod tem nazivom.

( 4 ) Če se oddajajo v obratih, omenjenih pod točka¬
ma 5. in 8., samo mlečni izdelki in podobno in se točijo
samo mlečne pijače, čaj in pod., se smejo voditi taki
obrati tudi pod drugim naslovom (»Zdravjak« itd.).

( 5 ) Če se izvršujejo obrti pod 2., 4., 5. ali 7. brez
točenja alkoholnih pijač, se mora v naslovu izrečno na¬
vesti, da je dotični obrat brezalkoholna restavracija,
brezalkoholna gostilna, brezalkoholna kavarna ali brez¬
alkoholna okrepčevalnica (brezalkoholni buffet).

( 6 ) Poslovanje v obratih, omenjenih pod točkami 1.,
3., 4. in 6. odstavka ( 1 ), obseza tudi pravico, da ima
imetnik obrta potrebne prostore za spravljanje vozil
svojih gostov, kakor tudi lastna vozila samo za njih
potrebe.

( 7 ) V vseh teh obratih, razen obratov pod točkami
3., 7. in 8. odstavka ( 1 ), je dovoljeno vršiti neprepove-
dane igre, (kvarte, domine, šah, biljard in dr.). Imeti
godbo v pogostinskih podjetjih je dovoljeno samo v pod-

73

jetjih iz točk 2., 4., 5. in 9. odstavka (*). Dovolitev za
čas (uro), kdaj se sme svirati, izdajajo krajevna policij¬
ska oblastva.

( 8 ) Za vse oblike pogostinskih obrtov, ki se usta¬
nove začasno v malem obsegu v posebnih primerih, zlasti
pri večjih gradnjah, vojaških taboriščih in vežbališčih,
prevozih na rekah, na brodarskih in železniških postajah,
v kopališčih in pod., se dajejo dovolitve samo za krajšo
dobo. Prav tako se dajejo dovolitve, če se prirejajo
razstave, sejmi, narodne svečanosti in zabave.

(°) Mednarodno udomačeni nazivi za velike pogostin-
ske obrate se smejo uporabljati samo za hotele in re¬
stavracije.

( 10 ) Če se oddaja stanovanje (soba) ali daje hrana
v obsegu hišnega dela. omenjenega v § 1., odstavku ( 2 ),
točki 17., se tako delo ne smatra za pogostinski obrt.

lv § 76. — 1  Te obrte, ki se nazivajo tudi gostilniška ali
gostilničarski, glede na točko 4. odst. (‘) pač v širšem smislu,
je uravnaval doslej pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostalih
obratovalnicah z alkoholnimi pijačami z dne 15. 'junija 1925.,
Sl. n. št. 171/XXXIV/206, Ur. 1. št. 268/83 (popr. 338/101), z
izpremem-bami in dopolnitvami Sl. n. št. 280/LXXXVI/373 iz.
1. 1927, priobčen v tej izpremenjeni in dopolnjeni obliki v Ur. L.
št. 1/1 dz 1. 1928. Obrtni zakon je izvedel drugačno opredelitev
teh obrtov in jih deloma tudi drugače naziva (pravilniku je
»mehana« — gostilna, obrtnemu zakonu pa krčma; »krčma«
pravilniku kavarna, obrtnemu zakonu pa mnogo manj; »svrati-
šte« je pravilniku gostilna, obrtnemu zakonu zopet nekaj manj;
restavracijo imenuje pravilnik tudi »pivnico«, obrtni zakon tega
poimenovanja nima; »hana« obrtni zakon ne navaja, pravilnik
pa nima »konačdšta«). — Kolikor obrtni zakon v naslednjem ne
daje drugačnih odredb, nasprotujočih pravilniku, ostane pra¬
vilnik po § 427., odst. ( 2 ), točki 2., še v veljavi. — Toda gl.
bansko odredbo z dne 8. marca 1932., VIII. No. 1786/1, Sl. 1.
št. 232/20.

Glede hotelov gl. zakon o davčnih in taksnih ugodnostih
za hotelsko industrijo z dne 13. julija 1930., Sl. n. št. 162/LXI,
Sl. 1. št. 120/21; pravilnik za izvrševanje tega zakona s seznam-
kom klimatskih in turističnih krajev z dne 20. maja 1931., Sl. n.
št. 125/XXXVIII/278, Sl. 1. št. 239/38. — Odločba o klimatsko-
turističnih krajih z dne 11. novembra 1931., Sl. n. štev. 279/
/LXXXVIII/631, Sl. 1. št. 624/81; dopolnitev seznamka Sl. n.
št. 2/1/5 iz 1. 1933., Sl. 1. št. 56/8. — Zakon o carinskih ugod¬
nostih za hotelsko industrijo z dne 17. avgusta 1930., Sl. n..

74

št. 206/LXXlI/435, Sl. 1. št. 171/27 (popr. Sl. 1. št. 231/37 iz
leta 1931.); pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 24. fe¬
bruarja 1931., Sl. n. št. 49/XIII/87, Sl. 1. št. 160/31.

O odobravanju oen za tujske so-be in pregledovanju sob v
letoviščih in zdraviliščih gl. bansko naredbo z dne 16. junija
1931., VIII. No. 2718/1, Sl. 1. št. 233/37. Prim. § 382. kaz. zak. v
pripombi 3  k § 150. — Gl. tudi pravilnik o zatiranju nalezljivih
bolezni v stanovanjih, kjer skupno živi ali se zbira večje šte¬
vilo oseb zaradi prenočevanja, prehrane, zabave itd. z dne
5. januarja 1931., Sl. n. št. 11/III/8, Sl. 1. št. 51/7. (Zakon o za¬
tiranju kužnih bolezni gl. Ur. 1. št. 137/31 iz 1. 1929./1930.)

Glede posebnega pomena izraza »krčma« ob prepovedi, za¬
hajati v krčme, gl. pripombo 1  k § 316.

O postopanju pri ustanavljanju združb gl. pravilnik v pri¬
pombi. 1  k § 364., člen 4.

§ 77.

( J ) Dovolitve za pogostinske obrte se smejo dajati
samo v zgradbah in lokalih (prostorih), ki so prirejeni
za dostojno sprejemanje gostov, zlasti pa morajo biti
higienski urejeni. Preden se dovolitev da, se morajo li
prostori komisijski pregledati, ali ustrezajo zakonskim
pogojem. Minister za trgovino in industrijo izda v spora¬
zumu z ministrom za notranje posle, ministrom za social¬
no politiko in narodno zdravje in ministrom za gradbe
uredbo s predpisi o ustanavljanju in ureditvi pogostin-
skih obratov. 1

( 2 ) Ti obrti se smejo izvrševati samo v lokalu, za
katerega je dovolitev izdana. V prostorih, v katerih se
izvršujejo pogostinski obrti, smejo istočasno obratovati
kinematografi samo, kolikor je to dovoljeno po § 80.
tega zakona.

( 3 ) Ti obrti se ne smejo ustanavljati tako blizu cer¬
kva, božjih hramov, molilnic, javnih šol, bolnic, sana¬
torijev, pokopališč itd., da bi motili službo božjo, odnosno
delo v takih ustanovah.

( 4 ) Razen tega se sme izključiti ustanavljanje takih
obrtov iz poedinih ulic in trgov, če jih pristojno oblastvo
izvzame iz javnih in krajevnih ozirov.

( 6 ) Preden izda pristojno občno upravno oblastvo
dovolitve za take obrte, mora zahtevati od občine in od

75

prisilne združbe, kjer taka obstoji, mnenje o potrebi, dati
dovolitev za ustanovitev dotičnega obrta.

( 8 ) Občina in združba imata pravico pritožbe na
višje občno upravno oblastvo, če se da dovolitev zoper
njiju mnenje, oddano v določenem roku. Prav tako ima
občina pravico pritožbe zoper odločbo krajevnega policij¬
skega oblastva o tem, ali je imeti godbo v pogostinskih
obratih.

K § 77. — 1  Prekrški uredbe se kaznujejo po § 403/6 s
kaznimi po § 399. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5 ; 405; 407.

§ 78.

j 1 ) Z dovolilom za pogostinske obrte se sme likratu
spojiti pravica, izvrševati več pogostinskih obrtov v eni
zgradbi. Opravljanje hotelskega poslovanja se sme spa¬
jati samo z restavracijo ali s kavarno. S penzijami se ne
smejo spajati niti v njih izvrševati drugi pogostinski
obrati.

(-)  Za premestitev pogostinskega obrta v 'drug lokal
v isti občini ni treba zahtevati nove dovolitve, vendar
je za to treba posebne odobritve pristojnega občnega
upravnega oblastva, ki je dolžno preizkusiti, ali se sme
premestitev odobriti glede na odredbe § 77. tega zakona.

( 3 ) Pristojna občina in prisilna združba imata zoper
premestitev obrta pravico pritožbe na višje oblastvo.

( 4 ) Za izvrševanje pogostinskih obrtov, omenjenih v
odstavku j 1 ) § 76., točkah 1. do 6., predpiše minister za
trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic z uredbo
poseben dokaz o izobrazbi.

( 5 ) Krajevna policijska oblastva smejo predpisati za
svoje območje posebne določbe glede vzdrževanja javne¬
ga miru, varnosti in reda v pogostinskih obratih.

( 6 ) Ban predpiše za kopališča, kraje in krajine svo¬
jega območja, važne za turizem, posebne pravilnike,
(kopališke rede), s katerimi uredi poslovanje pogostin-
skih obrtov v teh krajih. S temi kopališkimi redi se
sme urediti tudi sezonsko oddajanje stanovam v najem
po veljavnih predpisih.

76

§ 79.

( x ) Kavarnam, omenjenim pod točko 5. odstavka ( J )
§ 76., sme ban s pravilnikom prepovedati točenje izvest-
nih vrst alkoholnih pijač ali jih omejiti na prodajo v
steklenicah. V krčmah pod točko 9., odstavka ( x ), § 76.,
sme ban prepovedati točenje samo jakih (žganih) pijač
(žganja in pod.). Prekrški te odredbe se kaznujejo po
§ 397.

(-') Točenje alkoholnih pijač 1  v pogostinskih obrtih
odobrujejo pristojna finančna oblastva samo, če je imet-
, nik obrta predhodno pridobil dovolitev po § 76. tega
zakona in če je točenje dovoljeno. Minister za finance
predpiše v sporazumu z ministrom za trgovino in indu¬
strijo postopanje ob izdajanju odobritve za točenje alko¬
holnih pijač v pogostinskih obrtih.

K § 79. — 1  Pravilnik o točarinski pravica z dne 30. ju¬
nija 1925., Sl. n. št. 171/XXXIV, Ur. 1. št. 269/83, z izpremem-
bami in dopolnitvami Sl. n. št. 82/XVIII iz 1. 1927., Ur. 1. št.
188/46, je priobčen v tej izpremenjeni in dopolnjeni obliki v
Ur. 1. št. 2/1 iz 1. 1928.; izpr. in dop. z dne 4. aprila 1932.,
Sl. n. št. 96/XLII/306, Sl. 1. št. 363/35. — Prim. bansko na-
redbo o izdajanju pooblastil za točenje vina lastnega pridelka
z dne 27. junija 1932., Sl. 1. št. 482/54.

§ 80 .

( x ) Dovolitve za kinematografe veljajo samo za tista
podjetja, ki so predpisno urejena in ki ustrezajo grad¬
benim predpisom. 1  Dovolitve za kinematografe se smejo
izdajati občasno za prikazovanje predstav tudi v pro¬
storih obstoječih gledališč, koncertnih zgradb in pod.,
izjemoma tudi v prostorih pogostinskih obratov pod
točkami 2., 4., 5. in 9. odstavka ( 1 ) § 76., če imajo pred¬
pisno zgrajen in urejen prostor za kinooperaterja,
odkoder se prikazujejo filmi (kabina za kinooperaterja)
in če se dajo prirejati predstave v teh prostorih glede
na javno varnost. Take dovolitve se dajejo občasno
na rok.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo izda v sporaz¬
umu z ministrom za gradbe in ministrom za notranje

77

posle uredbo o predpisih za napravljanje in ureditev
kinematografov. Obenem predpiše minister za trgovino
in industrijo odredbe o strokovnem izobražanju kino¬
operaterjev in o opravljanju njih izpitov. 2

K § 80. — 1  Gl. ukaz v § 427. 1II/7 in pripombo 1  k § 35.

2  Gl. ministrski ukaz z dne 18. septembra 1912., drž. zak.
štev. 191.

Kdor ravna pri voditvi kinematografskega podjetja zoper
odredbo tega paragrafa, se kaznuje po §§ 399. 1/10 in 399. 3.
Gl. tudii §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5 ; 405 ; 407.

§ 81 .

(') Podjetja za redno prevažanje potnikov in blaga
z motornimi vozili se smejo izvrševati v kraju ali iz
kraja v kraj po določenem voznem redu, v določeni
smeri in na določenih cestah.

( 2 ) Dovolitev se da samo, če cesta, po kateri bo
podjetje opravljalo promet, in motorna vozila, s katerimi
se bo promet vršil, tehnično ustrezajo pogojem za oprav¬
ljanje prometa brez nevarnosti za potnike in tujo imo-
vino. V mestih z nad 30.000 prebivalci se daje dovolitev
za izvrševanje teh obrtov v obmestju prvenstveno mest¬
nim občinam.

( 3 ) Preden se izda dovolitev, mora zahtevati pri¬
stojno občno upravno oblastvo od mestne občine izjavo,
ali se želi sama baviti s takim poslom. Izjavo mora
občina oddati v dveh mesecih. Če izjavi, da hoče sama
tako podjetje ustanoviti, mora to izvršiti v roku, ki ga ji
določi pristojno občno upravno oblastvo. Ta rok ne sme
biti daljši od šestih mesecev. Drugače se sme izdati
dovolitev tudi zasebnim interesentom.

( 4 ) Motorna vozila se morajo, preden se puste v
promet, ob prosilčevih stroških pregledati, predpisno
registrirati in se mora po vrsti vozil ugotoviti, ali je
moči z njimi na zaprošeni progi opravljati promet. Proga
(cesta) se pregleda samo izjemoma, če to zahtevajo po¬
sebni tehnični razlogi. Komisijo določi ban one bano¬
vine, ki je pristojen dati dovolitev. Ban sme odrediti, da
opravi pregled vozil pristojno prvostopno občno upravno
oblastvo.

78

( 5 ) Dovolitev za opravljanje obratovanja teh podjetij'
se da za najmanj pet let. Ko se dovolitev da, se odobrita
tudi vozni red in cenovnik za vožnjo in prevoz. Postopa¬
nje zaradi izpremembe vožnje in cenovnika se predpiše
s pravilnikom.

( 6 ) Po izdaji dovolila se mora začeti promet najkes-
neje v treh mesecih. Drugače dovolitev prestane veljati.
Vsako prekinitev obratovanja mora predhodno ban odo¬
briti. Če prekine podjetje promet brez te odobritve, se
sme dovolitev odvzeti, razen v primeru višje sile.

§ 82 .

( 1 )  Podjetje za prevažanje potnikov in blaga z motor¬
nimi vozili je dolžno izvršiti pri zavarovalnem zavodu v
državi zavarovanje za poškodbe in škode, ki bi se pri¬
zadele ob prevažanju potnikom in drugim osebam, in
sicer v obsegu, ki se določi s pravilnikom. To zavaro¬
vanje gre v korist osebam, ki jim je prizadeta poškodba
ali škoda. Promet se ne sme začeti, dokler to zavarovanje
ni izvršeno. Neplačane premije se poravnavajo iz varščine,
a varščina se mora v takem primeru dopolniti do popol¬
nega določenega zneska. Zavarovanje 1  se izvrši enotno
za vso kraljevino po pogojih, ki jih ustanovi minister za
trgovino in industrijo. Eventualni posebni dohodki iz
tega zavarovanja se uporabijo za pospeševanje turizma.

( 2 ) Podjetje mora na zahtevo države in proti ustrezni
odškodnini prevzeti prevažanje pošte na svojih progah
ob pogojih, ki se predpišejo za poedine vrste poštne
službe s pravilnikom. Prav tako mora uvesti proti ustrez¬
ni državni podpori promet tudi na novih proerah, važnih
za turizem, če so te proge v zvezi z obstoječimi progami
tega podjetja. Če se glede odškodnine ne sklene spo¬
razum, odloči o višini odškodnine redno sodišče.

( 3 ) Na turističnih progah mora vzdrževati podjetje
promet z vozili, ki ustrezajo sodobnim zahtevam. Za take
proge se mora spraviti vozni red v sklad z voznim redom
ostalih prometnih sredstev.

( 4 ) Višina varščine, ki jo mora položiti podjetje za
prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili, se

79

določa po dolžini proge, številu sedežev, odnosno tonaži
vseh vozil te proge, kakor tudi glede na večjo ali manjšo
živahnost in težavnost tega prometa.

K § 82. — 1  Gl. pripombo 12  k § 60.

§ 83.

Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da
predpiše v sporazumu z ministrom za notranje posle,
ministrom za gradbe, ministrom za promet in ministrom
za socialno politiko in narodno zdravje s pravilnikom
podrobnejše odredbe o poslovanju prevoznih podjetij in
tudi podrobnejše odredbe o opravljanju poslov, ki se
utegnejo pokazati za potrebne v občno korist, zlasti o
postopanju ob izdajanju dovolitev, o zavarovanju, o mo¬
tornih vozilih in vzdrževanju higiene v njih, o opravlja¬
nju prometa, o prometnem osebju, o reviziji voznih redov
in cen in vobče o kontroli nad poslovanjem teh podjetij.

§ 84.

( 1 ) Dovolitve za male železnice javnega prometa se
dajejo prvenstveno občinam in drugim javnopravnim
telesom. Preden se dajo dovolitve zasebnikom, mora
zahtevati pristojno občno upravno oblastvo od občine iz¬
javo, ali želi sama tako železnico osnovati. Izjavo mora
oddati občina v treh mesecih; če izjavi, da hoče sama
tako železnico osnovati, mora to izvršiti v roku, ki ga
ji določi pristojno občno upravno oblastvo. Ta rok ne sme
biti daljši od leta dni. Drugače se sme izdati dovolitev
zasebnim interesentom.

( 2 ) Z uredbo, ki jo izda minister za trgovino in indu¬
strijo v sporazumu z ministrom za notranje posle, mini¬
strom za promet in ministrom za gradbe, se predpišejo
pogoji za gradnjo.

§ 85.

(*) Za obrte iz točke 27. odstavka ( 1 ) § 60. se mora
odrediti, da sta vsako prevozno sredstvo, ki se uporablja
v tem poslovanju, in vsaka oseba, ki ponuja osebne
usluge, opremljena s številko.

80

( 2 ) Občno upravno oblastvo prve stopnje sme izdati
za svoje območje in po predlogu svojih občin pravilnik, 1
s katerim se podrobneje predpiše poslovanje teh obrtov
glede na javno varnost in zdravje, ustanovi poslovni
red, po katerem so imetniki teh obrtov dolžni biti občin¬
stvu na uslugo podnevi in ponoči. Pravilnik odobri ban.

( 3 ) Prekrški odredb tega paragrafa se kaznujejo
po § 397.

K § 85. — 1  P-ravilnik o poslovanju v obrtu izvošokov na
Bledu in v Bohinju z dne 23. junija 1933., št. 3216/6 oreškega
načelstva v Radovljici, Sl. 1. št. 430/66.

§ 86 .

Voditelji avtomobilov in motornih vozil pri podjetjih
iz točk 25. in 27. odstavka j 1 ) § 60. morajo podati dokaz,
da so opravili pred pristojnim oblastvom izpit za vozača 1
motornih vozil. Brez tega izpita ne sme nihče omenjenih
prometnih sredstev voditi.

K § 86. — 1  Gl. § 428. 1/12.

§ 87.

Z 1 ) Pravica prevažanja z brodi in drugimi plovnimi
objekti na neplovnih rekah, jezerih in prekopih se daje
prvenstveno javnim samoupravnim telesom. Ta telesa
ne smejo dajati te svoje pravice v zakup.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše v spo¬
razumu z ministrom za gradbe pravilnik o tehniškem
nadzorstvu in poslovanju teh podjetij.

§ 88 .

( J ) Podjetje za tehtanje blaga sme v svojem ob¬
močju opravljati izključno občina. Če občina od tega
odstopi, se sme dati dovolitev zanesljivim zasebnikom.

( 2 ) Cenovnik (tehtarino) za opravljanje tega posla
odobri občno upravno oblastvo prve stopnje, pristojno
za dajanje dovolitev.

81

( :i ) Osebe, ki vodijo to tehtanje, morajo biti polno¬
letne in so zavezane, dokazati izobrazbo s posebnim
izpitom pri pristojni banski upravi. Dolžne so, podati pri
občnem upravnem oblastvu prve stopnje pismeno izjavo,
da bodo opravljale ta posel vestno in nepristranski.

( 4 ) Ta podjetja morajo voditi poseben vpisnik, v ka¬
terega je treba vpisati vsako poedino stehtano težo.
Strankam je izdajati pismeno potrdilo o teži.

( 5 ) Občinska uprava mora nadzirati zasebna pod¬
jetja in prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu obla¬
stvu vsako nerednost pri tehtnici. Tehtnica, ki jo spozna
kontrola mer pri občasnem pregledu za nepravilno, se
uradno plombira in se označi na vidnem mestu za ne¬
sposobno za javni promet. Ob popravljanju se sme zaliv¬
ka sneti, a samo vpričo organa občinske uprave; o tem
je sestaviti zapisnik in obvestiti pristojno kontrolo mer.*

(“) Podrobnejše odredbe o opravljanju izpita za
izvrševanje tega posla predpiše minister za trgovino in
industrijo s pravilnikom.

K § 88. — 1  Zakon o osrednji upravi za mere in drago¬
cene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontro¬
lah sodov z dne 30. junija 1928., Sl. n. št. 156/L, Ur. 1. št. 251/70
(popr. št. 272/16); izpr. glede kontrole mer z zakonom o ure¬
ditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občnih
upravnih oblastvih z dne 2. decembra 1930., Sl. n. št. 62/XVIII/
/108 iz 1. 1931., Sl. 1. št. 459/66. — Uredba o ustroju in pod¬
ročju strokovnih referentov (oddelkov) kontrole mer z dne
5. marca 1931., Sl. n. št. 62/XVIII/110, Sl. 1. št. 501/69. Odločba
z dne 17. januarja 1931., Sl. n. št. 62/XVIII/109, Sl. 1. št. 460/66.

Kdor ravna zoper odredbo odstavkov ( 4 ) in ( 5 ) tega para¬
grafa, se kaznuje po § 398/5. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5;
405; 407.

§ 89.

(*) Obrti za prodajanje starin se smejo otvarjati
samo po mestih in večjih krajih, in sicer samo v ulicah,
posebej določenih po zaslišanju sanitetnega in policij¬
skega oblastva.

e

82

( 2 ) Imetniki takih obrtov se morajo ravnati po vseh
policijskih predpisih in naredbah v korist javne varnosti
in razkužiti predmete, ki jih nabavijo za prodajanje.

§ 90 .

Za trgovino s predmeti, katerih vrednost s časom
in z uporabljanjem raste ali se zbog njih umetniške vred¬
nosti ne zmanjšuje (antikvitete 1 ), dovolitve ni treba.

K § 90. — 1  Gl. odločbo, s katero se prepoveduje izvoz
(zlata, platine in srebra, izdelkov iz zlata dn srebra in) starin¬
skih predmetov umetniško-zgodovinske vrednosti z dne 19. ju¬
nija 1925., Sl. n. št. 136/XXVIII, Ur. 1. št. 212/64.

§ 91 .

( J ) Dovolitve za javne klavnice 1  se dajejo ob pridrže-
vanju veterinarskih predpisov občinam, drugim osebam
pa, če take dovolitve ne zahtevajo občine. Ob izdajanju
dovolitve zasebnim interesentom mora zahtevati pristoj¬
no občno upravno oblastvo od občine izjavo, ali se želi
baviti s tem poslom. Izjavo mora občina oddati v treh
mesecih. Zasebnikom se izda dovolitev po natečaju in
po pogojih, ki se predpišejo v dovolilu. V korist takega
podjetja se sme odrediti razlastitev privatnega zemljišča.
Potreba, obseg in pogoji za odobritev razlastitve se
ocenjajo po zakonu o razlaščanju. Odobritev izda pri¬
stojni ban.

( 2 ) Klavnice industrijskih (tvorniških) podjetij, ki
v svojih delavnicah in napravah koljejo živino, da pre¬
delujejo meso, ne potrebujejo posebne dovolitve za klav¬
nico, toda dolžne so vršiti delo ob upoštevanju veteri¬
narskih predpisov.

( 3 ) Podrobnejše predpise o ureditvi in poslovanju
klavnic izda minister za trgovino in industrijo v spora¬
zumu z ministrom za poljedelstvo in ministrom za social¬
no politiko in narodno zdravje.

K § 91. — 1  Prim. zakon o odvračanju in zatiranju žival¬
skih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928., SI. n. št. 144/XLVII,

88

Ur. 1. št. 287/80; četrti in peti odstavek § 28. (drugi odstavka
§ 28. in § 29. prestali veljati po § 425/6). — K temu pravilnik
o uporabi in 'izvrševanju ukrepov za zaščito zoper živalske
kužne bolezni in za njih zatiranje z dne 28. aprila 1931.,
št. 19.161/IV, Sl. n. št. 102/XXXI/225, Sl. I. št. 666/85, izpre-
menjen v oddelku o slinavki in parkljevki z uredbo o zatira¬
nju slinavke in parkljevke (aphtae epizootieae) z dne 4. avgu¬
sta 1933., št. 50.500/IV, Sl. n. št. 227/LXVIII/665, s prilogo
(navodilo zia razpoznavo teh bolezni) Sl. n. št. 227/LXVIII/666,

§ 92.

(*) Za izvrševanje dimnikarskih obrtov se predpiše¬
jo pravilniki. Te pravilnike 1  predpisuje za svoje območje
ban po zaslišanju pristojnih zbornic.

( 2 ) V pravilniku je treba zlasti določiti, katere po-
edine objekte je ometati in kolikokrat, in kako naj se
ustanove dimnikarski okoliši, za katere se naj odobruje
pravica poslovanja, kakor tudi predpisati cenovnik
(takse) 2  o odmeni za delo. Kateri tvorniški dimniki in
dimovodni objekti spadajo redoma med objekte dimni¬
karskega poslovanja, se predpiše s pravilnikom. V vsa¬
kem okolišu se praviloma postavi po en dimnikarski
mojster.

K § 92. — 1  Pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta
z dne 9. novembra 1932., Sl. 1. št. 728/91 (za Dravsko banovino).

2  Maksimalni cenovnik za dimnikarska dela z dne 9. no¬
vembra 1932., Sl. 1. št. 729/91 (za Dravsko banovino).

Odstavek ( 2 ) je označen v (izvirniku pomotno kot od¬
stavek ( 3 ).

Prekrški uredb po tem paragrafu se kaznujejo po § 403/8
s kaznimi po §§ 397. do 399. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5;
405; 407. — Prim. § 382. kaz. zak. v pripombi 3  k § 150.

§ 93.

(*)  Dovolitve za iapraznjene dimnikarske okoliše se
dajejo samo po javnem natečaju (konkurzu), ki ga mora
razpisati prvostopno občno upravno oblastvo v 15 dneh
od dne, ko je postal okoliš prost.

6 *

84

(-) Dovolitev se daje prvenstveno osebi, ki je poleg
strokovne izobrazbe in zanesljivosti podala dokaz o naj¬
daljši neprekinjeni zaposlitvi. Vojnim invalidom 1  in
pomočnikom, ki so postali pri deln invalidi, gre prven¬
stvo pred vsemi prosilci, če znaša čas njih zaposlitve
Ve časa zaposlitve ostalih prosilcev. Med invalidi gre
prednost tistemu, čigar invalidnost je večja.

(• ! ) Čas, prebit v samostojnem poslovanju v svojstvu
dimnikarskega mojstra, se šteje za dobo zaposlitve.

K § 93. — 1  Po invalidskem zakonu z dne 4. julija 1929.,
Sl. n. št. 173/LXXII, Ur. 1. št. 326/81; izpr. dn dop. z dne 4. de¬
cembra 1929., Sl. n. št. 288/CXVIII, Ur. 1. št. 30/9 iz 1. 1929./
/1930., in izpr. in dop. z dne 18. septembra 1930., Sl. n. št.
224/LXXVIII/474, Sl. 1. št. 207/35. Gl. tudi pravilnik za izvrše¬
vanje tega zakona z dne 20. decembra 1929., Sl. n. št. 304/
/CXXIX, Ur. 1. št. 61/17 iz 1. 1929./1930.

§ 94.

j 1 ) Dimnikarski mojstri opravljajo dimnikarske po¬
sle v svojem okolišu osebno in so za delo osebno odgo¬
vorni. Če ne opravljajo dela osebno, morajo postaviti
poslovodjo po tem zakonu. Samo če preti nevarnost od
požara, smejo izjemoma opravljati posel tudi v drugih
okoliših.

( 2 ) V pravilniku se sme predpisati, da pobirajo
občine v manjših krajih in selskih občinah takse za ome¬
tanje dimnikov. Občina sme pridržati od pobranih taks
največ 5% za ustanovitev in vzdrževanje požarne službe
v občini. V mestnih okoliših pobira dimnikar takse ne¬
posredno od interesentov, po potrebi pa se smejo izter¬
jevati z administrativno izvršbo po pristojnem občnem
upravnem oblastvu prve stopnje. 1

K § 94. — 1  Gl. zakon o občnem upravnem postopku z
dne 9. novembra 1930., Sl. n. št. 271/XCIII/571, Sl. 1. št. 26/4
iz 1. 1931. — Poslovnik za občna upravna oblastva z dne
23. oktobra 1931., Sl. n. št. 270/LXXXV/595, SI. 1. št. 598/79. —
Navodilo z dne 4. februarja 1931., Sl. n. št. 35/X/54, Sl. 1. št.
221/36.

Glede kazni gl. poslednji odstavek pripombe 2  k § 92.

85

III. poglavje.

Izdajanje pooblastitev in dovolitev za izvrševanje
obrtov.

Prvi oddelek.

Postopanje oblastev.

§ 95.

( 1 ) Kdor se po § 4. tega zakona obrne z vlogo do
oblastva za izdajo pooblastitve ali dovolitve, mora pre¬
dati vlogo pismeno ali pa ustno na zapisnik pri pristoj¬
nem občnem upravnem oblastvu prve stopnje. Kdor
namerja opravljati istočasno več obrtov, mora vsak obrt
prijaviti s posebno vlogo. Samo obrti in stroke, ki se
po krajevnih potrebah in običajih izvršujejo skupno, se
smejo prijaviti z eno vlogo.

( 2 ) Vloga mora obsezati te-le podatke:

1. rodbinsko in rojstno ime, rojstno leto, državljan¬
stvo in zasebno stanovanje osebe, ki prijavlja obrt; te
podatke za poslovodjo pri obrtih, ki se vodijo po zakonu
tudi s poslovodjo, pri javnih in komanditnih družbah
vse te podatke za družbene člane, ki so upravičeni
družbo zastopati in voditi (§ 10.); pri delniških družbah,
družbah z omejeno zavezo in zadrugah sodno protokoli-
rano firmo s spiskom članov uprave in podatki o poslo¬
vodji, ki vodi posle, če je firma že sodno protokolirana;

2. ime, pod katerim se bo obrt vodil;

3. obrt, ki se namerja izvrševati;

4. podatke o obrtih, ki se morda že izvršujejo na
osnovi pooblastitve ali dovolitve;

5. sedež obrta (kraj, ulico in hišno številko lokala,
v katerem se namerja obrt izvrševati).

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo sme predpisati
za sestavo vloge s pravilnikom tudi druge podatke, ki
bi bili potrebni.

( 4 ) Občna upravna oblastva smejo dajati pooblastitev
ali dovolitev delniškim družbam, družbam z omejeno

86

zavezo in zadrugam tudi, najsi še niso svoje firme sodno
protokolirale, ko podado dokaz, da je ustanovitev družbe
ali zadruge v teku. V teh primerih določijo oblastva rok,
v katerem je treba predložiti dokaz o izvršeni protoko-
laciji. Če se ne predloži tak dokaz v določenem roku,
mora isto oblastvo pooblastilo ali dovolilo odvzeti in
uničiti.

( r> ) Vlogi je treba priložiti potrebne listine, s kate¬
rimi se dokazuje, da prosilec izpolnjuje pogoje, pred¬
pisane za izvrševanje prijavljenega obrta. Prosilec je
dolžan, priložiti vlogi potrdilo pristojne zbornice, da
ustrezajo predložene listine zakonskim pogojem. V ta
namen se mora obrniti po pristojni združbi do zbornice.
Združba mora odposlati zbornici zahtevo v petih dneh,
zbornica pa izdati potrdilo najdalj v desetih dneh od
dne vročene ji zahteve. Če zbornica ne izda potrdila v
predpisanem roku, sme prosilec predati vlogo brez tega
potrdila. Prosilec je dolžan položiti ob predaji zahteve
vpisnino pri blagajni združbe (§ 358-). V korist zbornice
se smejo pobirati takse po veljavnih predpisih. 1

( 6 ) Kdor ob času, ko preda vlogo oblastvu, še nima
lokala in ne misli izvrševati obrta v svojem stanovanju,
sme, kolikor ne gre za obrt, za katerega je treba dovo¬
litve (§ 60.), označiti samo kraj, kjer želi poslovati, lokal
pa sme prijaviti naknadno, toda vsekakor pred začetkom
poslovanja.

K § 95. — 1  Razglas banske uprave Dravske banovine z
dne 19. oktobra 1932., VIII. No. 5365/2, Sl. 1. št. 695/86, izdan
po odst. ( 2 ) § 33. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih
zbornicah z dne 3. avgusta 1932., Sl. n. št. 178/LXXV/512, Sl. 1.
št. 581/69.

O kolkovanju vlog samih gl. pojasnilo o taksiranju vlog na
trgovinske, industrijske in obrtne zbornice z dne 15. aprila
1933., Sl. n. št. 108/XXXI/308, Sl. 1. št. 272/42.

§ 96.

( J ) Pristojno občno upravno oblastvo pregleda vlogo
in če najde, da oni, ki je podal vlogo, izpolnjuje vse
zakonske pogoje za izvrševanje obrta in da ni zakonskih
zadržkov glede poslovanja in kraja poslovanja, izda naj-

87

kesneje v 15 dneh od prejema vloge pooblastitev, odnos¬
no za obrte iz § 60. v 30 dneh dovolitev. V istih rokih
je izdati prosilcu tudi rešitev, s katero se prošnja zavrne.
Pri obrtih, za katere je predpisana dovolitev bana ali
ministra [§ 60., odstavka ( 3 ) in (*)], se izda dovolitev
najkesneje v 60 dneh. Isti rok velja tudi za rešitev, s
katero se prošnja zavrne.

( 2 ) Če oblastvo na ustno prijavo ne izda takoj po¬
oblastitve, je izdati prosilcu takoj pismeno potrdilo o
prejemu prijave. Na pismeno vlogo je izdati tako potr¬
dilo v 48 urah. To potrdilo še ne daje pravice za po¬
slovanje.

( 3 ) Za obrte, za katere je po §§ 105. in naslednjih
treba posebne odobritve za postavitev delavnic in na¬
prav, se izda predhodna pooblastitev ali dovolitev.

( 4 ) Glede ocene, načina in kraja poslovanja se sme
odrediti skladno s § 106., odstavkom ( 2 ), komisijski
ogled ob prosilčevih stroških.

§ 97.

j 1 ) Če ni v vlogi vseh podatkov ali če oseba ne iz¬
polnjuje vseh pogojev za izvrševanje prijavljenega obrta,
jo mora pozvati pristojno občno upravno oblastvo, naj
vroči v 15 dneh potrebne podatke in dokaze. Če jih v
tem roku ne vroči, jo oblastvo zavrne z obrazloženo
rešitvijo in z izrečnim opozorilom na odredbe § 398.,
točke 1., tega zakona.

( 2 ) Če pristojno občno upravno oblastvo v označenem
roku 15 dni prosilca ne pozove, naj predloži podatke, ki
v vlogi niso bili označeni, ali če ga ne zavrne z odločbo
in mu ne izda pooblastitve, sme prosilec po izteku ozna¬
čenega roka na podstavi vložene prijave začeti poslo¬
vanje. Izjemna pravica, začeti poslovanje, se ne nanaša
na obrte iz § 60., ki se ne smejo nikoli izvrševati pred
izdajo dovolitve.

( 3 ) Če izda pristojno občno upravno oblastvo naknad¬
no, ko je prosilec po odstavku ( 2 ) tega paragrafa začel
poslovanje, obrazloženo odločbo, s katero ga zavrača,

88

mora prosilec ustaviti nadaljnje poslovanje v roku, ki ga
določi oblastvo v odločbi.

§ 98.

(‘) V pooblastilo ali dovolilo je postaviti glavne po¬
datke iz vloge, ki je sestavljena skladno z odredbami
§ 95., in je potrditi, da je pooblastitev ali dovolitev
vpisana v obrtni register, v katerega vpisuje občno uprav¬
no oblastvo prve stopnje vsako izdano pooblastitev ali
dovolitev kakor tudi vsako izpremembo, nastalo v obrtu.
To pooblastilo ali dovolilo služi imetniku obrta za izkazi-
lo, da ima pravico, izvrševati dotični obrt; na zahtevanje
ga mora pokazati vsakemu organu, ki je upravičen,
vršiti nadzorstvo nad njegovim poslovanjem.

(-) Zbornica je dolžna vpisati prejeto pooblastilo ali
dovolilo v vpisnik, ki ga mora posebej v ta namen voditi.

( 3 ) Zbornici gre pravica, pritožiti se v 15 dneh zoper
izdano pooblastitev na pristojno višje upravno oblastvo.
Predpisno podana pritožba ima odložilno moč glede izvr¬
ševanja pooblastitve.

( 4 ) Pristojno občno upravno oblastvo mora obenem,
ko izda pooblastitev ali dovolitev ali njiju izpremembo,
obvestiti o registraciji pristojno davčno upravo, zbornico,
prisilno združbo, oblastvo za inšpekcijo dela, okrožni
urad za zavarovanje delavcev in eventualno tudi druga
prizadeta oblastva ali ustanove in jim vročiti obenem
prepis pooblastila ali (dovolila. Prav tako se mora sporo¬
čiti vsaka izprememba sedeža obrta, ustanovitev in
izprememba pomožnih lokalov, prodajalnic, poslovalnic,
pisarn, delavnic, podružnic (filialk), hranišč, založišč in
skladišč.

( 5 ) Dovolila, ki jih izdajo višja oblastva, se vročajo
strankam vedno po pristojnih občnih upravnih oblastvih
prve stopnje.

( 6 ) Obrazec za pooblastila 1  in dovolila-’ predpiše mi¬
nister za trgovino in industrijo.

K § 98. — 1  Pooblastilo: obrazec št. 1 po pravilniku o
obrazcih po zakonu o obrtih z dne 7. marca 1932., Sl. n. št.
69/XXVIII/191, Sl. 1. št. 432/46.

89

Predhodno pooblastilo: obrazec št. 3 po tem pravilniku.

2  Dovolilo: obrazec št. 2 (po pravilniku iz pripombe 1 ).

Predhodno dovolilo: obrazec št. 4 (po pravilniku iz pri¬
pombe *).

§ 99.

(*) Zaradi vpisovanja obrtov, za katere je dana po¬
oblastitev ali dovolitev, se morajo voditi pri občnih uprav¬
nih oblastvih prve stopnje štirje registri, eden za obrte,
za katere je treba dovolitve po § 60., drugi za obrte iz
§ 23., tretji za obrte iz § 32., četrti pa za vse ostale.
Minister za trgovino in industrijo sme odrediti, naj se
vodijo še posebni registri za poedine stroke.

( 2 ) Za tiste obrte, za katere izdaja po odredbah tega
zakona dovolitev ban, odnosno minister za trgovino in
industrijo, se sme osnovati tudi pri teh oblastvih vpisnik,
v katerega se vpisujejo izdane dovolitve. Ti oblastvi
morata vročati overovljene prepise izdanih dovolil pri¬
stojnim občnim upravnim oblastvom prve stopnje v isto¬
časno registriranje in obvestitev oblastev in ustanov,
omenjenih v odstavku ( 2 ) § 98. 1

(®) Obrazec 2  za obrtni register predpiše minister za
trgovino in industrijo.

K § 99. — 1  Prav: v odstavku ( 4 ) § 98.

2  Obrazec št. 11 (po pravilniku 'iz pripombe 1  k § 98.).

Gl. tč. 10. navodil z dne 24. decembra 1932., Sl. n. št.
ll/IV/28 iz 1. 1933., Sl. 1. št. 149/19.

§ 100 .

(‘) Kolikor ta zakon izrečno ne odreja česa drugega,
je imetnik obrta dolžan prijaviti v 15 dneh občnemu
upravnemu oblastvu prve stopnje vsako izpremembo
sedeža obrta, ustanovitev in izpremembo pomožnih
lokalov (prodajalnic, poslovalnic, pisarn in delavnic),
shranišč, založišč in skladišč zaradi pristojnega postopa¬
nja po odredbah tega zakona. Če se vzamejo podatki v
vednost ali odobre, jih vroči pristojno oblastvo takoj
oblastvom in ustanovami, omenjenim v § 98.

( 2 ) Prav tako in v istem roku je treba prijaviti vsa¬
ko postavitev in izpremembo poslovodje. Postavitev ali

90

izpremembo poslovodje pri obrtih, ki se izvršujejo' na
osnovi pooblastitve [§ 3., odstavek j 1 ), točka 1.], jemlje
na znanje pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje,
postavitev poslovodje pri obrtih iz § 60. pa odobri občno
upravno oblastvo, pristojno za izdajo dovolitve. Občno
upravno oblastvo mora pri postavljanju ali preminjanju
poslovodje preizkusiti, ali izpolnjuje pogoje tega zakona.
Ce se postavitev poslovodje vzame na znanje ali se
odobri, obvesti oblastvo o tem takoj osebo, ki je vložila
prijavo, zbornico in pristojno prisilno združbo in ga
vpiše v register.

( 3 ) Obrti, ki se vodijo po tem zakonu samo s poslo¬
vodjo, se smejo izvrševati, če izstopi poslovodja iz obrata,
brez poslovodje najdalj dva meseca.

( 4 ) Za obrte iz § 60., za katere izdaja dovolitev ban,
odnosno minister za trgovino in industrijo, mora občno
upravno oblastvo prve stopnje o vsaki prijavi imetnika
obrta, da so nastale izpremembe, omenjene v odstavkih
C 1 ) in ( 2 ), obvestiti bana v 8 dneh od prejema prijave.
Tako je predložiti banu v odobritev tudi postavitev in
premeno poslovodje. V istem roku je obvestiti po pristoj¬
nem banu tudi ministrstvo za trgovino in industrijo, če
je to pristojno, izdati dovolitev.

( 6 ) Prekrški odredb tega paragrafa se kaznujejo po
§ 397.

Drugi oddelek.

Pristojnost oblastev.

§ 101 .

Sreska načelstva in mestna načelstva s pravico občne¬
ga upravnega oblastva prve stopnje opravljajo po tem
zakonu vse posle občnega upravnega oblastva, kolikor
niso izrečno pridržani banu ali drugim oblastvom.

§ 102 .

(*) V banovo pristojnost spada dajanje dovolitev iz
odstavka (*) § 60. za:

91

1. trgovino z orožjem, strelivom in raznosili kakršne¬
koli vrste [točka 1., odstavek (*) § 60.] kakor tudi za
proizvajanje teh predmetov, kolikor se vrši po odstavku
( 1 ), točkah 8. in 79. § 23.;

2. podjetja (naprave) za proizvajanje električne ener¬
gije, kolikor ne spadajo ta podjetja med podjetja iz od¬
stavka ( 4 ) § 60. [točka 3., odstavek (*) § 60.];

3. proizvajanje strupov, zdravil in zdravilnih specia¬
litet, tvarin in preparatov za zdravila, kolikor ni to
izključna pravica lekarn [točka 4., odstavek (*) § 60.];

4. trgovino z zdravili, s specialitetami, tvarinami in
preparati za zdravila, z drogami in s strupi, kolikor to
ni izključna pravica lekarn [točka 6., odstavek (*) § 60.];

5. bankirske in menjalske posle, razen poslov, ki jih
opravljajo delniške družbe in družbe z omejeno zavezo,
kakor tudi zavarovalne posle vseh vrst [točka 7., odsta¬
vek (*) § 60.];

6. prodajanje vrednostnih papirjev na obroke [točka

8., odstavek ( 4 ) § 60.];

7. podjetja za prodajanje premičnin na javni dražbi
[dražbovalnice, zavodi za licitacije; točka 10., odstavek j 1 )
§ 60.];

8. podjetja za dajanje posojil na ročno zastavo [točka

11., odstavek (*) § 60.];

9. podjetja za dajanje informacij in za posredovalne
posle zaradi poravnavanja med dolžniki in upniki [točka

13., odstavek ( J ) § 60.];

10. časniške agencije [točka 14., odstavek (*) § 60.];

11. potniške agencije [točka 15., odstavek ( 4 ) § 60.];

12. pisarne za posredovanje nakupov in prodaj ne¬
premičnin [točka 16., odstavek (*) § 60.];

13. pisarne za zastopanje pred upravnimi oblastvi,
izvzemši finančne zastopnike po § 73., odstavkih (*) in ( 2 )
[točka 17., odstavek (*) § 60.];

14. pisarne za ženitno posredovanje [točka 18., od¬
stavek (*) § 60.];

15. zasebne detektivske pisarne [točka 19., odstavek

O §60.];

92

16. zasebne pisarne za posredovanje dela in službe
[točka 20., odstavek (*) § 60.];

17. odpremnike ladij [točka 21., odstavek ( x ) § 60.];

18. kinematografe [točka 23., odstavek (*) § 60.];

19. podjetja za redno prevažanje potnikov in blaga
z motornimi vozili [točka 25., odstavek ( x ) § 60.];

20. male železnice za javni promet in za tramvaje
[mestne, cestne, žične in podobne železnice; točka 26.,
odstavek (*) § 60.];

21. javne klavnice [točka 32., odstavek (“) § 60.].

( 2 ) Ban je pristojen, če zahteva dovolitev obrta iz
§ 60., odstavka (‘j, občina mesta s pravico prvostopnega
občnega upravnega oblastva.

( 3 ) Če drži proga, na kateri se vrši promet z motor¬
nimi vozili ali z železnico [podjetja iz točk 25. in 26.
odstavka (*) § 60.], čez meje ene banovine, daje dovoli¬
tev ban one banovine, v katere območju je sedež pod¬
jetja, sporazumno z banom tiste banovine, ki se čez nje
območje vrši promet. Če se take proge ne dotikajo bano¬
vine, v katere območju je sedež podjetja, izda dovolitev
s prizadetimi bani ban tiste banovine, v katere območju
je daljši del proge.

(*) Delniškim družbam, družbam z omejeno zavezo
in gospodarskim zadrugam, ki namerjajo izvrševati obrt
iz § 60., odstavka ( x ), daje ban dovolitev za opravljanje
poslovanja obenem z dovolitvijo za ustanovitev, če je za
to pristojen. To velja tudi za družbe z omejeno zavezo,
če je za njih ustanovitev predpisana dovolitev.

§ 103.

Č) V pristojnost ministra za trgovino in industrijo
spada izdajanje dovolitev za podjetja za redno prevaža¬
nje potnikov in blaga z motornimi vozili, če drži proga
čez meje ene ali več banovin, pa se med pristojnimi
bani ne doseže sporazum.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo je pristojen,
izdajati dovolitve za bankirske in menjalske posle, ki

93

jih opravljajo delniške družbe in družbe z omejeno zave¬
zo, kakor tudi za opravljanje zavarovalnih poslov vseh
vrst. Prav tako je pristojen, izdajati dovolitve za indu¬
strijske (tvorniške) obrte iz odstavka ('■) § 60.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo je pristojen:
izdajati v sporazumu z ministrom za notranje posle in
ministrom za vojsko in mornarico dovolitve za tvorniško
proizvajanje orožja, streliva in raznesil, kolikor to ni
izključna pravica države; izdajati v sporazumu z mini¬
strom za finance dovolitve za poslovanje tvornic za desti¬
lacijo rudninskih olj; izdajati v sporazumu z ministrom
za socialno politiko in narodno zdravje dovolitve za pro¬
izvajanje zdravil biološkega izvora, odnosno v sporazumu
z ministrom za poljedelstvo, če gre za proizvajanje
zdravil za živali.

( 1 ) Če zahteva dovolitev poslovanja, omenjeno v
prednjih odstavkih tega paragrafa, delniška družba ali
gospodarska zadruga, izda to dovolitev minister za trgo¬
vino in industrijo istočasno z dovolitvijo za ustanovitev
družbe ali zadruge, če je po tem zakonu pristojen, izda¬
jati take dovolitve in če spada po veljavnih predpisih
njih ustanavljanje v njegovo pristojnost. To velja tudi za
družbe z omejeno zavezo, če je za njih ustanovitev pred¬
pisana dovolitev.

( 5 ) Za izselniške agencije izdaja dovolitev minister
za socialno politiko in narodno zdravje po odredbah izsel-
niškega zakona. 1

( 6 ) Minister za finance je pristojen, izdajati dovolitve
za finančna pravna zastopanja in za carinske posrednike
[§ 73., odstavka ( 1 ) in ( 2 )] in za poslovanje tvornic špiri¬
ta, piva, kvasa, za proizvajanje kvart in dbmin.

( 7 ) V primerih odstavkov ( 2 ), ( 3 ) in ( 6 ) se opravlja
postopanje glede odobritve za postavitev delavnic in na¬
prav [§§ 105. in 106., odnosno § 122., odstavek (*), točka
4.] v pristojnosti bana na osnovi odločbe, izdane po
pristojnem 'ministru, in skladno z odredbami § 109.

K § 103. — 1  Gl. pripombo 1  k § 72.

94

§ 104.

Dovolitve za postavljanje javnih skladišč [§ 60., od¬
stavek j 1 ), točka 9.] se izdajajo po odredbah zakona o
javnih skladiščih. .

IV. poglavje.

Izdajanje posebnih odobritev za postavljanje delavnic
in naprav.

Prvi oddelek.

Postopanje oblastev.

§ 105.

( J ) Delavnice in naprave [§ 4., odstavek ( 5 )] podjetij,
v katerih se uporabljajo posebna ognjišča, parni stroji,
motorji, vodna ali druga naravna sila ali ki utegnejo
biti za okolne prebivalce in javne ustanove ter delavce
v njih nevarne ali neprijetne s škodljivim vplivanjem
na zdravje, ogražanjem varnosti, neugodnim duhom, ne¬
navadnim hrupom ali potresanjem 1 , se ne smejo postav¬
ljati brez posebne odobritve za postavitev delavnice ali
naprave in njih tehniške ureditve.

( 2 ) Take delavnice in naprave se smejo postavljati,
ko se predhodno izvede postopanje pristojnega občnega
upravnega oblastva po § 106. ali po §§ 108. in nasl. za
odstranitev omenjenih škodljivih vplivov in nevarnosti.
Postopanje po §§ 108. in nasl. se uporablja samo za pod¬
jetja (delavnice in naprave), izrečno omenjena v § 107.
Za vse ostale delavnice in naprave velja postopanje
po § 106.

K § 105. — 1  Priim. §§ 364., 364.a ob5. graj. zakonika.

§ 106.

( 1 ) Delavnice in naprave obratov, ki niso našteti v
§ 107., toda sicer obstoje nevarnosti, omenjene v § 105.,
se smejo postaviti, ko se obrne prosilec z vlogo za

95

odobritev postavitve do pristojnega občnega upravnega
oblastva. Oblastvo preskusi in ugotovi po službeni
dolžnosti vse razmere, ki so upoštevne pri tej postavitvi,
in predpiše vse pogoje in morebitne omejitve glede
ureditve delavnice ali naprave in poslovanja. Pri tem
je upoštevati zlasti ozire na zdravje in varnost oseb,
zaposlenih v obrtu, koristi javnega zdravja in javne
varnosti, kakor tudi ozire, da delavnice in naprave ne
motijo cerkva, božjih hramov, molilnic, javnih učnih
zavodov, bolnic in drugih javnih ustanov.

( 2 ) Komisijski ogled na mestu samem ukrene pristoj¬
no občno upravno oblastvo, če se pokaže to za potrebno.
Ogled se ne vrši, če je razvideti iz predloženih spisov,
da se sme postavitev delavnice ali naprave odobriti.
Prav tako se ne vrši komisijski ogled, če je razvideti iz
predloženih spisov, da je treba prošnjo zavrniti.

( 3 ) Rešitev teh vlog se mora izdati najkesneje v
30 dneh. 1

K § 106. — 1  Kdor začne poslovanje v delavnicah in na¬
pravah po § 106., ne da bi dobil prej uporabno odobritev, se
kaznuje po § 398/6. Gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5; 405; 407.

§ 107.

j 1 ) Naslednja podjetja, delavnice in naprave se ne
smejo postavljati brez predhodne odobritve, ki se daje
samo po posebnem postopanju, določenem v §§ 108. in
nasl. tega zakona:

1. kamenolomi in opekarne, kolikor se ne smatrajo
za postranska kmetijska dela, apnenice in peči za žganje
sadre (gipsa), kolikor se ne smatrajo za postranska kme¬
tijska dela in če se postavljajo zunaj nahajališča sirovin;

2. klavnice in podjetja za proizvajanje krvne belja¬
kovine; ..a,

3. kopališča;

4. lojarnice;

5. mlini s parno ali motorno silo;

6. godilnice in sušilnice lanu in konoplje;

96

7. peči za sežiganje saj;

8. podjetja za beljenje kosti;

9. podjetja za hitro beljenje;

10. podjetja za čiščenje perja, ščetin in konjske žime;

11. podjetja za destilacijo rudninskih olj;

12. podjetja za drobljenje in mletje kosti;

13. podjetja za gradnjo ladij;

14. podjetja za prepajanje lesa;

15. podjetja za izdelovanje koščenih gumbov;

16. podjetja za izdelovanje kemijskih proizvodov;

17. podjetja za izdelovanje parnih kotlov;

18. podjetja za izdelovanje strojev;

19. podjetja za izdelovanje zrcal;

20. podjetja za izdelovanje parafina;

21. podjetja za izdelovanje mila;

22. podjetja za kuhanje luga iz krvi;

23. podjetja za mletje zlatih in srebrnih odpadkov;

24. podjetja za smojenje volne in bombaža, predil¬
nice in barvarnice;

25. podjetja, naprave in instalacije vsake vrste za
proizvajanje električne energije in postavljanje vodov za
električni tok visoke napetosti;

26. podjetja za predelovanje parafinovega skrilavca
in za proizvajanje katrana iz parafinovega skrilavca;

27. podjetja za predelovanje destilatov katrana iz
premoga;

28. podjetja za predelovanje živalske dlake;

29. podjetja za proizvajanje in čiščenje strun iz
črevesa;

30. podjetja za proizvajanje cementa;

31. podjetja za proizvajanje celuloida kakor tudi
večja celuloidna skladišča;

32. podjetja za proizvajanje celuloze in papirja;

33. podjetja za proizvajanje raznesil in raznesilnih
preparatov; tvarin za umetni ogenj in drugega lahko
zapalnega materiala in skladišča takega materiala;

34. podjetja za proizvajanje terpentina;

35. podjetja za proizvajanje (žganje) glinastega po¬
sodja;

97

36. podjetja za proizvajanje in hranjenje svetilnega
plina;

37. podjetja za proizvajanje katrana iz lesa, kolikor
se postavljajo zunaj nahajališča sirovin;

38. podjetja za proizvajanje katrana iz premoga, ko¬
likor se postavljajo zunaj nahajališča sirovin;

39. podjetja za pridobivanje koksa, kolikor se po¬
stavljajo zunaj nahajališča sirovin;

40. podjetja za proizvajanje strešne lepenke in stre¬
šne polsti;

41. podjetja za proizvajanje lepa (mizarskega kleja);

42. podjetja za proizvajanje piva (pivovarne);

43. podjetja za proizvajanje hranil in ostalih živil;

44. podjetja za proizvajanje in predelovanje filmov 1
v večji količini;

45. podjetja za proizvajanje salmiaka;

46. podjetja za proizvajanje solne kisline;

47. podjetja za proizvajanje stekla;

48. podjetja za proizvajanje žveplove kisline;

49. podjetja za proizvajanje sveč;

50. podjetja za proizvajanje solitrove kisline;

51. podjetja za proizvajanje sladkorja, alkohola in
kvasa;

52. podjetja za proizvajanje škroba in škrobnega
sirupa;

53. podjetja za proizvajanje olja, pokostov in lakov;

54. podjetja za proizvajanje umetnih gnojil (pudre-
te, sečne soli za gnojenje in pod.); 2

55. podjetja za praženje kosti in za proizvajanje
kostne moke (spodija);

56. podjetja za kuhanje katrana, asfalta in kolomaza;

57. podjetja za prekuhavanje kosti;

58. podjetja za sortiranje in hrambo cunj;

59. podjetja za sušenje hmelja z žveplom;

60. podjetja za sušenje kosti;

61. podjetja za strojenje kož in založišča za sirove
kože in krzno;

62. konjedernice;

7

98

63. topilnice kovin, podjetja za predelovanje kovin
in kovnice, kolikor se ne pridobiva pravica za njih po¬
stavitev po rudarskem zakonu;

64. voščarnice (rokodelnice za povoščeno platno).

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo sme uvrstiti,
če to zahteva javna korist, po zaslišanju zbornic z uredbo
tudi druga podjetja, delavnice in naprave v ta spisek
ali pa jih iz njega črtati.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo sme v sporazu¬
mu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje
predpisati po zaslišanju zbornic posebne odredbe za
ureditev in poslovanje delavnic in naprav, naštetih v
odstavku (*). Veljavnost takih odredb se sme razširiti
tudi na že obstoječe delavnice in naprave, če se dajo
izvesti potrebne izpremembe brez bistvene omejitve
pridobljenih pravic.

K § 107. — 1  Gl. zakon o ureditvi prometa s filmi z dne
5. decembra 1931., Sl. n. št. 285/XCIII/668, Sl. 1. št. 71/6 iz
leta 1932.; dzpr. § 57., točka 7., finančnega zakona za leto 1933./
/1934. z dne 31. marca 1933., Sl. n. št. 74/XXIII/225, Sl. I.
št. 223/34. Pravilnik o cenzuri filmov z dne 22. februarja 1932.,
Sl. n. št. 461/XVIII/123, Sl. 1. št. 216/19; izpr. z dne 7. marca
1932., Sl. n. št. 67/XXVII/187, Sl. 1. št. 262/25; izpr. in dop
z dne 1. aprila 1932., Sl. n. št. 76/XXXIII/221, Sl. 1. št. 299/29;
izpr. z dne 15. aprila 1932., Sl. n. št. 90/XXXIX/275, Sl. 1. št.
339/33. — Uredba o sestavi in poslovanju državne filmske cen¬
trale in o prometu s filmi z dne 20. junija 1933., F. br. 814,
Sl. n. št. 154/XLIII/444, Sl. 1. št. 390/60; izpr. in dop. z dne 10.
avgusta 1933., F. br. 947, Sl. n. št. 191/LVII/565, Sl. 1. št. 462/72.

2  Pravilnik o proizvajanju, uvozu in prometu umetnih
gnojil z dne 1. oktobra 1931., Sl. n. št. 262/LXXXI/564 (popr.
št. 263/LXXXII/576), Sl. 1. št. 569/75; odločba o fosfatnih gno¬
jilih z dne 2. novembra 1932., Sl. n. št. 263/C/713, Sl. 1. št. 755/96.

§ 108 .

(*) Vloga za odobritev in postavitev delavnic ali
naprav podjetij, označenih v § 107., se mora vročiti, pre¬
den se prično postavljati, pristojnemu občnemu uprav¬
nemu oblastvu prve stopnje, v čigar območju se namerja
postaviti delavnica ali naprava.

( 2 ) Vlogi za odobritev postavitve teh delavnic ali
naprav morajo biti priloženi v štirih izvodih:

99

1. točni načrti, risbe, popisi delavnice in naprave
in računi tehnične konstrukcije, tako da se iz njih točno
vidi način graditve in ureditve zgradbe, ki bo služila za
delavnico in napravo; točen sistem, podrobnejša razme¬
stitev in način instalacij vseh delavnic in strojev, uredi¬
tev za varnost zaposlenih oseb 1  in ostalih ureditev, ki so
morda še potrebne v javno korist;

2. načrt lege s potrebnimi izpiski iz katastrskih map 2
in zemljiških knjig 8 , kjer pa teh ni, s točnim spiskom
sosednjih lastnikov.

( 3 ) Priloge vlogi, označene v točki 1. odstavka (-'),
morata podpisati prosilec in pa oseba, ki je pooblaščena
za izdelovanje projektov za zgradbe, odnosno delavnice
in naprave.

K § 108. — 1  Gl. pripombo 1  k § 74.

2  Prim. zakon o zemljiškem katastru z dne 19. decembra
1928., Sl. n. št. 14/VIII iz 1. 1929., Ur. 1. št. 76/20. — 0 katastr¬
skih upravah (njih poslovanju in pristojnosti) pravilnik z dne
8. marca 1929., Sl. n. št. 63/XXVII, Ur. 1. št. 190/47; izpr. in
dop. z dne 8. julija 1929., Sl. n. št. 167/LXIX, Ur. 1. št. 341/82.
Ustanovitev Sl. n. št. 296/XCV iz 1. 1928., Ur. 1. št. 405/122,
Sl. n. št. 191/LXXIX/551 iz 1. 1932., Sl. 1. št. 583/69; Izpre-
memba mej Sl. n. št. 29/VIII/47 iz 1. 1930., Sl. 1. št. 224/36.
Ljubljanski katastralnd mapni arhiv gl. Ur. 1. 1929., str. 455.

3  Gl. zakon o zemljiških knjigah z dne 18. maja 1930., Sl.
n. št. 146/LIII/307, Sl. 1. št. 1/1 iz 1. 1931.; izpr. in dop. z dne
19. novembra 1931., Sl. n. št. 281/XC/641, št. 282/XCI/645, Sl. 1.
št. 587/78; (pp. Sl. n. št. 285A/XCI V/701, Sl. 1. št. 649/82. Zakon
o notranji ureditvi, osnavljanju dn popravljanju zemljiških knjig
z dne 18. maja 1930., Sl. 1. št. 146/LIII/308, Sl. 1. št. 3/2 iz
1. 1931. Pravilnik za voditev zemljiških knjig z dne 17. febru¬
arja 1931., Sl. 1. št. 64/XIX/120 (popr. št. 102/XXXI/228).

§ 109.

Z 1 ) Če je vloga nepopolna, mora pristojno občno
upravno oblastvo prosilca po najkrajši poti pozvati, naj jo
dopolni z vsemi potrebnimi dokazi in prilogami. V vsa¬
kem primeru je oblastvo dolžno, odrediti in objaviti čim
prej, najdlje pa v 30 dheh od dne izdaje predhodne po¬
oblastitve ali dovolitve [§ 96., odstavek ( 5 )] 1  komisijsko
razpravo in označiti kraj in čas (dan in uro), ko naj se

7 *

100

vrši komisija. Pri obrtih, za katere se zahteva dovolitev
bana ali ministra, je odrediti komisijsko razpravo v
istem roku [§ 96., odstavek (*)].

{-J Oklic (edikt) razprave mora obsezati najpotreb¬
nejše podatke o prosilcu in popis podjetja, delavnice
in naprave, ki jo namerja postaviti, zakonske odredbe,
po katerih je razpravo voditi, s potrebnimi navodili
interesentom, da morejo pregledati do dneva razprave
risbe in načrte in da jim je na izvolji, podati svoje
prigovore pri občnem upravnem oblastvu ali pismeno do
dne razprave ali pa ustno na samem razpravnem naroku.
V oklicu je treba izrečno pripomniti, da se bo, kolikor
ni javnih zadržkov, postavitev podjetja dovolila, če se
ne podajo o pravem času prigovori.

( 3 ) Ta oklic je treba razglasiti najmanj dvakrat in
najkesneje 8 dni pred razpravo v listih, določenih za
objave te vrste na sedežu banovine, nabiti na desko
za uradne objave pristojnega občnega upravnega obla-
stva prve stopnje in ga vročiti vsem znanim sosedom.
Razen tega se lahko nabije oklic tudi na uradni deski
občine tistega kraja, kjer se delavnica ali naprava po¬
stavlja. Oklic mora ostati na deski najmanj 8 dni.

( 4 ) Oklic se mora pravočasno vročiti: prosilcu, pri¬
stojnemu tehniškemu oddelku pri občnem upravnem
oblastvu prve stopnje, oblastvu za inšpekcijo dela in
občini, v kateri naj se podjetje napravi, vsem tistim
državnim in javnim ustanovam, ki utegnejo z namerjano
postavitvijo podjetja biti prizadete, kakor tudi vsem zna¬
nim sosednjim lastnikom in posestnikom nepremičnin
po predloženem spisku (§ 108., odstavek ( 2 ), točka 2.).
Tehniškemu oddelku in oblastvu za inšpekcijo dela je
treba vročiti obenem z oklicem po en izvod prilog k pro¬
šnji, da jih oceni z gradbenega stališča, odnosno stališča
zaščite delavcev. Svoje mnenje in predloge morata po¬
dati pismeno d'o dne razprave ali pa ustno na razpravi
sami. Občina se sme po uradni dolžnosti udeleževati
razprav po svojem odposlancu.

K § 109. — 1  Prav: § 96., odstavek (»).

101

§ 110 .

(!) Komisijo, ki se ji poveri, opraviti razpravo, vodi
upravni uradnik občnega upravnega oblastva prve stop¬
nje. V to komisijo se pozovejo po potrebi tehniški in
sanitetni referent pristojnega upravnega oblastva, kakor
tudi referent za inšpekcijo dela in referent pristojne
zbornice in eventualno drugi strokovnjaki, kakršne vrst,e
je pač delavnica ali naprava, ki naj se postavi.

( 2 ) Ce se pokaže potreba, sme odrediti ban v po-
edinih primerili za voditev te razprave uradnika banske
uprave [§ 418., odstavek ( 3 )].

§ Ul.

(') Na komisijski razpravi, ki je ustna, mora občno
upravno oblastvo po uradni dolžnosti razpravljati prven¬
stveno vsa vprašanja, ki so važna s stališča občnih javnih
koristi (javne varnosti, narodnega zdravja, zaščite delav¬
cev, regulacije 1  mest in naselij in pod.) in koristi držav¬
nih in drugih javnih ustanov. Oblastvo je dolžno skrbeti
za to, da ne bi dim, plini, smrad, hrup, potresanje,
odtočna voda in kar je drugega temu poddbnega, kar
bi vse moglo prihajati od projektiranega podjetja (delav¬
nice ali naprave), vplivali na sosednja zemljišča tako,
da bi to presezalo po krajevnih razmerah obično mero,
in na način, da bi bistveno kratilo v dotičnem kraju
navadno rabo zemljišča; nadalje je oblastvo dolžno ugo¬
toviti, ali so projektirane ureditve zgradb in strojev v
skladu z zakoni in predpisi za zaščito zdravja in var¬
nosti zaposlenega delavskega osebja in ugotoviti more¬
bitne nedostatke; zaslišati in oceniti vse prigovore pri¬
zadetih oseb in ustanov in, kolikor ne gre za vprašanja,
ki so občnega pomena, delovati na to, da se doseže med
udeleženci sporazum.

(-) Vprašanja zasebnopravnega značaja se morajo,,
kolikor se ne dajo urediti med deležniki s sporazu¬
mom, samo vpisati v zapisnik, ki se vodi o vsem komi¬
sijskem poslovanju, deležniki pa napotiti z odločbo

102

(§ 112.) na redno civilno sodišče. Pravico tožbe na civil¬
no sodišče ima tudi stranka, ki na narok ni bila pred-
pisno pozvana. Deležnik, ki je bil napoten na redno
civilno sodišče, sme vložiti tožbo samo v 30 dneh od dne
vročitve odloka.

( 3 ) Občno upravno oblastvo ne sme prepovedati po¬
stavitve delavnic ali naprav zaradi spornih zasebno¬
pravnih vprašanj.

( 4 ) Člani komisije morajo podati na zapisnik svoje
mnenje, ali in ob katerih pogojih naj se odobri projek¬
tirana postavitev delavnice ali naprave. Če se ti pred¬
logi in pogoji iz važnih tehničnih razlogov ne bi mogli
podati pri razpravi sami, sme določiti oblastvo rok naj¬
več treh dni, v katerem naj se pismeno predlože. Ti
pismeni predlogi in pogoji se priobčijo prosilcu in de¬
ležnikom, ki so vložili prigovor, s pozivom, naj podajo
v treh dneh morebitne svoje pripombe. Vse te izjave
se prilože k zapisniku, predmet pa se izroči pristojnemu
oblastvu v rešitev.

K § 111. — 1  Gl. pnipombo 1  k § 80.

§ H2.

Č) Odobritev (odločba) za gradnjo delavnice ali na¬
prave se mora izdati najdlje v 15 dneh od' dne končane
komisijske razprave. Z odobritvijo je treba odločiti o
tem, ali in ob kakšnih pogojih se odobruje projektirana
gradnja delavnice ali naprave. Obsezati mora gradbene
pogoje, ostale komisijske sklepe in pogoje in vse raz- *
loge, iz katerih se odobritev daje ali iz katerih se pred¬
pisujejo izvestne izpremembe in pogoji ali zavračajo
prigovori deležnikov.

( 2 ) Odločba, s katero se prošnja zavrača, mora ob¬
sezati razloge, iz katerih se odreka odobritev.

( 3 ) Odločba se priobči pismeno prosilcu, tehniškemu
oddelku in vsem prizadetim oblastvom kakor tudi tistim
deležnikom, ki so zglasili na razpravi kakšen prigovor.
Oblastvo overovi in odobri vse izvode načrta in vrne
en izvod prosilcu. Preostali izvod pridrži oblastvo zase

103

in ga položi v arhiv. Občina in nezadovoljni deležniki
imajo pravico pritožbe zoper odločbo na višje oblastvo.
Preden se pritožba ne reši, se gradnja ne sme začeti.

(*) Odobritev (odločba) prestane veljati, če se grad¬
nja delavnice ali naprave ne začne v letu dni ali če se
delo na gradnji prekine dalj ko 'dive leti. Ti roki
se smejo iz opravičenih razlogov podaljšati za največ
leto dni.

( 5 ) Če se izpremeni oseba imetnika odobrene delav¬
nice ali naprave, preidejo vse pravice in dolžnosti, ki
so naštete v odobrilu (odloku), na novega imetnika.

§ H3.

( 1 ) Ko se dovrše dela pri gradnji delavnice ali na¬
prave, mora imetnik obrta pristojnemu občnemu uprav¬
nemu oblastvu prijaviti, da je gradnja izvršena po izdani
odobritvi.

( 2 ) V prijavi se morajo označiti tudi vse eventualne
izpremembe, storjene med delom, in priložiti dotični iz-
premenjeni načrti.

( s ) Po prejemu te prijave odredi pristojno oblastvo,
da se izvrši v 15 dneh nov komisijski pregled postav¬
ljene delavnice ali naprave na mestu samem. Temu pre¬
gledu prisostvujejo strokovni predstavniki oblastev, ki
so potrebni, in je sestaviti o poslovanju komisije za¬
pisnik. V zapisniku je treba ugotoviti, ali so se izpolnili
vsi prejšnji pogoji odobritve in ali je moči delavnico ali
napravo uporabljati v namenjeno svrho.

( 4 ) Na osnovi komisijskega zapisnika izda oblastvo
v 8 dneh uporabno odobritev kakor tudi končno po¬
oblastitev, odnosno dovolitev za poslovanje. Pooblastitev
ali dovolitev nadomesti predhodno izdano pooblastitev
ali dovolitev [§ 4., odstavek ( 5 ), in § 96., odstavek p)]. 1

( 5 ) Redno poslovanje v delavnici ali napravi se ne
sme začeti pred izdajo uporabne odobritve.

( 6 ) Glede izdaje uporabne odobritve se morajo sicer
uporabljati ustrezne odredbe § 112.

K § 113. — 1  Prav: ... in § 96., odstavek ( 3 ).

104

§ 114 -

Kolikor je treba postopati tudi po gradbenem zako¬
nu, po zakonu o vodah 1  in po drugih zakonih, je izvesti
to postopanje po možnosti obenem s postopanjem po
§§ 108. in nasl. Samo izjemoma, če tehnično ne bi bilo
mogoče teh postopanj spojiti, se smejo opraviti posebej.

K § 114. — 1  Gl. zakon o izkoriščanju vodnih sil z dne
30. junija 1931., Sl. n. št. 154/LI/333, Sl. 1. št. 333/52 (popr. Sl.
1. št. 407/41 iz 1. 1932.).

§ 115.

Z 1 ) Vsi stroški za postopanje obremenjajo deležnika,
ki zahteva odobritev. Samo stroški, povzročeni s samo¬
voljnimi prigovori deležnikov, gredo v breme tistega
deležnika, ki je te prigovore podal.

(")  Glede komisijskih stroškov postopa pristojno
občno upravno oblastvo po odredbah §§ 167. do 170.
zakona o občnem upravnem postopku 1  in mora izdati
prosilcu pismeno odločbo o plačilu stroškov za komisij¬
sko postopanje. Ta odločba se sme izdati obenem z
odbbritvijo, odnosno z uporabno odobritvijo.

K § 115. — 1  Gl. pripombo 1  k § 94.

§ 116 -

( 3 ) Uporabna odobritev se izdaja redoma za nedo¬
ločen čas, če pa je kakšen poseben razlog, se sme ome¬
jiti na rok.

(-)  Po izteku tega roka se sme veljavnost uporabne
odobritve podaljšati za določen ali nedoločen čas, če to
ne nasprotuje javnim koristim.

( 3 ) Ko izteče določeni ali podaljšani čas odobritve,
se sme delavnica ali naprava odstraniti brez nikakršne
odškodnine ob stroških in na nevarnost imetnika pod¬
jetja.

§ H7.

(*) Uporabna odobritev prestane veljati, če se ne
začne poslovanje v odobreni delavnici ali napravi v enem
letu ali če se poslovanje v njih prekine dalj ko dve leti.

105

(*) Na prošnjo imetnika podjetja, delavnice ali na¬
prave se smeta prednja roka, če je kakšen važen razlog,
po pristojnem občnem upravnem oblastvu podaljšati.

§ H8.

( 1 ) Vsako bistveno izpremembo ali razširitev delav¬
nice ali naprave v kraju, konstrukciji, obsegu ali raz¬
poredu kakor tudi vsako bistveno izpremembo v pro¬
izvajanju je imetnik podjetja dolžan, prijaviti pristoj¬
nemu občnemu upravnemu oblastvu, preden začne te
izpremembe izvajati. Oblastvo opusti odreditev ponov¬
nega postopanja po §§ 108. in nasl., če gre za manjše
izpremembe in če spozna, da ni škodljivih vplivov in
nevarnosti, omenjenih v § 105., in da so javne koristi
zadostno zavarovane s prej izdanimi odredbami.

( 2 ) Če nastane izprememba v osebi imetnika pod¬
jetja, ni treba izdati nove odbbritve po §§ 112. in 118.

§ 119.

( x ) Zoper delavnico ali napravo, ki se je postavila
na osnovi predpisno opravljenega postopanja in izdane
odobritve, nima nobeden izmed okolnih prebivalcev več
pravice, zahtevati prepoved poslovanja.

( 2 ) Če se pozneje pokaže, da prizadeva delavnica ali
naprava, postavljena na osnovi polnoveljavno izdane
odobritve, nepričakovano škodo ali če nastanejo po
odobritvi od poslovanja nevarnosti in neprilike za okolne
prebivalce ali če z neobičnim hrupom ali potresanjem
moti cerkve, božje hrame, molilnice, javne učne zavode,
bolnice in druge javne ustanove ali če nastane zbog
njene lege v močno naseljenih ulicah in krajih nevar¬
nost, da utegne lahko povzročiti požar, sme pristojno
občno upravno oblastvo zato, da se odvrne nevarnost in
škoda, predpisati taki delavnici ali napravi po izvedeni
razpravi v smislu §§ 108. in nasl. posebne odredbe in
omejitve pri poslovanju ali potrebne izpremembe in pre-
naredbe na zgradbi.

106

( 3 ) Na isti način sme postopati občno upravno ob-
lastvo tudi z delavnicami ali napravami, ki niso pod¬
ložne odobritvi po §§ 108. in nasl., pa sicer povzročajo
popisane škodljive vplive in nevarnosti.

§ 120 .

(*) Če se škodljivi vplivi in nevarnosti, omenjene
v § 119., odstavku ( 2 ), ne dajo odstraniti z označenimi
ukrepi, se sme delavnica ali naprava proti popolni od¬
škodnini razlastiti ali poslovanje ustaviti (§ 124.).

( 2 ) Potreba za odobritev razlastitve ali ustavitev
poslovanja v podjetju in obseg take odredbe se mora
vršiti samo s stališča občnih javnih koristi, nikoli pa
zasebnih.

(•’) Razlastitev ali ustavitev poslovanja se izvrši po
zakonu o razlaščanju. Po omenjenem zakonu se določa
tudi odškodnina za razlastitev.

Drugi oddelek.

Pristojnost oblastev.

§ 121 .

Za opravljanje in izvajanje postopanja glede izda¬
janja odobritev za postavljanje delavnic in naprav po
§ 106. in po §§ 108. in nasl. so pristojna občna upravna
oblastva prve stopnje in mestna načelstva s pravico obč¬
nega upravnega oblastva prve stopnje, razen v tistih pri¬
merih, ki so po §§ 122., 123. in 124. tega zakona pri¬
držani banovi pristojnosti, odnosno pristojnosti ministra
za trgovino in industrijo.

§ 122 .

(*) Ban je pristojen za vse posle, ki se nanašajo na
izdajanje odobritev in uporabnih odobritev teh-le pod¬
jetij, delavnic in naprav:

1. postavljanje električnih podjetij in instalacij vsake
vrste za proizvajanje električne energije in vodov za
električni tok visoke napetosti;

2. postavljanje kinematografov;

107

3. postavljanje delavnic ali naprav, v katerih se iz¬
delujejo, predelujejo, izvajajo in pripravljajo filmi in
celuloid;

4. postavljanje industrijskih (tvorniških) podjetij,
omenjenih v § 60., odstavkih ( 3 ) in ( 4 ), §§ 102. in 103.,
odstavkih ( 2 ), ( 3 ) in ( 6 ).

(*) V banovo pristojnost spada opravljanje tega po¬
stopanja tudi v primerih, ko prestopa podjetje, delavnica
ali naprava iz § 107. meje enega občnega upravnega
oblastva prve stopnje v isti banovini.

§ 123.

Če prestopa kakšno podjetje, delavnica ali naprava
iz § 107. meje ene banovine, spada izdaja odobritev v
pristojnost ministra za trgovino in industrijo.

§ 124.

( 1 ) V pristojnost ministra za trgovino in industrijo
spada izdajanje odobritev za razlastitev podjetja po
§ 120. Razlastitev se sme odobriti v mestih na podstavi
sklepa občinskega odbora, v selskih občinah pa na pred¬
log občinskega odbora, ki ga mora odobriti pristojno
nadzorstveno občno upravno oblastvo.

( 2 ) Sklep za razlastitev se mora, preden se predloži
ministru za trgovino in industrijo, pismeno vročiti imet¬
niku podjetja, ki ima zoper to v 15 dneh pravico pri¬
tožbe. Pritožba se pošlje s sklepi vred v 15 dneh mini¬
stru za trgovino in industrijo.

V. poglavje.

Vzdrževanje o hrtov.

Prvi oddelek.

Obrti s stalnimi poslovališči (lokali).

§ 125.

(') Obrti se izvršujejo redoma v stalnem poslovali-
šču (lokalu, poslovalnici, delavnici in pod.).

108

( 2 ) Če se izvršujejo obrti na mestih, ki nimajo stal¬
nega značaja po odstavku j 1 ) in ne spadajo pod odredbe
VIL poglavja tega dela zakona, temveč se vodijo v bara¬
kah in podobnih enostavnih prodajališčih, postavljenih
po ulicah, cestah ali trgih ali na privatnih posestvih,
da pristojna občina odobritev za uporabo takega mesta.
Pristojna občina sme izdati poseben pravilnik za postav¬
ljanje, ureditev in poslovanje na takih mestih. Pravil¬
nik odobri po zaslišanju zbornice pristojno občno uprav¬
no oblastvo prve stopnje, pri občinah s pravico občnega
upravnega oblastva prve stopnje pa ban.

( 3 ) Pri opravljanju del, ki se po svojem značaju ne
morejo opravljati na stalnem mestu (nosači, izvoščki,
taksiji itd.), se smatra za stalno poslovališče obrta mesto
poslovanja, ki ga imetnik obrta za to določi, ali če tega
ni, stanovanje imetnika obrta.

§ 126 .

(*) Noben obrt se ne sme voditi v lokalu ali na
mestu, kjer ni potrebnih higienskih pogojev in ki ne
ustrezajo veljavnim gradbenim predpisom. Vsak imet¬
nik obrta mora ob svojih stroških nabaviti in vzdrževati
tiste naprave, ki so potrebne, da se zavaruje življenje
in zdravje zaposlenega pomožnega osebja.

( 2 ) Obrti, v katerih se proizvajajo ali prodajajo
predmeti, namenjeni za ljudsko hrano, se smejo oprav¬
ljati samo v lokalih, v katerih je moči vzdrževati čistoto
in izpolnjevati druge predpisane higienske pogoje.

( 3 ) Občna upravna oblastva prve stopnje smejo na
predlog pristojnih občin prepovedati, imeti v izvestnih
ulicah lokale za poslovanje pogrebnih podjetij in pro¬
dajo pogrebnih predmetov.

( 4 ) Podrobnejše odredbe o ureditvi in higieni loka¬
lov, delavnic in pod. izda po zaslišanju zbornic z uredbo
minister za trgovino in industrijo v sporazumu z mini¬
strom za socialno politiko in narodno zdravje . 1

K § 126. — 1  Prekrški uredbe po tem paragrafu se kaznu¬
jejo po § 403/9 s kaznimi po §§ 397. do 399. Gl. tudi §§ 400.1/1;
400.3, 4, 5; 405; 407.

109

§ 127.

j 1 ) Občno upravno oblastvo prve stopnje mora ob¬
časno pregledovati obrtne lokale in delavnice, ali izpol¬
njujejo odredbe iz § 126. To pregledovanje se ne sme
vršiti ob strankinih stroških.

( 2 ) Vsa podjetja, ki proizvajajo ali prodajajo sani¬
tetni material kakršnekoli vrste, spadajo pod kontrolo
organov sanitetnih oblastev. Prav tako je podložno tej
kontroli tudi poslovanje pogrebnih podjetij. Pristojno
sanitetno oblastvo sme v tem pogledu izdajati posebne
predpise. 1

( 3 ) Lokali obrtov, omenjenih v odstavku ( 2 ) § 126.,
se morajo pregledovati komisijski kdaj pa kdaj ob ude¬
ležbi predstavnikov sanitetnega oblastva, po potrebi tudi
drugih uradnih strokovnjakov.

( 4 ) Na osnovi pregleda odredi oblastvo, naj se v do¬
ločenem roku odstranijo nedostatki, opaženi pri omenje¬
nih podjetjih. Če imetnik obrta ne more odstraniti opa¬
ženih hudih nedostatkov v določenem roku ali če se pri
treh zaporednih pregledih lokala ugotove isti nedostatki,
mu sme pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje
prepovedati nadaljnje izvrševanje obrta v tem lokalu.

K § 127. — 1  Kdor se ne ravna po odredbah tega para¬
grafa, se kaznuje po § 398/8; gl. tudi §§ 400. 1/1; 400. 3, 4, 5;
405 ; 407.

Prim. odstavek ( 4 ).

§ 128.

( J ) Lokal, v katerem se izvršuje obrt, mora biti
vidno in razločno označen z napisom na zunanji strani
glavnega vhoda. Ta napis mora biti sestavljen v držav¬
nem jeziku, mora obsezati popolno rodbinsko in rojstno
ime imetnika obrta in ne sme biti po velikosti črk ozna¬
čen tako, da bi utegnila nastati kakšna zmota. Napis se
mora ujemati z izdanim pooblastilom ali dovolilom.
Obrti, ki so zavezani 1 , protokolirati firmo pri sodišču,
morajo postaviti v napis firmo. Če v trgovinski firmi ni
obseženo ime imetnika obrta, se mora postaviti v napis
k firmi tudi njegovo rojstno in rodbinsko ime. Družbene

110

označbe ne sme nihče uporabljati, če dejanski ni družbe
ali kolikor ni to dovoljeno s kakšnim zakonskim pred¬
pisom. V napis se smejo poleg označenih podatkov po¬
staviti tudi druge neosebne označbe ali pristavki. Napisi
pogostinskih obrtov iz točk 1., 2. in 5. odstavka ( 1 ) § 76.
se smejo označiti samo z nazivom dotične vrste ob rta.
Naziv: »rokodelske zadruge« smejo imeti samo tiste za¬
druge, katerih člani so izključno kvalificirani mojstri.

( 2 ) Če se obrt nadaljuje na podstavi odredb § 14.
tega zakona v korist vdove ali maloletnih otrok, se sme
voditi obrt med nadaljevanjem pod napisom (firmo)
bivšega imetnika obrta s pristavkom ali brez pristavka,
ki označa, da se obrt nadaljuje. To velja tudi, če se na¬
daljuje obrt po § 16.

( 3 ) Obrti, ki niso zavezani protokoliranju firme po
trgovinskem zakonu, a se izvršujejo v skupnosti več
oseb, morajo postaviti v napis rodbinsko in rojstno ime
najmanj dveli teh oseb.

( 4 ) Podružnice (filialke) morajo imeti napis kakor
lokal glavnega obrata z označbo, da gre za podružnico
(f ilialko).

( 5 ) V istem kraju se ne smeta jemati v napis dve
enaki oznamenili ali dva enaka naziva za obrte iste in
podobne vrste.

( 6 ) Če spozna občno upravno oblastvo prve stopnje
na pritožbo interesentov, da se kakšen napis ne ujema
s temi odredbami ali da nasprotuje značaju obrta ali da
imata dva obrtna lokala isto oznamenilo, odredi po za¬
slišanju zbornice, da je izvršiti potrebne izpremembe v
označenem smislu.

( 7 ) Minister za trgovino in industrijo sme v spo¬
razumu z ministrom pravde zaradi zaščite pravice, iz¬
vrševati obrt, ali zaradi zaščite potrošnikov predpisati
s pravilnikom posebne odredbe glede tega, kako naj se
sestavljajo napisi vseh ali posebnih vrst obrtov. 2

K § 128. — 1  0 obveznosti, protokolirati (registrirati) fir¬
mo pri sodišču: za poedince gl. § 7. uvodnega zakona k trgo¬
vinskemu zakoniku z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 1
iz 1. 1863., v obliki po ces. naredbi z dne 11. julija 1898., drž.

111

zak. št. 124 (le da veljajo sedaj po zvišbd pridobninskega davka
[1 K = 1 Din] pridobninski zneski 120, 80 in 40 Din); od
združb so zavezane protokolaeiji: javne trgovinske družbe, ko-
manditne družbe, komanditne družbe na delnice, pridobitne in
gospodarske zadruge in družbe z omejeno zavezo.

O trgovinskem registru gl. čl. 12. do 14. obč. trg. zakona;
§§ 10. do 18. uvodnega zakona k trgovinskemu zakonu; min.
naredbi z dne 9. marca 1863., drž. zak. št. 27, in z dne
26. aprila 1906., drž. zak. št. 89; o vpisih §§ 343. do 346. sod¬
nega poslovnika Sl. n. št. 20/VII/59 iz 1. 1933., Sl. 1. št. 181/26;
o zadružnem registru gl. zakon o pridobitnih in gospodarskih
zadrugah z dne 9. aprila 1873., drž. zak. št. 70, min. naredbo
z dne 14. maja 1873., drž. zak. št. 71 v obliki min. naredbe
z dne 23. maja 1895., drž. zak. št. 74; o voditvi sodnega za¬
družnega reg. za zadruge po zakonu in uredbi o kmet. kreditu
pa pravilnik z dne 29. maja 1933., št. 33.692/V, Sl. n. št. 131/
/XXXVII/380, Sl. 1. št. 391/60.

2  Imetniki obrtov, ki ravnajo zoper odredbe tega para¬
grafa, se kaznujejo po § 398/9. Gl. tudi §§ 400.1/1; 400.3 4,
5; 405; 407.

§ 129.

Noben imetnik obrta nima pravice, v napisu svojega
lokala, v katerem izvršuje obrt, za svojo reklamo, okrož¬
nice, žige, objave, cenovnike protipravno uporabljati ime,
firmo ali drugo označbo drugega domačega podjetja ali
te podatke neresnično označiti. To ni dopustno niti
tedaj, če se pri tem kaj izpusti, doda ali izpremeni, ako
se ta razlika ne da opaziti z navadno pazljivostjo, tako
da utegne zavesti v zmoto. 1

K § 129. — 1  Imetniki obrtov, ki ravnajo zoper odredbe
tega paragrafa, ee kaznujejo po § 398/9. Gl. tudi §8 400. 1/1;
400. 3, 4, 5 ; 405; 407.

§ 130.

( 1 ) Dolžnost, protokolirati firmo pri sodišču 1 , je nor¬
mirana s trgovinskim zakonom in se s tem zakonom v
ničemer ne izpreminja.

( 2 ) S protokolacijo firme pri sodišču se še ne pri¬
dobi pravica, izvrševati obrt. Osebe, ki so po trgovin¬
skem zakonu zavezane, dati protokolirati svojo firmo, so
dolžne za izvrševanje obrta izpolniti vse, kar odreja ta
zakon.

K § 130. — 1  Gl. pripombo 1  k § 128.

112

§ 131 .

0) Če premesti imetnik obrta iz § 3., odstavka ( 1 ),
točke 1., v območju istega občnega upravnega oblastva
prve stopnje svoj obrtni lokal, mora prijaviti premestitev
svojega obrtnega lokala temu oblastvu v predpisanem
roku (§ 100.). 1

( 2 ) Za premestitev takih obrtov v območje drugega
občnega upravnega oblastva prve stopnje je treba po¬
oblastitve za novo ustanovitev obrta.

( 3 ) Če se premesti lokal obrta iz § 60., odstavka ( l ),
v območju iste občine, je vselej treba predhodne odo-
biitve pristojnega občnega upravnega oblastva prve
stopnje. Pri obrtih, naštetih v § 60., odstavku (‘j, pod
točkami 10., 11., 20., 22., 27., 29., 31. in 35., se odobri
premestitev lokala, ko se predhodno zaslišita občina in
dotična prisilna združba. Če se premeščajo obrti iz § 60.,
odstavka (*), v območje druge občine ali iz območja
občnega upravnega oblastva prve stopnje, je treba nove
dovolitve.

( 4 ) Če se premeščajo obrti iz območja enega občnega
upravnega oblastva prve stopnje v območje drugega, se
mora vročiti pristojnemu oblastvu prepis prejšnjega po¬
oblastila ali dovolila.

( 6 ) Če se premesti obrt v območje kakšnega druge¬
ga občnega upravnega oblastva prve stopnje, je imetnik
obrta dolžan, to javiti občnemu upravnemu oblastvu prve
stopnje, v čigar območju je dotlej bil glavni obrat
(stanišče).

K § 131. — 1  15 dni po odstavku (*) § 100.

§ 132.

0) Imetnik obrta po § 3., odstavku ( x ), točki 1., tega
zakona sme imeti na osnovi dobljene pooblastitve v
območju iste občine več pomožnih lokalov (prodajalnic,
poslovalnic, pisarn, delavnic), vendar mora prijaviti vsak
nov pomožni lokal v osmih dneh od otvoritve pristoj¬
nemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje.

113

( 2 ) Prav tako sme imeti imetnik obrta iz § 3., odstav¬
ka (’), točke 1., tega zakona na osnovi svoje pooblastitve
tudi zunaj občine, kjer je sedež glavnega obrata, v
območju istega občnega upravnega oblastva prve stopnje
več pomožnih lokalov (prodajalnic, poslovalnic, pisarn
in delavnic) istega obrta. Za vsak tak pomožni lokal
(prodajalnico, poslovalnico, pisarno in delavnico) se
mora predložiti pristojnemu občnemu upravnemu obla-
stvu prve stopnje prijava v predpisanem roku (§ 100.).
Če se osnavlja pomožni lokal (prodajalnica, poslovalnica,
pisarna ali delavnica) istega obrta zunaj območja občne¬
ga upravnega oblastva prve stopnje, kjer je sedež glav¬
nega obrata, je treba nove pooblastitve po pristojnem
občnem upravnem oblastvu.

( s ) Imetnik obrta iz § 60., odstavka G), tega zakona
sme imeti v območju občine, kjer je sedež glavnega
obrta, več pomožnih lokalov (prodajalnic, poslovalnic,
pisarn in delavnic) istega obrta; toda za vsakega je treba
odobritve pristojnega občnega upravnega oblastva. Glede
roka za izdajo te odobritve veljajo ustrezne odredbe
§ 96. 1  tega zakona. Za osnovanje pomožnih lokalov (pro¬
dajalnic, poslovalnic, pisarn in delavnic) istega obrta
iz § 60., odstavka G), zunaj občine, toda v območju
istega občnega upravnega oblastva, kjer je sedež glav¬
nega obrata, je treba nove dovolitve. Če osnavljajo indu¬
strijska (tvorniška) podjetja iz § 60., odstavkov ( 3 ) in ( 4 ),
prodajalnice, poslovalnice in pisarne, so dolžna zahtevati
za to vrsto obratov pooblastitve po § 3., odstavku G),
točki 1., in zanje ni treba dovolitve, razen če gre za
osnovanje prodajalnice, poslovalnice in pisarne iz od¬
stavka G) § 60.

G) Če leže pomožni lokali (prodajalnice, poslovne
pisarne in delavnice) zunaj občine, kjer je sedež glav¬
nega obrata, pa jih imetnik obrta zbog oddaljenosti ali
kakovosti dela ne more sam voditi, mora postaviti zanje
poslovodje. Imetnik obrta ali poslovodja sme voditi tudi
več pomožnih lokalov (prodajalnic, poslovalnic, pisarn in
delavnic) v isti občini. Za rokodelske obrte veljajo v
takih primerih odredbe § 18. Če osnuje rokodelec za

8

114

prodajo svojih izdelkov zunaj območja občine glavnega
obrata prodajalnico, ni treba poslovodji dokazati strokov¬
ne izobrazbe za glavni obrt, temveč mora samo izpolnje¬
vati pogoje za voditev trgovinskega obrta. Obenem s pri¬
javo o osnovanju pomožnega lokala je imetnik obrta
dolžan, predložiti tudi vse dokaze za poslovodjo.

( 5 ) Odredbe odstavka ( 5 ) § 131. tega zakona veljajo
ustrezno tudi za te primere.

( 6 ) Za osnavljanje pomožnih 'delavnic in naprav ob¬
stoječih podjetij iz § 105. ali § 107. tega zakona veljajo
odredbe § 106. ali §§ 108. in nasl. tega zakona.

( 7 ) Odredbe tega paragrafa se ne raztezajo na loka¬
le, ki ne služijo za izvrševanje obrta, temveč samo za
hranitev blaga kot hranišča, skladišča, odkladališča in
založišča. Njih osnovanje se mora prijaviti pristojnemu
občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje v vednost. 2

K § 132. — 1  Odstavka (*) § 96.

2  Gl. odstavek (0 § 100.

§ 138.

j 1 ) Za osnavljanje in premeščanje podružnic veljajo
ustrezne odredbe §§ 131. in 132. tega zakona.

( 2 ) Za voditev podružnice je potrebno, da postavi
imetnik obrta po zakonu poslovodjo, če je ne vodi
sam. Pri podružnicah javnih trgovinskih in komanditnih
družb sme biti poslovodja eden izmed družbenikov, ki
je po trgovinskem zakonu upravičen, voditi in zastopati
družbo.

§ 134.

j 1 ) Kolikor je to po značaju izvestnega poslovanja
mogoče, se smejo izvrševati obrti na osnovi pooblastitve
ali dovolitve tudi z avtomati. 1

( 2 ) Avtomati, s katerimi se vrši obrt, ki je zanj
treba dovolitve, se smejo postavljati samo s predhodno
dovolitvijo pristojnega občnega upravnega oblastva. Po¬
stavljanje avtomatov pri ostalih obrtih se mora po zako¬
nu predhodno prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu
oblastvu prve stopnje zaradi izdaje pooblastitve. Prijava

115

mora obsezati ime in sedež podjetja, odnosno stanovanje
osebe, ki postavlja avtomat, kakor tudi označbo vrste
avtomata in kraja, kjer bo postavljen. Če se postavi
avtomat na ulicah ali drugih javnih prostorih, se mora
priložiti prijavi tudi odobritev občine.

( 3 ) Za postavljanje ali osnavljanje avtomata v pod¬
jetjih iz §§ 105. ali 107. zakona, veljajo odredbe § 106.,
odnosno §§ 108. in nasl.

('■) Prav tako je treba prijaviti občnemu upravnemu
oblastvu prve stopnje tudi prestanek poslovanja avtoma¬
tov ali njih premestitev na drug prostor.

K § 134. — 1  Prodaja monopoliziranih predmetov z avto¬
mati po uredbi z dne 15. aprila 1932., št. 15.634/1, Služb. nov.
št. 94/XLI/289, Sl. 1. št. 347/34, ne spada pod odredbe prvega
in tretjega dela zakona o obrtih.

Drugi oddelek.

Obseg pravice, izvrševati obrt, in način izvrševanja to
pravice.

§ 135.

(*) Imetnik obrta ne sme izvrševati svojega obrta
po zakupniku ali podzakupniku. 1  Ta prepoved se ne na¬
naša na pravico, dajati v zakup poslovne prostore in po¬
slovno ureditev.

( 2 ) Kljub odredbam odstavka ( x ) sme pristojno so¬
dišče na osnovi § 296. zakona o izvršbi in zavarovanju
(izvršilnega postopnika) 2  odrediti za obrt prisilno upravo
ali ga dati v zakup. Oseba, ki vodi obrt ali ga ima v
zakupu, mora izpolnjevati pogoje § 17., odstavka (*)*,
tega zakona.

K § 135. — 1  Kdor zoper odredbo § 135. da svoj obrt v
zakup, se kaznuje po § 399.1/12. Imetniki obrta, kd so dali že
drugič v zakup svojo pravico, izvrševati obrt, se kaznujejo po
§ 400. 2/3. Gl. tudi §§ 400.3, 4, 5 ; 405; 407.

2  § 296. zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija
1930., št. 68.508, »Službene novine« št. 165/LXII/364, »Služb,
lisk št. 148/28 iz 1. 1931.:

'»(T Na obrtna, industrijska, trgovinska in podobna pod¬
jetja je dopustno posczatd na predlog z izvršbo po prisilni upra-

s*

116

vi (§ 292.) ali po oddaji v zakup (§ 295.). Ne eno ne drugo se
ne sme dovoliti glede rokodelskih in takih koncesiomiramih
obrtov, za katere se zahteva posebna usposobljenost, če vodi
dotičnii obrt lastnik obrta sam ali z največ štirimi pomočniki.

;  ( 2 ) če mora preiti zaradi prisilne uprave voditev dotičnega

obrta ali dotiičnega podjetja na upravitelja kot zavezančevega
namestnika in je po obstoječih predpisih treba odobritve uprav¬
nega oblastva, da sme voditi tak obrt ali tako podjetje namest¬
nik, mora predložiti sodišče svoj sklep, s katerim postavlja
upravitelja, v odobritev pristojnemu upravnemu oblastvu, pre¬
den ga vroči udeležencem.

( 3 ) Prav to velja za sklep, s katerim se oddaja obrt v za¬
kup, kolikor je po predpisih, obstoječih o tem, treba, da pri¬
stojno upravno oblastvo odobri oddajo takega obrta v zakup.«

(Gorenji zakon o izvršbi in zavarovanju je sicer že ob¬
javljen, ni pa še uveljavljen. Dokler se ne uvede, veljajo še
odredbe izvršilnega reda z dne 27. maja 1896., drž. zak. št. 79,
§ 341., ki se glasi [po Kavčnikovem prevodu v »Pravnikovi«
zbirki zakonov]:

»§ 41. Na obrtne podjetbe, tovarniške zavode, trgovinske
obrate in podobne gospodarske podjetbe se sme po predlogu
segati v izvršbo po prisilni upravi [§ 334.] ali po zakupovanju
[■§ 340.]. Pri rokodelskih in pri takih dopuščenih obrtih, za
katerih nastop se terja posebna usposobljenost, ni izvršbe po
prisilni upravi ali zakupovanju, ako izvršuje obrt imetnik obrta
sam ali največ s štirimi pomagači.

Kadar je za izvrševanje obrta ali za obrat druge podjetbe
po namestniku potrebno po predpisih, ki veljajo o tem, odobrilo
upravnih oblastev, in kadar bii moralo vsled dovoljene prisilne
uprave preiti poslovodstvo na upravnika samega, tedaj je sklep
izvršilnega sodišča, s katerim se imenuje upravnik, predložiti,
preden se vroči udeležencem, pristojnemu upravnemu oblastvu
v odobritev.

Isto velja o sklepu, ki se izda o zakupovanju obrta, v
kolikor je za dajanje v zakup predpisano, da se mora izprositi
odobrilo upravnega oblastva.«)

3  Prav: § 17., odstavka ( 2 ).

§ 136.

( l ) Imetnik obrta ima pravico, opravljati tiste posle,
za katere je dobil od pristojnega občnega upravnega
oblastva pooblastitev ali dovolitev. Če o obsegu pravice
ni zakonskih odredb, se vzame v poštev obstoječi običaj.

(-) Če nastane spor o obsegu kakšne pravice, izvr¬
ševati obrt, odloči ban po zaslišanju zbornice.

117

§ 137.

(*) Imetnik proizvajalnih obrtov nima pravice, oprav¬
ljati posle drugih obrtov, razen če so ti posli postranski
in če služijo za neobhodno potrebno dopolnitev njego¬
vega poslovanja in so za popolno izdelovanje njegovih
proizvodov potrebni. Imetniki proizvajalnih obrtov smejo
prodajati blago, ki so ga izdelali. Rokodelci smejo pro¬
dajati v manjšem obsegu blago, ki ga sami ne izdelujejo,
če spada to blago v njih stroko in je postranskega
pomena.

( 2 ) Imetnik obrta ima pravico, izdelovati omote in
zaboje za vkladanje proizvodov (blaga), katero delo je
potrebno po trgovinskem običaju za odpremljanje in
prodajanje teh proizvodov. Naprave, stroje in druga po¬
možna sredstva, ki so nevarna za življenje in zdravje
ali tujo imovino, sme vzdrževati imetnik obrta samo z
osebami, ki imajo za taka dela strokovno izobrazbo.

( 3 ) Trgovec sme izdelovati omote in zaboje za vkla¬
danje samo za potrebe svojega obrta.

§ 138.

j 1 ) Imetnik kakšnega obrta sme neovirano kupovati
in nabavljati v vsej državi blago, ki ga potrebuje za izvr¬
ševanje svojega obrta. Zunaj občine svojega poslovnega
sedeža sme dajati blago, s katerim posluje, v komisijo
drugim imetnikom obrta, ki smejo po tem zakonu imeti
tako blago; sme sprejemati in izvrševati naročila in
opravljati povsod v državi dela, ki so pri njem naročena.

( 2 ) Če je po pogodbah, sklenjenih s tujimi državami 1 ,
pripoznana obojestranskim podanikom vzajemna pravi¬
ca, smejo izvrševati inozemski imetniki obrtov v državi
naročena dela, razen del, za katera se zahteva dovolitev
[§ 60., odstavek j 1 )].

K § 138. — 1  Gl. pripombo 1  k § 7.

§ 139.

Če se vodi več raznih obrtov v raznih občinah, je
imetnik obrtov dolžan, postaviti za njih voditev pošlo-

118

vodje, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za te obrte, razeu
za tiste, ki jih more po značaju dela in glede na bližino
kraja sam upravljati. Javna trgovinska družba in koman-
ditna družba (§ 10.) ni dolžna postaviti poslovodje, če
vodi posle eden izmed družbenikov, ki je po trgovin¬
skem zakonu upravičen, voditi in zastopati družbo. 1

K § 139. — 1  Kdor ravna zoper odredbe zakona o postav¬
ljanju poslovodje, se kaznuje po § 398/3. Gl. tudi §§ 400.1/1;
400.3, 4, 5; 405 ; 407.

§ 140.

( J ) Kdor želi opravljati trgovinski obrt, mora ozna¬
čiti v svoji vlogi oblastvu stroko, v kateri želi poslovati.
Pooblastitev, odnosno idovolitev mu daje pravico, poslo¬
vati samo v dotični stroki. Minister za trgovino in indu¬
strijo sme sestaviti spisek trgovinskih strok po zaslišanju
zbornic. 0 tem, s katerimi predmeti (blagom) smejo
trgovci poedinih strok trgovati, so odločilni trgovinski
običaji. Če je dvomno, odloči po zaslišanju zbornice
občno upravno oblastvo prve stopnje.

( 2 ) Če se želi baviti kakšen trgovec s posli drugih
trgovinskih strok, za katere ni dobil pooblastitve, odnos¬
no dovolitve, je dolžan podati prijavo za razširitev,
odnosno prestop v dotično stroko, da se mu iznova izda
ali dopolni pooblastitev ali dovolitev.

( 3 ) Če Se prijavi izvrševanje trgovinskega obrta veli¬
kega obsega brez podrobnejše označbe vrste blaga ali
stroke, se sme trgovati z vsemi predmeti prostega pro¬
meta, razen s predmeti, za katere je potrebna dovolitev.

§ 141.

( 1 ) Imetnik trgovinskega obrta sme blago, s katerim
trguje, sam obrtoma izdelovati samo, če ima pravico,
opravljati dotični rokodelski obrt. Imetnik trgovinskega
obrta, ki nima pravice, izvrševati rokodelski obrt, sme
ukreniti na blagu, ki ga prodaja, majhne izpremembe,
da prilagodi blago kupčevim potrebam.

119

(-) Ce nima imetnik trgovinskega obrta pravice, iz¬
vrševati dotični rokodelski obrt, mora dajati blago, ki
se je pri njem kupilo, v predelavo ali popravilo roko¬
delcem, v katerih stroko dotično delo spada.

( 3 ) Trgovci s fotografskimi predmeti so upravičeni,
prevzemati od amaterjev za imetnike fotografskih obrtov
naročila za izdelovanje fotografij.

(’) Minister za trgovino in industrijo sme po zasli¬
šanju zbornic s pravilnikom predpisati, da smejo izvrše¬
vati trgovci izvestnih tvorniških proizvodov po obstoječih
običajih s svojimi strokovnimi delavci instalacije proda¬
nih aparatov ali strojev in začasno opravljati popravila
teh predmetov, če so jih sami prodali in če so prevzeli
zanje jamstvo za določen čas.

§ 142 .

Imetniki rokodelskih obrtov imajo pravico, na svo¬
jem poslovnem sedežu in zunaj njega kjerkoli v državi
opravljati dela, za katera so upravičeni, in ponujati in
izvajati svoja dela brez omejitve, če so ta dela naročena
in če se morajo po značaju dela ali po naročnikovi volji
opravljati samo na določenem mestu.

§ 143 .

j 1 ) Imetniki obrtov imajo pravico, zunaj kraja stal¬
nega poslovnega sedeža ali sami ali po osebah, ki so
v njih službi (trgovinskih potnikih), posečati trgovce,
tvorničarje in obrtnike, ki poslujejo s ponujanim blagom
v svojem podjetju, in iskati od njih naročil. Za ta posel
morajo imeti uradno izkaznico. Pri opravljanju tega
posla smejo nositi s seboj samo vzorce, nikakor pa ne
blaga za prodajo.

( 2 ) Imetniki obrtov smejo sami ali po svojih trgo¬
vinskih potnikih na stalnem poslovnem sedežu ali zunaj
njega iskati naročil za kolonialno in špecerijsko blago,
za kemijske in rudninske proizvode, kakor tudi za manu-
fakturno, konfekcijsko in galanterijsko blago in perilo
samo pri podjetjih, ki se bavijo s tem blagom. Pri drugih

120

osebah smejo iskati naročil za tako blago sami ali po
svojih trgovinskih potnikih samo na poziv.

( 3 ) Za blago, ki ni navedeno v odstavku ( 2 ), smejo
imetniki obrtov v kraju svojega 1  poslovnega sedeža sami
ali po trgovinskih potnikih iskati naročil brez omejitve;
zunaj poslovnega sedeža obrta smejo iskati naročil samo
pri podjetjih, ki se bavijo s tem blagom, pri ostalih
osebah, ki se s tem blagom ne bavijo, pa samo na poziv.

( 4 ) Trgovinski potniki ne smejo na tem potovanju
po svojih poslih ne opravljati 2  ne oglašati, da sprejemajo
naročila v kraju stanovanja, niti v svojem stanovanju
sprejemati naročil niti razkazovati svojih vzorcev . 3

( 5 ) Minister za trgovino in industrijo sme po zasli¬
šanju zbornic dovoliti z uredbo za poedine vrste obrtov
in blaga in poedina območja izjeme od prepovedi, ome¬
njene v prednjih odstavkih, in sme odrediti, da smejo
iskati naročil tudi brez poziva . 4

( 6 ) Prirejati poedinične razstave blaga ali vzorcev
poedinih imetnikov obrta zunaj njih lokalov je prepo¬
vedano. Občno upravno oblastvo sme izjemoma dovoliti
v svojem območju prirejanje takih razstav domačim
proizvajalcem za lastne proizvode; toda ti ne smejo na
razstavi blaga prodajati. Imeti izložbe zunaj: lokala pa
s to prepovedjo ni prepovedano.

K § 143. — 1  V izvirniku: »ovog«.

2  V izvirniku: '»obavljati«.

3  Kdor ravna zoper odredbe tega paragrafa o iskanju na¬
ročil, se kaznuje po § 399.1/13; § 399.2, 3. Gl. tudi §§ 400.1/1;
400.3, 4, 5; 405 ; 407'.

4  Po uredbi z dne 8. marca 1932., II. br. 7321/n, Sl, n.
št. 66/XXVI/175, Sl. 1. št. 270/26, ostane začasno v veljavi od¬
redba § 1. naredbe trgovinskega ministrstva z dne 27. decem¬
bra 1902., drž. zak. št. 242, po katerem se smejo iskati naročila
zunaj stanovišča pni osebah, pri katerih se dotično blago ne
uporablja v njihovem opravilnem obratu (§ 59., drugi odstavek,
zakona z dne 25. februarja 1902., drž. zak. št. 49), tudi brez
njihovega poziva za to-le blago: 1. stroje in motorje in njih
sestavine; 2. stavbno gradivo, vštevši umetno kamenje vsake
vrste, plutove plošče, strešno lepenko in umetno gradivo za tla¬
kovanje cest; 3. tehnične potrebščine za kurjavne, svečavne in
vodovodne naprave; 4. lesena zastarala, žaluzije; 5. šivalne stro¬
je, pisalne stroje, kolesa.

121

§ 144 .

(') Inozemska podjetja in njih trgovinski potniki
smejo iskati naročil v državi samo, če spravijo svoje
poslovanje v sklad z odredbami trgovinske pogodbe 1
z državo, kjer je sedež njih obrta. Ti potniki ne smejo
iskati naročil za dela, ki bi jih njih podjetja izvrševala
v državi.®

( 2 ) Prepovedano je prirejati posebne razstave ino¬
zemskim podjetjem in njih potnikom.

K § 144. — 1  Gl. pripombo 1  k § 7. — Prim. odločbo, s
katero se prepoveduje inozemskim trgovcem in potnikom, na¬
birati naročila pri privatnih osebah, z dne 2. aprila 1927.,
št. 3184/1II, Sl. n. št. 85/XIX, Ur. 1. št. 167/44.

2  Kdor ravna zoper odredbe § 144. o iskanju naročil, se
kaznuje po § 399.1/13; 399.2, 3; gl. tudi §§ 400.1/1; 400.3 4,
5; 405; 407.

§ 145 .

Posli trgovinskih potnikov, sklenjeni z osebami, pri
katerih po tem zakonu ni dovoljeno iskati naročil, so
nični.

§ 146 .

Domači proizvajalci ur, zlatega, srebrnega in plati¬
nastega blaga, trgovci na debelo z navedenimi predmeti,
nadalje trgovci z dragimi kameni in osebe, ki so v njih
službi, smejo nositi na svojem potovanju s seboj ne
samo vzorce, temveč tudi blago za prodajo, če je za to
blago izključena možnost prodaje po vzorcu; toda pro¬
dajati ga smejo samo in izključno upravičenim trgov¬
cem teh predmetov.

§ 147 .

Č) Minister za trgovino in industrijo predpiše 1  po
zaslišanju zbornic odredbe o izkaznicah za trgovinske
potnike. Izkaznice izdajajo zbornice na prošnjo, ki jo
vloži imetnik obrta. Če dela trgovinski potnik za več
imetnikov ob rtov, mora imeti izkaznico od vsakega po-
edinega. Izkaznice se izdajajo z veljavnostjo za leto dni.

( 2 ) Izkaznice se morajo izdati v 8 dneh po predaji
prošnje, odreči se pa smejo samo iz teh-le razlogov:

122

1. če nima imetnik obrta, ki zahteva izkaznico za
potnika, pravice, izvrševati obrt;

2. če,oseba ni polnoletna;

3. če je oseba obsojena s sodno sodbo na izgubo
častnih pravic zaradi zločinstva ali prestopka iz koristo¬
ljubja ali zoper javno moralo in še ni dosegla povračila
pravic ali rehabilitacije ali če je obsojena s sodbo obč¬
nega upravnega oblastva po § 899., točki 13., tega za¬
kona, a se je iz opravičenih razlogov bati, da stori ob
nadaljevanju poklica iznova spredaj omenjeno prepo¬
vedano dejanje, ali če je zoper osebo odrejena očuvalna
odredba, spojena s kaznijo na prostosti, ali zaščitni
nadzor ali prepoved izvrševanja poklica, kolikor te od¬
redbe še trajajo.

K § 147. — 1  Še ni predpisal. K odredbam tega paragrafa
prim. naredbo o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov
in njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o izdajanju legiti¬
macij za trgovinske potnike z dne 27. junija 1928., št. 14.402/III,
Ur. 1. št. 289/81 iz 1. 1928.; dop z dne 24. avgusta 1931., II.
št. 27.699/U, Sl. n. št. 199/LXIV/419, Sl. 1. št. 342/53.

§ 148.

( 1 )  Osebe, ki niso v službi kakšnega službodavca
(trgovinski agenti), se smatrajo za samostojne imetnike
obrta in morajo prijaviti svoj obrt pristojnemu občnemu
upravnemu oblastvu. Upravičeni so poslovati samo v
stroki, ki so jo prijavili, in veljajo za njih poslovanje
ustrezne odredbe §§ 143., 145., 146. in 147.

( 2 ) Trgovinski agenti ne smejo nositi s seboj blaga
za prodajo niti prodajati blaga ali vzorcev za svoj račun.

( 3 ) Trgovinski agenti ne smejo imeti svojih založišč
ali skladišč, niti jih imeti pri drugih obratih.

§ 149.

S prodajanjem blaga po ulicah s hojo od kraja do
kraja in od hiše do hiše se smejo baviti samo osebe,
ki imajo dovolitev po § 176. tega zakona.

123

§ 150.

(*) Za nadrobno prodajanje živil in predmetov, ne-
obhodno potrebnih za življenje, 1  v prodajalnicah dotičnih
obrtov kakor tudi za potrošek takih predmetov v po-
gostinskih obrtih se smejo predpisati maksimalni cenov-
niki. Za pogostinske obrte (§ 60., odstavek ( 1 ), točka 22.)
v kopališčih, zdraviliščih, klimatskih in turističnih kra¬
jih, nadalje za obrte, ki ponujajo vozila in uslugo (§ 60.,
odstavek ( 1 ), točka 26.) 2 , za obrte prevažanja potnikov in
blaga z motornimi vozili (§ 60., odstavek (*),  točka 25.)
in za dimnikarske obrte (§ 60., odstavek ( 1 ), točka 33.)
se obvezno predpišejo maksimalni cenovniki (tarife).
Maksimalni cenovniki se smejo predpisati tudi za odda¬
janje sob v pogostinskih obrtih.

( 2 ) Maksimalne cenovnike (tarife) 3  predpisuje prvo¬
stopno občno upravno oblastvo po zaslišanju občine, pri¬
silne združbe in zbornice, razen za obrte prevažanja
potnikov in blaga z motornimi vozili in za dimnikarje,
za katere predpisuje cenovnike ban. Cenovniki veljajo
do preklica.

( 3 ) Prodajalci na drobno predmetov, neobhodno po¬
trebnih za življenje, kakor tudi imetniki pogostinskih
obrtov so dolžni izobesiti cene tako, da jih more kupec
ali gost lahko videti. 4

K § 150. — 1  O pojmu živila gl. v pripombi 1  k § 181. na¬
vedeni zakon in pravilnik; o opredelitvi pojma življenjske po¬
trebščine prim. zakon o pobijanju draginje življenjskih potreb¬
ščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Sl. n.
št. 5 iz 1. 1922., Ur. 1. št. 6/5 (popr. št. 86/33), in pravilnik za
izvrševanje tega zakona z dne 7. septembra 1922., Sl. n. št. 200,
Ur. 1. št. 311/99. Gl. tudi uredbo o jajvnem nadzorstvu nad pred¬
meti za občno uporabo z dne 14. maja 1930., S. br. 7235, Sl. n.
št. 115/XLI, Sl. 1. št. 58/14.

2  Prav: § 60., odstavek ( 4 ), točka 27.

3  Po § 382. kaz. zak. se kaznuje v denarju do 10.000 dinar¬
jev, kdor sii v primerih, kjer je določilo ceno izvestne stvari ali
odškodnino za izvestne posle oblastvo, dd izplačati ali zahteva
več, kot je odrejeno.

4  Kdor ravna zoper odredbo § 150., se kaznuje po § 399.1/14
in 399.2; gl. tudi §§ 400.1/1; 400.3, 4, 5; 405; 407.

§ 151.

( x ) Minister za trgovino in industrijo- se pooblašča,,
da sme z uredbo 1  po zaslišanju zbornic predpisati:

1. da se sme izvestno blago poklicema v-obče ali
samo v trgovini nadrobno prodajati ali ponujati tako
v državi kakor ob izvozu v inozemstvo samo v enotah,
predpisanih po številu ali teži, ali samo, če je blago
opremljeno ali je njegova oprema (omot, posoda) oprem¬
ljena z označbo števila, mere, teže ali izvora ali če je
opremljeno s posebnim omotom;

2. da je izvestno blago opremiti, preden se da v
promet, tako v državi kakor ob izvozu v inozemstvo po
predhodnem preizkusu ali po dovršeni kemijski analizi
s posebnim znakom ali punčem zaradi kontrole in jam¬
stva;

3. da se mora opremiti izvestno 'blago ali pa njegova
oprema tudi z označbo imena, firme in prebivališča pro¬
izvajalca ali prodajalca;

4. način, kako je postavljati označbe, in njih vsebino
ter čas, ko jih je treba postaviti.

( 2 ) Ob prodajah v posebnih količinah ali z označbo
teže ali mere za proizvode, ki po- svojem značaju izgub¬
ljajo v teži ali meri, se predpišejo z uredbo 1  meje, do
katerih se sme tak nedostatek dovoliti.

K § 151. — 1  Prekrški uredb po tem -paragrafu se kaznu¬
jejo po § 403/10 s kaznim-i po § 399. Gl. tudii §§ 400.1/1;
400.3, 4, 5 ; 405 ; 407.

Tretji oddelek.

Odpiranje in zapiranje lokalov.

§ 152.

j 1 ) V času od 20. ure do 5. ure morajo biti ob de¬
lavnikih vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice, pisarne,
delavnice in skladišča vsakega obrta zaprti. Za indu¬
strijska (tvorniška) podjetja, v katerih je delo po zna¬
čaju posla neprekinjeno ali pri katerih značaj posla ne
dovoljuje prekinitve ali odložitve dela, ne veljajo utes-

125

nitve glede odpiranja in zapiranja. Ban sme po krajev¬
nih razmerah odrediti, da smejo biti poedine vrste
rokodelskih obratov v vaseh in drugih krajih kmetiškega
značaja ob delavnikih dalj časa, pa tudi neomejeno
odprte. 1

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše glede
na potrebe prebivalstva, pridobitnega poslovanja in jav¬
nega prometa v sporazumu z ministrom za socialno po¬
litiko in narodno zdravje po zaslišanju prizadetih zbor¬
nic in delavskih zbornic 2  z uredbo 3  za poedine vrste
obrtov podrobnejše odredbe o času odpiranja in zapi¬
ranja.

( 3 ) V uredbi 3  se smejo ustanoviti izjeme: kateri
obrtni lokali, prodajalnice, poslovalnice, pisarne in de¬
lavnice se smejo odpirati zjutraj pred časom, določenim
za odpiranje, kateri lokali smejo biti odprti čez poldan,
kateri smejo biti odprti zvečer po času, določenem za
zapiranje, vsak dan ali ob določenih dneh v letu, kateri
smejo biti odprti neomejen čas, za katere ne velja čas
odpiranja ali zapiranja, kakor tudi predpisati posebne
ugodnosti za lokale trgovinskih obrtov v vaseh in za
lokale trgovinskih in rokodelskih obrtov v trgoviščih,
trgih in mestih s kmetiškim značajem, v kopališčih,
zdraviliščih in letoviščih kakor tudi v primorskih kra¬
jinah.

K § 152. — 1  0 odpiranju in zapiranju gl. pripombo 1
k § 74.

2  Gl. uredbo o delavskih zbornicah z dne 21. maja 1921.,
SI. n. št. 157, Ur. 1. št. 257/99, — Volilni red za volitve skup¬
ščine Delavske zbornice v Ljubljani z dne 6. avgusta 1933., št.
1509/33-7, Sl. 1. št. 438/68.

3  Prekrški uredbe se kaznujejo po § 403/11 s kaznimi po
§ 398. Gl. tudii §§ 400.1/1; 400.3, 4, 5 ; 405; 407.

§ 153.

Obrti brez stalnega poslovališča (lokala), navedeni
v §§ 176. do 186., se smejo izvrševati po ulicah in hišah
samo ob času, ko smejo ostali obrti po zakonu poslovati.
Z uredbo (§ 152.) se sme izjemoma določiti, da se sme

126

poslovati z izvestnim blagom čez čas, določen za zapira¬
nje lokalov. Te izjemne odredbe se smejo predpisati
za delavnike kakor tudi za tiste dni, za katere je po
tem zakonu odrejen nedeljski počitek.

§ 154.

(*) Ob nedeljah morajo biti vsi lokali, prodajalnice,
poslovalnice, pisarne, delavnice in skladišča vsakega
obrta zaprti in se mora v njih ustaviti vsako poslovanje.
Ta omejitev ne velja za podjetja, v katerih je delo po
značaju njih posla samega neprekinjeno ali pri katerih
delovne razmere ne dopuščajo prekinitve dela. Taka
podjetja se označijo z uredbo (§ 152.).

( 2 ) Z uredbo (§ 152.) se predpiše, kateri obrti smejo
imeti ob nedeljah svoje lokale odprte dopoldne, ves
delovni čas ali neomejeno. Prav tako se smejo glede na
pridobitne razmere in potrebe javnega prometa odrediti
z uredbo izjeme v katerih krajih in v katerem času
smejo ob nedeljah biti odprti lokali trgovinskih in roko¬
delskih obrtov, za katere drugače velja nedeljski
počitek.

( 3 ) Ob državnih praznikih: na rojstni dan Njegove¬
ga Veličanstva kralja in na dan narodnega zedinjenja
morajo biti zaprti vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice,
pisarne, delavnice in skladišča vsakega obrta in se mora
v njih ustaviti vsako poslovanje. Tudi za te dni je uporab¬
ljati izjeme odstavka ( 1 ). Poslovanje ob ostalih državnih
praznikih se uredi z uredbo (§ 152.). Prav tako se uredi
po verskih razmerah poedinih banovin z uredbo, ob ka¬
terih verskih praznikih morajo biti obrtni lokali zaprti
in mora v njih prenehati vsako poslovanje.

( 4 ) Z uredbo (§ 152.) se sme pooblastiti ban, da
izda za izvrševanje uredbe posebne predpise.

§ 155.

Imetniku obrta kakor tudi njegovim rodbinskim
članom je dovoljeno, bivati in poslovati v lokalu tudi ob
času, ko je ta za promet z občinstvom zaprt.

127

§ 156 .

Če se v obrtnem lokalu ali v dveh ali več obrtnih
lokalih, ki so med seboj zvezani, opravlja dvoje ali več
vrst poslovanja, za katere je določen različen čas zapira¬
nja in odpiranja, velja za ta primer čas zapiranja in
odpiranja tiste vrste obrta, za katerega je predpisan
krajši delovni čas.

§ 157 .

Delovni čas pomožnega osebja v obrtih urejajo pred¬
pisi za zaščito delavcev. 1

K § 157. — 1  Gl. pripombo 1  k § 74.

Četrti oddelek.

Razprodaje.

§ 158 .

Razprodaja v ta namen, da se čim hitreje nadrobno
razproda blago ali razprodajo druge stvari, ki so v zvezi
z izvrševanjem kakšnega obrta, neglede na naziv, pod
katerim se opravlja, se sme ukreniti samo s predhodno
odobritvijo 1  pristojnega občnega upravnega oblastva prve
stopnje. Ta odobritev se da po zaslišanju pristojne zbor¬
nice samo ob smrti imetnika obrta, selitvi obrta iz
kraja, prostovoljni opustitvi obrta ali kakšne branše,
označene v pooblastilu ali dovolilu, in končno zbog
elementarne nesreče.

K § 158. — 1  Kazen po § 400. 2/2 za imetnike obrta, ki
objavijo razprodaje brez predhodne odobritve.

§ 159 .

j 1 ) Prošnja za odobritev razprodaje mora obsezati:

1. točen naziv obrta (firme) ali rodbinsko in rojstno
ime imetnika obrta po pooblastilu ali dovolilu; če imet¬
nik obrta ne vrši sam razprodaje, ime pooblaščenca,
kateremu se bo razprodaja poverila;

2. kraj in lokal, kjer bi se razprodaja opravljala;

128

3. čas, za katerega se zahteva razprodaja;

4. označbo vrste in količine blaga, ki naj bi se raz¬
prodajalo;

5. razlog razprodaje.

( 2 ) Podatki (spisek) iz točke 4., odstavka ('), se
predlože v dveh izvodih. En izvod, uradno overovljen, se
preda prosilcu obenem z odobrilom razprodaje, drugi pa
ostane pri oblastvu. Oblastvo sme odrediti preizkus
točnosti teh podatkov po strokovnjaku ob prosilčevih
stroških.

( 3 ) Rešitev teh prošenj se mora izdati v 15 dneh.

§ 160 .

( 4 ) Odobritev za razprodajo se daje samo za obrte,
ki se izvršujejo brez prekinitve najmanj štiri in dvajset
poslednjih mesecev v kraju izvrševanja dotičnega obrta;
izjemoma pa je dati, če imetnik obrta umre ali če se
pripeti elementarna nesreča, odobritev tudi obrtom, ki
tega pogoja ne izpolnjujejo.

( 2 ) Neglede na število podružnic, odnosno pomožnih
lokalov (prodajalnic, poslovalnic, pisarn in delavnic) v
kraju sedeža glavnega obrata, se sme vršiti razprodaja
blaga samo v enem lokalu.

( 3 ) V podružnicah in v prodajalnicah obrta, za ka¬
terega je razprodaja odobrena, ki so pa zunaj kraja
sedeža glavnega obrata, se sme vršiti razprodaja isto¬
časno kakor v glavnem obratu, če se dobi za razprodajo
teh podružnic, odnosno prodajalnic odobritev od pristoj¬
nega občnega upravnega oblastva prve stopnje na isti
način, kakor za glavni obrat, in če obstoje brez pre¬
kinitve najmanj poslednjih štiri in dvajset mesecev v
dotičnem kraju, razen če lastnik umre in če se pripeti
elementarna nesreča; za ta primer velja izjema odstav¬
ka (*) tega paragrafa. Tudi v tem primeru se sme vršiti
razprodaja v istem kraju samo v enem lokalu.

( 4 ) Čas, v katerem se sme vršiti razprodaja, določi
pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje, ko je
preskusilo vse odločilne okolnosti; ta čas pa ne sme
biti daljši od treh mesecev.

129

( 5 ) Podaljšavo časa za razprodajo do največ šestili
mesecev sme dovoliti ban na predlog občnega upravnega
•oblastva prve stopnje in po zaslišanju zbornice, in sicer
v posebno važnih primerih.

( 6 ) Razprodaja ene branše se sme vršiti samo v po¬
sebnem lokalu, ki ni v nikakršni zvezi z lokalom ostale¬
ga obrata.

§ 161 .

(*) Razen ob selitvi iz kraja in ob elementarni ne¬
sreči prestane dotični obrt z iztekom roka za razprodajo
in se mora lokal takoj zapreti. Lokala ni treba zapreti,
če imetnik obrta na osnovi pooblastitve, odnosno dovoli¬
tve nadaljuje opravljati v istem lokalu kak drug obrt.
V tem primeru ne sme po izteku roka za razprodajo
imeti v lokalu tiste vrste blaga, ki je bila predmet
razprodaje.

( 2 ) Obrat se mora zapreti tudi, če se vrši razprodaja
ene branše v lokalu, kjer se opravlja obrt zoper § 160 .,
odstavek ( 6 ).

§ 162 .

( 1 ) Kdor dobi odobritev za razprodajo, ne more,
razen ob selitvi iz kraja in ob elementarni nesreči, v
dobi dveh let po izteku roka za razprodajo pridobiti
pravice, bodisi sam, bodisi kot družbenik, opravljati
obrt, ki bi mu dajal pravico, prodajati blago, za katero
mu je bila razprodaja dovoljena. V isti dobi se mu ne
sme dovoliti niti razprodaja kakšnega drugega obrta
(branše), če ga izvršuje. V lokalu, kjer se je vršila raz¬
prodaja, ne sme noben rodbinski član imetnika obrta v
dobi enega leta po izteku roka izvršene razprodaje
izvrševati obrta z isto vrsto blaga, najsi ima ta rodbin¬
ski član isto rodbinsko ime, kakor imetnik obrta, ki je
vršil razprodajo, ali pa kakšno drugo ime.

( 2 ) Prav to velja tudi za člane javnih trgovinskih
družb in za javne člane komanditnih družb.

9

130

§ 163.

Za razprodajo blaga, kupljenega celoma ali deloma
na javni licitaciji (dražbi), se odobritev ne sme dati.

§ 164.

V lokalu, kjer se vrši razprodaja, se sme imeti in
prodajati samo tisto blago, ki je prijavljeno v spisku za
razprodajo.

§ 165.

Od trenutka, ko se razprodaja prvič objavi, pa do
njenega konca, se novo blago ne sme ne naročati ne v
lokal vnašati. V lokal se sme izjemoma vnesti samo tisto
blago, ki je bilo pred vloženo prošnjo za razprodajo
naročeno in z izvirnimi fakturami dokazano, ki ga je
prosilec vpisal v spisek iz § 159., točke 4. 1  zakona, pri¬
ložen prošnji za odobritev, in ki ne preseza njegovega
normalnega naročila blaga.

K § 165,. — 1  V odstavku (’) § 159.

§ 166.

Ce tisti, ki mu je bila razprodaja odobrena, prekrši
katerokoli odredbo tega zakona o razprodajah, se mora
odobritev preklicati, krivec pa po zakonu kaznovati. 1

K § 166. — 1  §§ 399.1/15 in 399.3; gl. tudi §§ 400.1/1;
400. 3, 4, 5 ; 405; 407.

§ 167.

Že objavljene razprodaje imetnik obrta ne sme
ustaviti. Če se ustavi, jo je smatrati za končano in
povzroči vse posledice izvršene razprodaje.

§ 168.

Brez odobritve razprodaje je prepovedana vsaka
reklama, s katero bi se utegnilo ustvariti v javnosti pre¬
pričanje, da se vrši razprodaja v izvestnem obrtnem

131

lokalu. Prav tako je brez odobritve razprodaje pre¬
povedana vsaka raba besede »razprodaja« in podobnega
zaradi reklame. 1

K § 168. — 1  Kdor ravna zoper ta paragraf, se kaznuje
po §§ 399.1/15 in 399.3; gl. tudi §§ 400.1/1; 400.3, 4, 5;
405 ; 407.

§ 169.

Za izdajanje odobritve razprodaje je pristojno občno
upravno oblastvo prve stopnje. To oblastvo opravlja tudi
nadzorstvo nadi vršitvijo razprodaje.

VI. poglavje.

Prestanek obrtov.

§ 170.

( x ) Pravica, izvrševati obrt, prestane:

1. s smrtjo imetnika obrta, izvzemši primer, naveden
v § 14.;

2. s prijavo imetnika obrta pri pristojnem oblastvu,
da prestane izvrševati obrt;

3. z odvzemom pravice, izvrševati obrt, s pravno¬
močno sodno prepovedjo obrta (poklica ali obrta) ali s
pravnomočno sodbo občnega upravnega oblastva;

4. z izvršeno končno razprodajo po §§ 161. in 167.;

5. če se obrt ne začne v času, označenem v zakonu
(§ 174.);

6. če se v obrtu prestane s poslovanjem v času,
označenem v § 172. 1

K § 170. — 1  Nadaljnjih odstavkov ta paragraf nama.

§ 171.

(‘) Kdor hoče prestati z izvrševanjem izvestnega
obrta, mora to prijaviti 1  pristojnemu občnemu uprav¬
nemu oblastvu prve stopnje.

( 2 ) Prestanek obrta velja od dne prijave, podane
pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje.

9 *

132

( :l ) Pristojno oblastvo mora prestanek obrta ugo¬
toviti z odločbo in o tem obvestiti tiste, ki so podali
prijave oblastvu, in ustanove, omenjene v § 98. 0 pre-
stanku protokoliranih tvrdk mora obvestiti pristojno
občno upravno oblastvo tudi pristojno sodišče. 2

K § 171. — 1  Imetnik obrta, ki ustavi poslovanje brez
prijave ati pred določenim rokom, se kaznuje po § 398/10; gl.
tudi §§ 400.1/1; 400.3, 4, 5 ; 405 ; 407.

Glede taks za prijavo prestanka obrta gl. § 436. 2/1.

2  Po zakonu o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Jugo¬
slavijo z dne 18. januarja 1929., Sl. n. št. 20/X, Ur. 1. št. 49/14,
okrožna sodišča (§ 14.1; posebno trgovinsko sodišče je le v Beo¬
gradu za mesto Beograd in Čukarico, in v Zagrebu za mesto
Zagreb (§ 27.).

§ 172.

( x ) Kdor ustavi poslovanje za dobo leta dni, ga sme
nadaljevati samo na osnovi iznova izdane pooblastitve
ali dovolitve. Prej izdano pooblastilo ali dovolilo pre¬
stane veljati po izteku označenega roka in se mora vrniti
pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu.

( 2 ) Ta rok se sme podaljšati, če je kaj razlogov,
omenjenih v odstavku ( 2 ) § 174., za največ šest mesecev.

( 3 ) Pri ob rtih iz § 60., odstavka ( 1 ), sme minister
za trgovino in industrijo rok, za katerega se sme poslo¬
vanje ustaviti, z uredbo znižati.

§ 173.

Kruharji, peki, mesarji in prevozna podjetja so
dolžna, prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu obla¬
stvu mesec dni, 'dimnikarji pa najmanj tri mesece prej,
da namerjajo poslovanje ustaviti. Ta 1  odredba velja za
kruharje, peke in mesarje istega kraja, če namerjajo
ustaviti poslovanje v večjem številu. 2

K § 173. — 1  Pač: Slednja ..., t. j. tri mesece prej.

2  Imetniki obrtov, navedeni v tem paragrafu, ki ustavijo
poslovanje brez prijave ali pred določenim rokom, se kaznujejo
po § 398/10; gl. tudi §§ 400.1/1; 400.3, 4, 5 ; 405; 407.

133

§ 174.

(') Kdoi’ ne začne poslovati v enem letu, ko je
prejel pooblastilo ali dovolilo, mora iznova zahtevati
pooblastitev ali dovolitev, če hoče obrt izvrševati. Prej
izdano pooblastilo ali dovolilo prestane veljati po izteku
označenega roka in se mora vrniti pristojnemu občnemu
upravnemu oblastvu.

( 2 ) če je kaj posebnih razlogov, ki ne nasprotujejo
javnim koristim, sme pristojno občno upravno oblastvo
na prošnjo podaljšati rok za začetek poslovanja največ
za šest mesecev.

( 3 ) Pri obrtih iz § 60., odstavka ( 1 ), sme minister za
trgovino in industrijo z uredbo rok za obvezni začetek
poslovanja znižati do treh mesecev.

( 4 ) Glede delavnic in naprav (§§ 105. in 107.) veljajo
odredbe §§ 112. in 117.

175.

( 4 ) Pravica, izvrševati obrt, se sme odvzeti samo v
primerih, izrečno določenih po tem in po drugih zakonih. 1

( 2 ) Če se naknadno ugotovi, da je dobil imetnik
obrta pooblastitev ali dovolitev na osnovi nepravilnih
listin, mora pristojno višje občno upravno oblastvo izda¬
no pooblastilo ali dovolilo razveljaviti in nadaljnje poslo¬
vanje prepovedati.

K § 175. — 1  Prim. §§ 11; 185; 400.

VII. poglavje.

Obrti brez stalnega bivališča (lokala).

§ 176.

t 1 ) Obrti brez stalnega poslovališča (lokala) 1  se sme¬
jo izvrševati z delom po ulicah in s hojo od kraja do
kraja in od hiše do hiše. S tem načinom poslovanja se
ne smejo istočasno baviti osebe, ki imajo pooblastitev ali
dovolitev za izvrševanje obrta po § 3., odstavku (*),
točkah 1. in 2., zakona.

134

( 2 ) Ti obrti se smejo izvrševati samo na osnovi po¬
sebne dovolitve občnega upravnega oblastva prve stop¬
nje, v čigar območju je prosilčevo stalno bivališče.
Dovolitev za te obrte se sme dajati samo državljanom
kraljevine Jugoslavije, ki so vredni zaupanja in zanes¬
ljivi. 2  Od tega sme napraviti izjemo samo minister za
trgovino in industrijo.

( 3 ) Za obrte po tem poglavju se ne smatra:

1. ponujanje na prodaj lastnih kmetijskih in gozdnih
proizvodov (mleka, jajec, zelenjave, sadja, presnih
cvetlic, meda, sirovega masla, smetane, domačega sira,
perutnine, perja, lesa, oglja) s hojo od kraja do kraja
(od pristanišča do pristanišča) naravnost po proizvod-
nikih ali njih pooblaščencih;

2. prodajanje peciva, sodavice, rudninske vode, leda
in podobnih predmetov dnevne porabe po upravičenem
imetniku obrta ali njegovih nameščencih stalnim od¬
jemalcem z raznašanjem od hiše do hiše;

( 4 ) Osebe, ki trgujejo s predmeti iz točke 1. odstav¬
ka ( 3 ) z ladjo od pristanišča do pristanišča in niso sami
njih proizvodniki, morajo imeti za tako delo dovolitev
po tem poglavju zakona.

K § 170. — 1  Glede članstva imetnikov tega obrta pri
združbah gl. pravilnik o postopanju pni ustanavljanju združb
trgovcev in obrtnikov, člen 6. (v pripombi 1  k § 364.).

2  Imetnikom takega obrta se sme po § 400.1/3 odvzeti
pravica, izvrševati obrt, do enega leta ali za vselej, če posta¬
nejo nezanesljivi zbog kaznivih dejanj zoper obrtni zakon, ured¬
be, pravilnike in naredbe, izdane na osnovi tega zakona in so
bili v poslednjih petih letih trikrat ali še večkrat kaznovani dn
se niti po opominu ne drže pogojev dovolitve. Gl. tudi §§ 400. 3,
4, 5; 405 ; 407.

§ 177.

(‘) Trgovina z blagom po ulicah in s hojo od kraja
do kraja in od hiše do hiše se dovoljuje proizvodnikom
izdelkov domače hišne delavnosti, invalidom in drugim
osebam, nesposobnim za drugo delo, kakor tudi prebi¬
valcem izvestnih siromašnih krajin. Dovolitev za tako
poslovanje se daje samo za izvestno blago, zlasti pa za

135

vse izdelke domače hišne delavnosti. Imetnik dovolitve
sme imeti ob opravljanju tega poslovanja samo toliko
količino blaga, kolikor ga more nositi. Od tega se smejo
določiti s pravilnikom ministra za trgovino in industrijo
izjeme za posebno obsežno blago.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo določi po za¬
slišanju zbornic, na katere krajine je uporabljati odred¬
bo iz odstavka ( J ) in s kakšnim blagom smejo trgovati
prebivalci teh krajin. 1

K § 177. — 1  Po uredbi z dne 8. marca 1932., Sl. n.
št. 66/XXVI/175, Sl. 1. št. 270/26, ostaneta začasno v veljavi:

1. naredba o krajih, v katerih je krošnjarjenje prepove¬
dano ald omejeno, kakor tudi o krajinah, katerih prebivalci
uživajo glede krosnjarjenja posebne ugodnosti, z dne 27. ju¬
nija 1928., št. 14.401/111, Sl. n. št. 169/LIV, Ur. 1. št. 266/74;

2. odločba o krošnjarjenju z dne 7. novembra 1925., št. 12.018,
Sl. n. št. 12/IV, Ur. 1. št. 36/8, kolikor se nanaša na predmete,
s katerimi se sme v poedinih pravnih območjih izvrševati po-
hiševanje (krošnjarjenje).

Trgovanje, pohišujč z blagom, navedenim v členih 3. in 4.
naredbe pod 1., se sme opravljati (na osnovi dovolila) do na¬
daljnje odredbe v območju vse kraljevine.

Obrazec (za register) št. 14 (po pravilniku iz pripombe 1
k § 98.).

§ 178.

( a ) Izvrševanje rokodelstev po ulicah in s hojo od
kraja do kraja in od hiše do hiše se dovoljuje samo za
izvestna rokodelstva, ki se izvršujejo po svojem značaju
ali dosedanjem običaju brez stalne obratovalnice.

( 2 ) Spisek teh rokodelstev kakor tudi način njih
poslovanja ugotovi s pravilnikom minister za trgovino
in industrijo po zaslišanju zbornic. 1

K § 178. — 1  Obrazec (za register) št. 15 (po pravilniku
iz pripombe 1  k § 98.

§ 179.

(■) Dovolitev se ne izdaja osebam:

1. ki niso dovršile 25 let starosti;

2. ki imajo kakšno nalezljivo bolezen;

3. ki so pod zaščitnim nadzorom (§ 56. k. z.);

136

4. ki so obsojene zaradi zločinstva ali prestopka iz
koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o
zaščiti javne varnosti in reda v državi ali v povratku
zaradi zločinstva ali prestopka zoper življenje in telo 1 ,
dokler v vseh teh primerih ne dosežejo povračila pravic
ali rehabilitacije;

5. ki so vdane potepanju, beračenju, vlačugarjenju
ali pijančevanju in so v pijanosti nagnjene na izgrede. 2

( 2 ) Dovolitev se sme odreči tudi osebam, ki so bile
kaznovane, ker se niso ravnale po predpisih za izvrše¬
vanje obrta po tem poglavju ali zaradi tihotapstva.

K § 179. — 1  §§ 167. do 186. kaz. zak. (naklepno storjena
usmrtitev, usmrtitev na zahtevo, zavedba in pomoč k samomoru,
detomor, neposredna odprava telesnega ploda, posredna odpra¬
va s privolitvijo, zoper voljo noseče žene, oglasi o abortivnih
sredstvih, naklepna izpostava smrtni nevarnosti, naklepna in
malomarna pustitev v smrtni nevarnosti, malomarna usmrtitev
zelo težka telesna poškodba, težka telesna poškodba, manj težka
naklepna telesna poškodba s smrtnonevarnim orodjem, manj
težka in lahka telesna poškodba brez smrtnonevarnega orodja,
malomarne zelo težke dn težke poškodbe s posledicami po §§ 178.
in 179., malomarne in lahke telesne poškodbe s posledicami po
§§ 180., 181., udeležba pri tepežu, pretirano izkoriščanje ljudi
— Gl. tudi § 4. vojaškega kazenskega zakonika kraljevine Jugo¬
slavije z dne 11. februarja 1930., Sl. n. št. 43/XV, Ur. 1. št. 273/56
iz 1. 1929./1930.

2  Prim. §§ 158., 52., 54., 55., 158., 159., 166., 245. kaz. zak.

§ 180 .

j 1 ) V obmejnih in drugih krajinah kakor tudi v
poedinih mestih in krajih 1  sme minister za trgovino in
industrijo v sporazumu z ministrom za notranje posle
in z ministrom za finance tako poslovanje s pravilnikom
omejiti ali popolnoma prepovedati.

(-’) Kadar se pojavi nalezljiva bolezen, sme pristoj¬
no občno upravno oblastvo prve stopnje po potrebi in v
korist javne varnosti odrediti začasno' prepoved oprav¬
ljanja takega poslovanja v poedinih krajih in krajinah.
Ta prepoved se mora naknadno vročiti banu v odobritev.

K § 180. — 1  Gl. naredbo pod 1. v pripombi 1  k § 177.

137

§ 181.

( 1 ) Prodajanje predmetov, ki služijo za ljudsko
hrano (jedila in brezalkoholne pijače), je podložno po¬
sebnemu nadzorstvu 1  občnih upravnih in sanitetnih
oblastev, ki smejo prodajanje takih predmetov iz javnih
ali zdravstvenih razlogov omejiti ali povsem prepovedati.
Pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje sme pred¬
pisati za svoje območje posebne odredbe za opravljanje
take prodaje.

( 2 ) Za prodajanje in razširjanje novin (kolportažo)
veljajo predpisi o tisku.

K § 181. — 1  Gl. zakon o nadzorstvu nad živili z dne
8. februarja 1930., Sl. n. št. 36/XIlI, Ur. 1. št. 156/34 (popr.
177/39) iz 1. 1929./1930. - Pravilnik o natančnejših določilih

za izvrševanje tega zakona z dne 3. junija 1930., Služb, novine
št. 139/LII, Sl. 1. št. 139/23.

§ 182.

( J ) Izključeno je trgovanje brez stalnega poslovali-
šča (§ 176.):

1. z blagom, ki je predmet državnih monopolov;

2. z državnimi in ostalimi vrednostnimi papirji in
loterijskimi srečkami 1 ;

3. z blagom, nabavljenim v inozemstvu;

4. s starinami, cunjami, odpadki vsake vrste;

5. z zdravili kakršnekoli vrste in s sanitetnim ma¬
terialom;

6. s strupi in tvarinami, ki imajo v sebi strup;

7. z alkoholnimi pijačami;

8. z rudninskimi in ostalimi lahko zapalnimi olji in
alkoholom za gorenje;

9. z zlatim, srebrnim in platinastim blagom, žepnimi
urami, staro zlatnino in srebrnino, dragotinami, optični¬
mi instrumenti itd.;

10. s kvartarni;

11. z orožjem in strelivom kakršnekoli vrste;

12. s prepovedanimi knjigami, brošurami in knjiga¬
mi, ki izhajajo v nadaljevanjih.

138

(-) Kdor želi prodajati na ta način knjige in umet¬
niška dela, mora vročiti njih spisek v odobritev občnemu
upravnemu oblastvu, pristojnemu po stalnem bivališču.

( 3 ) Prekrški odredb tega paragrafa se kaznujejo
po § 397.

K § 182. — 1  Gl. pravila za pooblaščene prodajalce srečk
državne razredne loterije z dne 5. maja 1932., št. 14.805/1, Sl.
n. št. 109/XLIX/344, Sl. 1. št. 593/70.

§ 183.

(‘) Dovolitev za izvrševanje obrta po tem poglavju
se izdaja v obliki knjižice, kateri se predpiše obrazec 1
s pravilnikom. Dovolilo mora obsezati osebne podatke
imetnika obrta in točno označati blago, s katerim sme
trgovati, kakor tudi poslovanje, ki ga sme opravljati.
Nadalje mora obsezati v izpisku predpise tega zakona
in pravilnikov, izdanih na njegovi osnovi, kolikor jih je
treba imetniku za ravnanje, kakor tudi označati kraje, v
katerih je tako poslovanje prepovedano.

( 2 ) Imetnik dovolila je dolžan, nositi ga vedno pri
sebi in ga pokazati na zahtevanje oblastvenih organov.
Ne sme ga dajati komu drugemu v uporabo.

K § 183. — 1  Obrazec št. 10 (po pravilniku iz pripombe 1
k § 98.).

§ 184.

(*) Dovolitve za izvrševanje teh obrtov se izdajajo
za dobo enega leta in se smejo po izteku tega roka
podaljševati od leta do leta.

( 2 ) Dovolitev sme podaljšati samo tisto občno uprav¬
no oblastvo, ki jo je izdalo, in to po novi oceni vseh
zakonskih pogojev.

( 3 ) O izdanih dovolitvah pristojnega občnega uprav¬
nega oblastva se vodi poseben register. 1

K § 184. — 1  Obrazca št. 14 in 15 (po pravilniku iz pri¬
pombe 1  k § 98.).

§ 185.

Dovolilo za izvrševanje obrtov po tem poglavju se
sme ob vsakem času odvzeti, če nastopi okolnost, zbog

139

katere po odredbah tega zakona ne bi moglo biti izdano.
Dovolilo se odvzame v primerih § 400., odstavka C 1 ),
točke 3., zakona.

§ 186.

(') Po predpisih tega poglavja je postopati tudi glede
ambulantnega poslovanja potujočih kinematografov, mla¬
tilnic, traktorjev, motornih žag in pod.; za izvrševanje
teh obrtov sme izdati ban po potrebi posebne predpise.

( 2 ) Dovolitev za poslovanje potujočih kinematografov
izdaja ban.

VIII. poglavje.

Sejmi in tržni dnevi.

§ 187.

(*) Sejmi se smejo vršiti večkrat na leto vsak dan,
razen ob nedeljah in ob dnevih, ko morajo biti vsi obrtni
lokali zaprti, tržni dnevi pa vsak dan ali ob poedinih
tedenskih dnevih. Za sejme in tržne dni daje dovolitev
ban po zaslišanju zbornice.

( 2 ) Dovolitve se dajejo izključno samo občinam.

( 3 ) O danih dovolitvah se vodi pri banskih upravah
poseben register 1  za sejme in tržne dni.

K § 187. — 1  Obrazca št. 16 'in 17 (po ipravilniku iz pri¬
pombe 1  k § 98.).

§ 188.

t 1 ) Dovolitev za sejme se izda, če se pokaže potreba
sejma glede na krajevne in gospodarske razmere krajine
in na število sejmov, že odobrenih občini in okolnim
občinam. Dovolitve ni dati, če se vrše v okolici 20 km
od kraja, za katerega se zahteva dovolitev, na isti dan
ali v presledku 15 dni sejem v kakšnem drugem okol-
nem kraju. Za vsako izpremembo (premestitev itd.)
sejma je treba banove dovolitve. Letni sejem ne sme
trajati dalj ko tri dni.

( 2 ) Dovolitev za tržne dni se daje glede na število
prebivalstva po razmerah in potrebah kraja, kjer bodo
tržni dnevi.

140

§ 189.

(») Za vršitev sejmov in tržnih dni mora določiti
občina kraj za sejme (sejmišče) in ga urediti po higien¬
skih in veterinarsko-policijskih predpisih in zahtevah.

( 2 ) Kraj za sejme, na katere se priganja živina,
mora biti zunaj mesta ali na njegovi periferiji.

( 3 ) Podrobnejše odredbe o ureditvi sejmišča izda s
pravilnikom minister za trgovino in industrijo v spo¬
razumu z ministrom za poljedelstvo.

§ 190.

(*) Na sejmih sme vsakdo prodajati vse sirove (ne¬
predelane) proizvode kmetijstva (poljedelstva, živino¬
reje, perutninarstva, sadjarstva, vinogradništva, zelenja-
darstva, cvetličarstva, lova in ribje lovi, čebelarstva itd.),
gozdnega in rudarskega proizvajanja in vse predmete
domače hišne delavnosti. Če se da dovolitev samo za
poedine predmete, se smejo na sejmih samo ti predmeti
prodajati.

( 2 ) Imetniki obrtov smejo prodajati na sejmih svoje
blago, če to ban v dovolilu za vršitev sejmov dopusti.
Taka dovolitev se da glede na gospodarske razmere
dotičnega kraja po zaslišanju občine in s pristankom
zbornice.

( 3 ) Ob tržnih dneh se smejo prodajati kmetijski pro¬
izvodi, ki služijo za živila, in izdelki hišne delavnosti.
Ban sme odrediti z naredbo, da smejo ob tržnih dneh
kupovati predmete, potrebne za življenje (živila), do
določene ure samo potrošniki in šele potem trgovci in
kupci na debelo.

( 4 ) Imetniki obrtov iz odstavka (*) § 60. smejo pro¬
dajati na sejmih predmete svojih obrtov, če imajo za
to posebno odobritev občnega upravnega oblastva prve
stopnje.

§ 191.

(*) Občina sme pobirati takse za uporabljanje pro¬
stora ali prodajalnice na sejmišču, tehtnice in drugih

141

naprav samo glede blaga, ki se prodaja na sejmih in ob
tržnih dneh.

( 2 ) Občine ne smejo dajati v zakup svoje pravice,
pobirati sejemske takse.

( 3 ) Vsaka občina mora izdelati za sejme in tržne
dneve pravilnik: sejemski in tržni red. Ta red se mora
sestaviti po odredbah tega zakona in v mejah uredb,
naredb in pravilnikov, ki se izdajo na osnovi tega
zakona, in ne sme obsezati nikakšnih določb, ki bi jim
nasprotovale. V tem redu se določijo tudi takse. Red
odobri ban po zaslišanju zbornice.

( 4 ) Nadzorstveni organi tržišča in sejmišča morajo
skrbeti, da se tržni red vzdržuje. Glede izvrševanja
obrtov na tržiščih ti organi ne smejo odločati in morajo
nastala vprašanja izročati pristojnemu občnemu uprav¬
nemu oblastvu prve stopnje.

( 6 ) Dogon živine na sejmišče je podložen veterinar¬
ski kontroli.

§ 192.

Občina je dolžna objaviti, da se vrši letni sejem,
najmanj 15 dni prej v banovinskem uradnem listu, če
pa takega lista ni, v »Službenih novinah«.

§ 193.

j 1 ) Sejemska pravica prestane, če se sejem dve leti
zaporedoma ne vrši, razen ob višji sili.

( 2 ) Ce sejem ne ustreza gospodarskim potrebam, ga
sme ban na predlog pristojne zbornice ukiniti.

§ 194.

Cerkveni godovi in slave se ne smatrajo za sejme
in je na njih dovoljeno prodajati predmete po veljavnih
običajih (jedila, pijače, medičarsko blago, igrače, izdelke
domače hišne delavnosti, slike, knjige in druge predmete
verskega značaja itd.). Poslednji odstavek § 190. velja
tudi za te primere.

142

§ 195 .

( 1 ) Vzorčne sejme in razstave gospodarskega zna¬
čaja občnega pomena odobruje minister za trgovino in
industrijo, najsi se vrše občasno ali ne. Razstave manjše
in krajevne važnosti odobruje ban.

( 2 ) Kdor zahteva dovolitev za prirejanje sejmov in
razstav, označenih v odstavku ( 1 ), mora predložiti načrt,
iz katerega je moči videti točni namen, način ostvaritve
in finansiranja.

( 3 ) Obenem s prošnjo se mora predložiti v odobritev
pravilnik sejma ali razstave.

( 4 ) Minister za trgovino in industrijo- izda podrob¬
nejše predpise o pogojih za pridobitev dovolitve in o
odredbah, ki jih mora obsezati pravilnik. V pravilniku
je urediti tudi ustanovitev posvetovalnega odbora za vse
glavne gospodarske kraje, v katerih se stalno prirejajo
sejmi ali razstave.

IX. poglavje.

Ugodnosti za povzdigo delavnosti v državi.

§ 196 .

t 1 ) Država in javna samoupravna telesa kakor tudi
njih zavodi in ustanove so dolžni, nabavljati vse njim
potrebne obrtne in industrijske proizvode, ki se izde¬
lujejo v državi, redoma od domačih obrtnih in industrij¬
skih obratov (podjetij), ki jih proizvajajo v državi. Prav
tako so država in javna samoupravna telesa in njih za¬
vodi in ustanove dolžni, da izvršujejo dela, ki jim ureja
pogoje ta zakon in ki naj se opravljajo za njih račun,
redoma samo po domačih obratih (podjetjih) in osebah,
ki so upravičene, izvrševati v državi obrt. Taki obrti,
odnosno osebe morajo uporabljati za ta dela material,
proizveden v državi. V inozemstvu se smejo nabavljati
samo tisti proizvodi, ki se ne morejo nabaviti v državi,
inozemska podjetja pa smejo opravljati samo tista dela,
ki jih v državi ne morejo izvršiti domača podjetja.

143

( 2 ) Obrtni in industrijski proizvodi se smatrajo, da
so izdelani v državi:

1. če je izdelan proizvod popolnoma ali po pretež¬
nem delu v obratu (podjetju), ki ima svojo delavnico ali
napravo v območju kraljevine Jugoslavije;

2. če predeluje obrat (podjetje) sirovine in polfabri-
kate, proizvedene v državi, in če uporablja pri svojem
proizvajanju pogonsko silo in sirovine za pogon izključno
domačega izvora;

3. če zaposluje obrat (podjetje) strokovno in pomož¬
no osebje in delavce, ki so jugoslovanski državljani in
vodi obrat (podjetje) jugoslovanski državljan; pri prav¬
nih osebah, če je poslovodja jugoslovanski državljan in
če ima večina članov v upravnem odboru jugoslovansko
državljanstvo.

( 3 ) Kolikor se sirovine, material za pogonsko silo,
polfabrikati, njih deli ali material ne proizvajajo v
državi v zadostni količini in kakovosti, smejo omenjeni
obrati (podjetja) za svoje proizvajanje uporabljati delo¬
ma material, proizveden v državi, in ustrezni del ma¬
teriala inozemskega izvora. Če se sirovine, material za
pogonsko sil-o, polfabrikati, njih deli ali material vobče
ne proizvajajo v državi, smejo uporabljati omenjeni
obrati (podjetja) tudi material inozemskega izvora.

( 4 ) Iste odredbe veljajo tudi za obrtniške zadruge,
ki so ustanovljene zaradi skupnega proizvajanja in skup¬
nega opravljanja del.

( 5 ) Proti odredbam odstavka ( 1 ) se sme postopati v
poedinih opravičenih primerih samo po predhodnem
pristanku ministra za trgovino in industrijo. Prav tako
odredi minister za trgovino in industrijo v sporazumu
z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje, ali
se smejo v domačih obratih (podjetjih), če izvršujejo
dobave ali dela za račun države in javnih samoupravnih
teles kakor tudi za račun njih zavodov ali ustanov,
izjemoma zaposlovati inozemski državljani kot strokovno
(tehniško) pomožno osebje ali kot strokovni delavci.
Odobritev za tako zaposlitev tujih državljanov se sme
dati samo in izključno le za strokovne (tehniške) osebe

144

in strokovne delavce, dokler jih ni moči nadomestiti z
domačimi strokovnimi močmi. 1

K § 196. — 1  Imetniki obrta, ki ravnajo zlonamerno zoper
odredbe tega paragrafa, se kaznujejo po § 401. Glej tudi
§§ 405., 407.

§ 197.

( 1 ) Pri licitacijah, ki jih odrejajo država in javna
samoupravna telesa ter njih zavodi in ustanove, se
morajo pogoji in vzorci za te licitacije, zlasti glede
materiala, izdelave in dobavnega roka tako določiti, da
se utegnejo domači obrtniki in industrijski obrati ude¬
ležiti licitacij. Prav tako se morajo določiti pri vseh delih,
ki se opravljajo za račun države ali za račun javnih
samoupravnih teles kakor tudi njih zavodov in ustanov,
pogoji tako, da se smejo prvenstveno licitacij udeleževati
imetniki domačih obrtnih in industrijskih obratov
(podjetij). Proračuni za gradbe, ki se grade za račun
države, samoupravnih teles in njih ustanov, morajo
predvsem predpisovati uporabo materiala, ki se pro¬
izvaja v državi in s katerim se dajo nadomestiti podobni
tuji proizvodi.

( 2 ) Kazenski zavodi 1  se ne smejo udeleževati držav¬
nih in javnih licitacij za dobavo proizvodov in opravlja¬
nje del, omenjenih v odstavku (*) § 196.; smejo pa
izvrševati naročila za državo in javna 'samoupravna
telesa ter njih zavode in ustanove.

K § 197. - 1  Prim. uredbo o organizaciji, uporabljanju
in plačevanju delovne moči obsojencev v bazenskih in drugih
podobnih zavodih z dne 18. januarja 1930., št. 5295, Sl. n.
št. 23/IX, Ur. 1. št. 129/30 iz l  1929./1930.

§ 198.

(0 Pri nabavah za državo in samoupravna telesa,
njih zavode in ustanove obrtnih in industrijskih pro¬
izvodov, ki se izdelujejo v državi v zadostnih količinah,
in ki se vrše z licitacijo, je jemati v oceno in usvajati
ponudbe domačih obrtnikov, industrijcev in trgovcev za
blago, ki je po odredbah § 196. domačega izvora. Ob sicer

145

enakih dobavnih pogojih se smejo pri večjih nabavah
istega blaga porazdeliti dobave med razne ponudnike.

( 2 ) Če se proizvodi, ki so predmet javne licitacije,
ne izdelujejo v zadostni količini v državi, je jemati v
oceno in ob enakih dobavnih pogojih prvenstveno usva-
jati ponudbe domačih obrtnikov, industrijcev in trgovcev
za proizvode domačega izvora, pri katerih cene niso
večje nad 10%, ali pri ponudbah, označenih v odstav¬
ku ( 4 ) tega paragrafa, ne nad 15% večje ko najnižja
ponudba ponudnikov inozemskih proizvodov po vra-
čunjeni carini in prevozu do dobavnega kraja. Če se
proizvodi v državi vobče ne izdelujejo, je jemati v
oceno in usvajati ob sicer enakih dobavnih pogojih
prvenstveno ponudbe trgovcev, ki imajo svoj obrat v
državi, so jugoslovanski državljani in zaposlujejo naj¬
manj z 90% jugoslovanske državljane kot pomožno
osebje in delavce.

( 3 ) Če se pri licitaciji ne prijavi predpisano število
ponudnikov ali če so ponudbe ponudnikov blaga doma¬
čega izvora za nad 10%, ali pri ponudbah, označenih v
odstavku (*), za nad 15% dražje od cen na svetovnem
trgu po vračunjeni carini in prevozu do dobavnega kraja,
se mora razpisati nova licitacija, katere se smejo ude¬
ležiti tudi inozemci. Ponudniki blaga domačega izvora
imajo ob enakih pogojih tudi pri tej licitaciji prednostno
pravico.

(") Pri ponudbah domačih podjetij za obrtne in
industrijske proizvode domačega izvora smejo biti cene,
označene v odstavku ( 2 ), do 15% 'dražje od ponudb za
obrtne in industrijske proizvode inozemskega izvora, če
uporablja domači obrat (podjetje) sirovine, polfabrikate,
material, pogonsko silo in sirovine za pogonsko silo
domačega izvora in ima pomožno osebje in delavstvo
jugoslovansko državljanstvo. Če vrše domača podjetja
dobave za račun države in samoupravnih teles, njih
zavodov in ustanov in pri tem uporabljajo material
inozemskega izvora [odstavek ( 3 ) § 196.], ali inozemsko
pomožno osebje in delovne moči [odstavek ( 5 ) § 196.],
smejo biti njih ponudbe samo do 10% dražje od ponudb

10

146

za obrtne in industrijske proizvode inozemskega izvora.
Od ponudb domačih obratov (podjetij) se usvajajo, upo¬
števaje tudi ostale dobavne pogoje, prvenstveno ponudbe
za blago boljše kakovosti. Ob enakih pogojih ima prven¬
stvo obrat (podjetje), ki uporablja sirovine, polfabrikate,
pogonsko silo in sirovine za pogonsko silo domačega
izvora v višjem odstotku in zaposluje pomožno osebje in
delovne moči, ki so jugoslovanski državljani.

§ 199.

(*) Za opravljanje del, ki se obavljajo za račun
države, javnih samoupravnih teles ter njih zavodov in
ustanov, veljajo ustrezno odredbe § 198.

( 2 ) Odredbe § 198. veljajo tudi pri neposrednih na¬
bavah.

§ 200. 1

(*) Računi za izplačilo omenjenih javnih nabav se
morajo izplačati po zakonskih predpisih, čim so licitacij¬
ski predmeti in dela izvršeni in po pristojnih organih
prevzeti. Če se izplačilo za te nabave ali dela ne izvrši
v treh mesecih, mora plačati država zakonske zamudne
obresti.

( s ) Za neopravičeno odlašanje izplačila odgovarja
krivec materialno in disciplinski.

K § 200. — 1  Veljavnost odredbe tega paragrafa je od¬
ložena po § 57. tč. 1., finančnega zakona za 1. 1933./1934. z dne
31. marca 1933., Sl. n. št. 74/XXIII/225, Sl. 1. št. 223/34, za leto
dni (do vštetega dne 31. marca 1934.).

§ 201 .

(*) Ministrstvo za trgovino in industrijo' je dolžno
voditi po svojih podrejenih organih ali uradih nadzorstvo
nad obrati (podjetji) in osebami, ki jim je poverjena
dobava ali delo, zlasti glede tega, ali proizvajajo obrati
(podjetja) in osebe dobavne predmete iz domačega ma¬
teriala, ali jih izdelujejo v svojih delavnicah in napravah
v državi, ali zaposlujejo pri svojem delu jugoslovanske
državljane kot pomožno osebje in delovno moč in ali
opravljajo dela ali vrše dobave domači obrati (podjetja).

147

( 2 ) Obrati (podjetja) in osebe, ki jim je poverjena
dobava ali delo, se morajo s pogodbo obvezno podrediti
temu nadzorstvu.

( 3 ) Ob izvrševanju nadzorstva se morajo najstrože
čuvati tajno poslovni podatki, ki se izvedo ob nad¬
zorovanju.

( 4 ) Stroški tega nadzorstva gredo vedno in izključno
le v breme državnega proračuna.

§ 202 .

(*) Za vsako nabavo in opravljeno delo, pri katerem
se niso upoštevale odredbe tega poglavja zakona, je od¬
govoren po veljavnih zakonskih odredbah šef urada, ki
je odredil nabavo.

( 2 ) Ministrstvo za trgovino in industrijo mora pri
javnih nabavah obrtnih in industrijskih proizvodov
obveščati prizadete resorte, kateri predmeti in v katerih
količinah se ti predmeti proizvajajo v državi. Ministrstvo
za trgovino in industrijo vodi evidenco o vseh razpisanih
licitacijah za te predmete in dela. Vsa ministrstva so
dolžna obveščati ministrstvo za trgovino in industrijo o
razpisanih licitacijah in mu vročati po en izvod pogojev
za te licitacije.

( 3 ) Ce nasprotujejo pogoji objavljene ali opravljene
licitacije odredbam tega zakona, je minister za trgovino
in industrijo dolžan, pristojnega ministra na to opozoriti
in od njega zahtevati, naj razpisano ali opravljeno licita¬
cijo razveljavi. Če se v tem pogledu ne doseže sporazum,
predloži minister za trgovino in industrijo predmet
predsedniku ministrskega sveta v odločitev. Prav tak^
se rešujejo tudi vprašanja iz § 196., odstavka ( 5 ), če ste
ne doseže sporazum med prizadetimi ministri in mini¬
strom za trgovino in industrijo.

§ 203.

Domači obrati (podjetja) in osebe, ki vrše javne
dobave in dela, ne smejo stopati niti v javno niti v
tajno družbo z inozemskimi državljani ali podjetniki.
Prav tako se ne smejo prenašati obrati (podjetja), ki sta

10 *

148

jim poverjena dobava in delo, tega niti na domače niti
na tuje državljane. Če se ravna nasprotno, je uporabiti
odredbe § 204. 1

K § 203. — 1  Tudi kazen po § 2.

§ 204.

(*) Če se pri opravljanju javnih nabav ali del do¬
kaže, da je ravnal obrat (podjetje) ali tisti, ki mu je
poverjena dobava ali delo, zlonamerno ali malomarno
zoper odredbe tega zakona, je pristojni minister dolžan:

1. ustaviti, odnosno razveljaviti dobavo ali izvrši¬
tev dela in napraviti tak obrat (podjetje) ali osebo od¬
govorna za neizvršitev prevzetih obveznosti;

2. izključiti dotični obrat (podjetje) ali osebo za¬
časno ali za vedno od javnih nabav ali del.

( 2 ) Pristojni minister je dolžan, priobčiti imena iz¬
ključenih obratov (podjetij) in oseb ministru za trgovi¬
no in industrijo. O izključenih obratih (podjetjih) in
osebah se vodi posebna evidenca in se njih imena pri¬
občujejo ostalim ministrom.

( 3 ) Ovadbe zoper imetnika obrta, ki postopa zoper
odredbe odstavka (■"’) § 196., se izročajo pristojnemu
občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje.

§ 205.

Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da
predpiše v sporazumu z ministrom za finance z uredbo
odredbe o opravljanju javnih dobav in del.

DRUGI DEL.

Pomožno osebje.

I. poglavje.

Občne odredbe o pomožnem osebju.

§ 206.

(’) Odredbe tega poglavja se uporabljajo za vse po¬
možno osebje brez razlike starosti in spola, ki je za-

149

posleno v obrtih (podjetjih) tega zakona 1  in se bavi z
rednim opravljanjem za te obrte (podjetja) poverjene
*-mu službe kot glavnim poklicem. Kolikor je za poedine
vrste pomožnega osebja s tem zakonom odrejeno dru¬
gače, se uporabljajo za to osebje dotične odredbe.

( 2 ) Za pomožno osebje po tem zakonu se smatrajo:
učenci (vajenci), osebe, ki opravljajo pri obrtih (podjet¬
jih) podrejene iposle, pomočniki, obrtni in tvorniški
delavci in vse druge osebe, ki se jim v obrtih (pod¬
jetjih) poverja opravljanje trgovinskih, rokodelskih ali
drugih tehniških služb.

K § 206. — 1  Po § 433. se pa uporabljajo odredbe obrt¬
nega zakona o pomožnem osebju tudi glede nekaterih podjetij
in poklicev, odn. zavodov, ustanov in poklicev ki so po odstav¬
ku ( 2 ) § 1. izvzeti iz obrtnega zakona. Ti poklici in podjetja m
navedeni v točkah 1., 2., 4., 5., 6., 9., 12., 13. in 14. odstavka ( 2 )
§ 1. — Gl. pripombe k tem točkam pri § 1. K točki 1. gl. glede
gozdnega proizvajanja tudi zakon o gozdih z dne 21. decem¬
bra 1929.. Sl. n. št. 307/CXXXI (popr. št. 18/V11 iz 1. 1930.),
Ur. 1. št. 162/35 iz 1. 1929./1930., § 131. do 133.; pravilnik o po¬
stavljanju kvalificiranih gozdarsko strokovnih oseb za upravo
nedržavnih gozdov z dne 27. septembra 1930., Služb, novine
št. 230/LXXX/493 (popr. št. 240/LXXXIV/514), Sl. 1. št. 215/35;
pojasnilo k §§ 58., 77. in 132. zakona o gozdih z dne 30. aprila

1931., št. 7757/31, Sl. n. št. 102/XXXI/227, Sl. 1. št. 223/36. —
V pripomba 4  k točki 2. § 1. navedeni obč. rud. zakon je po
§§ 206. in sl. razveljavljen v IX. poglavju (§§ 200. do 209.) v
obliki zakona z dne 17. maja 1912., drž. zak. št. 107, glede
■uravnave plačevanja mezde v rudarstvu.

Nadalje se uporabljajo po § 433. odredbe obrtnega zakona
o pomožnem osebju glede zadrug, ki so iz obrtnega zakona
izvzete po odstavku ( 3 ) j? 1.; za ustrezne službojemmike (na¬
meščence) prisilnih združb, zvez združb dn društev, ki delujejo
po zakonu o društvih, shodih in posvetih, in nameščence gospo¬
darskih zbornic.

Glede novinarjev gl. uredbo z zakonsko močio o ureditvi
razmerja med novinarji in lastniki listov z dne 25. septembra

1926., Sl. n. št. 219/LVII, Ur. 1. št. 386/94.

Glede hišnih ali gospodinjskih poslov gl. naredbo deželne
vlade za Slovenijo o ureditvi njih službenega razmerja z dne
18. junija 1921., Ur. 1. št. 224/82.

§ 207.

Službena razmerja med imetnikom obrta (službo-
davcem in osebjem, omenjenim v § 206. (službojemni-

150

kom), se urejajo s službenimi pogodbami. 1  S tako pogod¬
bo se službojemnik zaveže, da bo vršil službodavcu
službo iz § 206. za izvesten čas.

( 2 ) Kolikor je s službo spojeno opravljanje poslov 2 ,
je upoštevati tudi predpise občnega grajanskega za¬
konika o pooblastitvi. 3

K § 207. — 1  O taksiranju gl. razpis ministrstva za fi¬
nance, oddelka za carine, vsem finančnim direkcijam, Služb, no-
vine št. 185/LVI/555 iz 1. 1938., Sl. 1. št. 480/76.

2  Redakcijski .pogrešek; prav:.. . pravnih poslov.

3  §§ 1002. do 1033. obč. graj. zak.

§ 208 .

Če izvršuje javnopravno telo, razen države, ali jav¬
na ustanova obrt, ki spada pod odredbe tega zakona, se
uporabljajo na pomožno osebje, ki je zaposleno v takili
obrtih, odredbe tega poglavja samo, če je osnovano njih
službeno razmerje na službeni pogodbi.

§ 209 .

( 2 ) Za kolektivno pogodbo se smatra pismena po¬
godba, ki jo sklene službodavec ali službodavska orga¬
nizacija ene ali več sorodnih strok kot predstavnik
službodavcev z ene strani in strokovna službojemniška
organizacija kot predstavnica službojemnikov z druge
strani, in se s to pogodbo urejajo medsebojna službena
razmerja, pravice in dolžnosti.

( 2 ) Prisilne organizacije službodavcev in službojem¬
nikov ne smejo sklepati kolektivnih pogodb.

( 3 ) Kolektivna pogodba velja za vse pomožno osebje
stroke, za katero je sklenjena, in ki je zaposleno v pod¬
jetju ali v podjetjih. Če je sklenjena za 1  poedine službo-
jemnike istega podjetja še posebna pogodba, velja za to
osebje ta posebna pogodba, kolikor je za službojem-
nike ugodnejša.

K § 209. — 1  Pač: ... s poediruimi službojemniki...

151

§ 210 .

Če ne izhaja iz službene pogodbe ali iz okolnosti
kaj drugega, je službojemnik dolžan vršiti službo oseb¬
no, službodavec pa ne more svoje pravice, zahtevati
službo, prenesti na drugega. Če ni o načinu in obsegu
službe nič dogovorjenega 1 , vrši službojemnik službo
okolnostim primerno. Pomožno osebje je dolžno vršiti
svoje posle vestno in kakor je prav. Kolikor ni drugače
dogovorjeno, pomožno osebje ni dolžno opravljati hišnih
opravil.

K § 210. — 1  Po redakcijskem pogrešku je pač izpuščeno,
da so merilo za način im obseg službe, za pogodbo, običaji in
nato šele okolnosti. Prim. § 211.

Glede delovnega časa, odmora, odpiranja in zapiranja in
zaščiti delavcev gl. pripombo 1  k § 74. O podaljševanju delov¬
nega časa v industrijskih dn rudarskih podjetjih na podstavi
sporazuma med lastniki podjetij in njih pomožnim osebjem gl.
pravilnik z dne 25. septembra 1924., št. 59.494/23, Sl. n. št. 239,
Ur. 1. št. 313/98.

§ 211 .

Če plača (zaslužek) ni določena v pogodbi in tudi
ni dogovorjena brezplačnost, se smatra, da je pogojena
primerna plača. V tem primeru se uporabi običaj, ki
obstoji v kraju podjetja za podjetja in pomožno osebje
dotične vrste . 1

K § 211. — 1  Glede zavarovalnih dajatev za bolezen in
nezgode gl. zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922.,
Sl. n. št. 117/XIX, Ur. 1. št. 169/62, naredbo z dne 15. oktobra

1930., St. št. 28.174, o določitvi nevarnostne tabele za zavarova¬
nje za nezgode in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnost¬
ne razrede in nevarnostne odstotke, Sl. n. št. 248/LXXXVI/531
(popr. št. 271/XCIII/581 in št. 284/XCVII/606), Sl. 1. št. 312/49
iz 1: 1931. in naredbo o zvišbi prispevne tarife za zavarovanje
delavcev za nezgode z dne 24. novembra 1932., St. br. 52.664,
Sl. n. št. 279/CV/739, Sl. 1. št. 776/99; glede pokojninskih dajatev
gl. zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne
12. maja 1922., Sl. n. št. 125/XX, Ur. 1. št. 190/68; naredbo
z dne 3. junija 1922., št. 1077, Sl. n. št. 130, Ur. 1. št. 195/70,
izpr. in dop. z dne 30. decembra 1932., Sl. n. št. 2/1/3 iz ieta

1933., Sl. 1. št. 33/5; naredbo, s katero se izpreminjajo plačilni
razredi za pokojninsko zavarovanje nameščencev z dne 22. sep¬
tembra 1930., Sl. n. št. 224/LXXV111/485, Sl. 1. št. 201/34; glede

152

davčnih dajatev (uslužbenskega davka) gl. zakon o neposrednih
davkih z dne 8. februarja 1928., Sl. n. št. 29/VII, Ur. 1. št. 75/26;
izpr. in dop. z dne 28. marca 1929., Sl. n. št. 75/XXX, Ur. 1.
št. 189/38, in z dne 18. maja 1930., Sl. n. št. 118/XLIII, Sl. 1.
št. 35/10; pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 29. avgu¬
sta 1928., Sl. n. št. 225/LXXIII, Ur. I. št. 402/121; dalje z dne
10. maja 1929., Sl. n. št. 112/XLVII, Ur. 1. št. 227/55, in z dne
23. maja 1930., Sl. n. št. 118/XLIII, Sl. 1. št. 36/10. — O izpre-
membi § 8. naredbe z dne 15. oktobra 1930., St. br. 28.174, Sl. 1.
št. 312/49 iz 1. 1931., gl. odločbo glede nevarnostne tabele za
zavarovanje delavcev z dne 15. julija 1933., St. br. 27.680, Sl. n.
št. 166/XLVI/491, Sl. 1. št. 496/78.

Prim. tudi statut osrednjega urada za zavarovanje delav¬
cev in njegovih krajevnih organov z dne 20. maja 1933., St. br.
19.918, Sl. n. št. 117/XXXIV/337 (izpremenjen z objavo z dne
15. julija 1933., St. br. 25.596, Sl. n. št. 166/XLVI/490), Sl. 1.
št. 527/81.

§ 212 .

( 1 )  Če ni nič drugega dogovorjeno ali pri službah
dotične vrste običajno, je dajati plačo (zaslužek) po iz¬
vršeni službi.

( 2 ) Če je odmerjena tekoča plača v denarju po me¬
secih ali po krajših rokih, se izplačuje najkesneje po¬
slednjega dne vsakega meseca, odnosno konec poedi-
nega posla 1 ; plača, odmerjena po daljših rokih, se iz¬
plačuje najkesneje konec vsakega koledarskega meseca.
Plača, odmerjena po urah, po kosu ali po poedinih
storitvah, se daje za že opravljene storitve konec vsa¬
kega koledarskega tedna, če pa gre za službe višje
vrste, konec vsakega koledarskega meseca. 2

( 3 ) V vsakem primeru dospe že zaslužena plača,
ko službeno razmerje preneha. 2

( 4 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje
sme predpisati v sporazumu z ministrom za trgovino in
industrijo s pravilnikom, da se za izvestne stroke in
skupine pomožnega osebja plača (zaslužek) ne izplačuje
konec tedna (ob sobotah), temveč kak drug dan v tednu.

K § 212. — 1  Redakcijski pogrešek; prav:... poedinega

roka.

2  Odredbe so prisilnega značaja; § 251.

3  Odredba je prisilnega značaja; § 251.

153

§ 213.

Službojemnik, plačan po kosu ali po poedinih sto¬
ritvah, sme pred dospelostjo plače zahtevati predjem
v razmerju z izvršeno službo in s svojimi izdatki.

§ 214.

(*) Plače v denarju so dolžni izplačevati službo-
davci svojemu pomožnemu osebju v dinarski veljavi
(valuti). 1

( 2 ) Službodavci ne smejo dajati svojemu pomožne¬
mu osebju blaga na up. Prav tako ne smejo zavezovati
osebja, da si kupuje potrebne življenske potrebščine 2 ,
ki mu jih oni priporoče 3 , niti se obvezno pogoditi o
uporabi plače v druge namene; smejo pa dajati pomož¬
nemu osebju po predhodnem pristanku na račun plače
živila in redno hrano po lastni ceni, stanovanje, 4  kurja¬
vo, razsvetljavo, orodje, blago za delo, zemljo za upo¬
rabo, vse po povprečni vrednosti, kolikor jih to same
stane. Službodavci ne smejo dajati svojemu pomožnemu
osebju na račun plače alkoholnih pijač niti drugega
blaga, razen navedenih predmetov. 3

( 3 ) Dajanje stanovanja, kurjave, razsvetljave in
hrane za plačo (zaslužek) sme minister za socialno po¬
litiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrom za
trgovino in industrijo in po zaslišanju zbornic in delav¬
skih zbornic prepovedati določenim vrstam podjetij ali
za izvestne kraje in krajine.

( 4 ) Plača se ne sme izplačevati v gostilnah, kavar¬
nah, kantinah itd., kjer se točijo alkoholne pijače. 3

K § 214. — 1  Gl. o denarju pripombo 3  k § 1.

Odredba je prisilnega značaja; § 251.

2  Gl. pripombo 1  k § 150.

3  Prepoved »truok«-a (— »menjalne trgovine«),

4  Prim. zakon o zaščiti delavcev (pripomba 1  k § 74.).

5  Odredbe tega odstavka so prisilnega značaja; § 251.

“ Prepoved je prisilnega značaja; § 251.

§ 215.

Vse odredbe iz § 214. veljajo tudi za pomožno
osebje, ki za imetnika obrta zunaj lokala ali delavnice

154

izdeluje ali razkosava 1  izdelano blago ali polizdelke,
če se ne bavijo take osebe z razpečavanjem blaga kot
samostojni imetniki obrtov. 2

K § 215. — 1  Tiskovni pogrešek; ne »rasparoava«, marveč
»raspačava«; prav torej: »razpečava«.

2  T. zv. domače delo, hišna industrija.

Odredba je prisilnega značaja; § 251.

§ 216.

Odredbe iz § 214., kolikor se nanašajo na službo-
davca, veljajo tudi za njegove rodbinske člane, 1  pomoč¬
nike, pooblaščence, poslovodje, nadzorstvene osebe,
faktorje 2  itd. kakor tudi za imetnike drugih obrtov,
pri katerih se omenjene osebe udeležujejo poslov po¬
sredno ali neposredno. 3

K § 216. — 1  Vejice v izvirniku, očitno po pomoti, ni.

2  Faktorji so posredniki med imetniki obrta in domačimi
delavci v smislu § 215.

3  Odredba tega paragrafa je prisilnega značaja; § 251.

§ 217.

Vse pogodbene določbe, ki nasprotujejo odredbam
§§ 214., 215. in 216., so nične. 1

K § 217. — 1  Prisilna odredba po § 251.

§ 218.

Terjatev za blago, ki se je dalo zoper odredbe
§ 214. na up, ne more službodavec ali oseba, ki je temu
enaka (§ 216.), od pomožnega osebja ne iztoževati ne na
kakršenkoli način izterjavati, in to neglede na to, ali
so nastale take terjatve med udeleženci posredno ali
neposredno. 1

K § 218. — 1  Odredba je prisilnega značaja; § 251.

§ 219.

0) Službojemnik obdrži svojo pravico do plače, če
je po najmanj štirinajstdnevnem službovanju zbog bo-

155

lezni ali nezgode za razmeroma kratek čas, ne več kot
en teden, zadržan, opravljati službo in tega ni zakrivil
namerno niti s hudo malomarnostjo. Isto velja tudi, če
je brez svoje krivde zadržan, opravljati službo, iz dru¬
gih važnih razlogov, ki zadevajo njegovo osebo . 1

( 2 ) Službojemnik je brez odlašanja dolžan javiti
službodavcu svoj zadržek službovanja in mu predložiti
na njegovo zahtevanje izpričevalo pristojnega okrožnega
urada za zavarovanje delavcev ali uradnega zdravnika
o vzrokih in trajanju njegove delovne nesposobnosti.
To zahtevanje sme službodavec po primernem času po¬
noviti . 2

K § 219. — 1  Glede delavskih zaupnikov gl. zakon o za¬
ščiti delavcev (§§ 109., 117.); glede članov razsodniških odborov
gl. § 349. obrtnega zakona, glede prisedmikov sodišča delavske¬
ga zavarovanja pa §§ 162., 164. zakona o zavarovanju delavcev.
— 0 delavkah pred porodom in po porodu gl. §§ 22., 123..
tč. 5., 125. zakona o zaščiti delavcev in § 45., tč. 4., zakona o
zavarovanju delavcev, izpr. in dop. z dne 5. decembra 1931.,
Sl. n. št. 285 A/XCIV/695, Sl. 1. št. 655/83.

Odredbe odstavka (*) 60  prisilnega značaja; § 251.

2  Odredbe tega odstavka so prisilnega značaja; § 251.

§ 220 .

( x )  Če je bil službojemnik zadržan , 1  opravljati služ¬
bo, in je bil v tem zadržan po službodavčevih okolno-
stih, mu gre plača; službojemnik je dolžan dopustiti,
da se mu vračuni tisto, kar je prihranil, ker ni oprav¬
ljal službe, ali kar je pridobil z drugo zaposlitvijo ali
kar je namerno opustil pridobiti . 2

( 2 ) Če je zbog takih okolnosti z zamudo časa pri¬
krajšan v službi, mu gre odškodnina.

K § 220. — 1  Tiskovni pogrešek; ne: zadržan (»sprečen«),
marveč prav: pripravljen (»spreman«).

Odredbe tega odstavka so prisilnega značaja; § 251.

§ 221 .

Če je službojemnik zbog opravljanja vojaške vežbe
zadržan, vršiti svojo službo, ne prestane njegovo služ-

156

beno razmerje in mu ostane pravica do njegovih denar¬
nih prejemkov za dobo štirih tednov, ako je trajalo nje¬
govo službeno razmerje neprekinjeno leto dni in ako
za ta čas ne prejema ustrezne odškodnine od države..
Ta pravica mu ne gre, če se pozove, vršiti svojo vojaško
službo v stalnem kadru . 1

K § 221. — 1  Gl. zakon o ustroju vojske in mornarice z
dne 6. septembra 1929., Sl. n. št. 222/LXXXIX, Ur. 1. št. 191/42
iz 1. 1929./1930.; izpr. in dop. z dne 30. septembra 1931., Sl. n
št. 252/LXXVIII/540, Sl. 1. št. 16/2 iz 1. 1932.

Odredbe tega paragrafa so prisilnega značaja; § 251.

§ 222 .

( 1 )  Če je dogovorjena za posle, ki jih službojemnik
sklepa ali posreduje, provizija brez označbe višine, gre
službojemniku provizija, ki ustreza dotični stroki v kraju
stanišča podjetja, za katero vrši posle. Samo s tem, da
se službodavcu tretja oseba imenuje, se ne pridobi pra¬
vica do provizije, če v tem pogledu za to poslovno stroko
v kraju stanišča podjetja, za katero službojemnik dela,
ne obstoji drug običaj.

(-) Če je službojemniku poverjeno, baviti se samo
s posredovanjem poslov, pa s tretjim v imenu službo-
davca kakšen posel sklene, se smatra, da je posel skle¬
njen za službodavčev račun, ako službodavec, ko je za
posel doznal, tretjemu brez odlašanja izrečno ne izjavi,
da ga odklanja.

( 3 ) Če ni dogovora, pridobi službojemnik pri pro¬
dajnih poslih pravico do provizije šele, ko prispe službo¬
davcu kakšno plačilo, in to samo v razmerju s plača¬
nim zneskom. Pri ostalih poslih se pridobi pravica do
provizije, ko je posel sklenjen.

( 4 ) Službojemnik ima pri obračunu provizije pra¬
vico, da se mu predlože izpiski iz knjig o poslih, ki so
bili sklenjeni z njegovim delom . 1

( 5 ) Pristojno sodišče sme odrediti pregled službo-
davčevih trgovinskih knjig po sodno zapriseženem knji-
govodstvenem strokovnjaku . 1

K § 222. — 1  Odredba tega odstavka je prisilnega zna¬
čaja; § 251.

157

§ 223 .

(O V dvomu gre službojemniku provizija tudi za
takšne posle, ki so se sklenili za trajanja službenega
razmerja brez njegovega neposrednega sodelovanja med
služtoodavcem in odjemalci, na katere je bil službo-
davec 1  napoten ali ki jih je on privedel.

(-') Ce je službojemnik izrecno postavljen za izključ¬
nega zastopnika za določen okraj ali za določen krog
odjemalcev in če ni nič drugega dogovorjeno, mu gre
provizija tudi za take posle, ki so bili za službenega
razmerja v tem okraju sklenjeni po službodavcu ali
zanj v tem okraju ali s temi odjemalci brez njegovega
sodelovanja.

( 3 ) Službojemnik sme zahtevati popolno provizijo,
če povratna storitev tretjega, s katerim je bil posel
sklenjen, povsem ali deloma zbog službodavčevega ve¬
denja izostane ali če izvršitev posla, ki ga je službo¬
jemnik sklenil ali ki je bil sklenjen z njegovim posre¬
dovanjem, zbog vedenja tretjega izostane, a za tako
vedenje službodavca ali tretjega ni bilo važnega razloga

( 4 ) Če je dovolil službodavec tretjemu rabat (po¬
pust) in če ni drugače dogovorjeno ali če ne obstoji za
dotično stroko drug običaj v stanišču, za katero službo¬
jemnik dela, se sme rabat odbiti pri obračunjanju pro¬
vizije samo, če je bil pri sklenitvi .posla dogovorjen.

K g 223. — 1  Redakcijski pogrešek; ne: službodavec, mar¬
več službojemnik.’

§ 224 .

Če službodavec službojemnika proti dogovoru ovira
zaslužiti provizijo ali dnevnice v obliki 1 , ki je dogovor¬
jena ali ki bi se predvidno po sklenjeni pogodbi dala
pričakovati, ima službojemnik pravico do primerne od¬
škodnine. 2

K § 224. — 1  Tiskovni pogrešek; ne: »u obliku«, marveč:
»u obimu«; prav se torej glasi ta stavek: »...provizijo ali
dnevnice v obsegu, ki je dogovorjen ali ki bi se predvidno po
sklenjeni pogodbi dal pričakovati,...«.

2  Odredba je prisilnega značaja; gl. § 251.

158

§ 225 .

Č) Službojemnik, ki mu je poverjeno sklepanje ali
posredovanje poslov, ne sme sprejemati brez službodav-
čevega pristanka od dne, ko je nastopil službo, nikakšne
provizije ali obljubljene provizije 1  ali druge nagrade
od tretjih, s katerimi za službodavca posle sklepa ali
posreduje.

( 2 ) Službodavec sme zahtevati od službojemnika, da
mu izroči protipravno prejeto provizijo ali nagrado ali
vrednost tega, kar je kot provizijo ali nagrado proti¬
pravno prejel ali 2  odsvojil; s tem se pa ne poseza v
druge pravice do povračila večje škode . 3

( 3 ) Ta službodavčeva zahteva prestane po preteku
treh mesecev od dne, ko je za nasprotnikovo vedenje
izvedel. Po treh letih od dne, ko je zahteva nastala, pa
ta pravica vsekakor prestane.

K § 225. — 1  Redakcijski pogrešek; ne: »obečanu provi-
ziju«, marveč: »obečanje provizije«; torej prav: provizijsko
obljubo.

2  Redakcijski pogrešek, ne: »ili«, marveč: »pa« ali »i«;

torej prav »... prejel, pa odsvojil_ «.

3  Prim. tudii zakon o pobijanju nelojalne konkurence z dne
4. aprila 1930., Sl. 1. št. 83/XXXII, Sl. 1. št. 10/5. (§ 13., 16.,
17., 21., 25., 27.).

§ 226 .

j 1 ) Za posle, ki se sklenejo potem, ko je prestalo
službeno razmerje, gre službojemniku provizija samo, če
je on posel začel in ga toliko pripravil, da se je posel
poglavitno z njegovim delom sklenil . 1

( 2 ) Če ima po tem delu več službojemnikov pravico
do provizije, se mora med nje razdeliti pravično po
razmerju njih dela . 2

K § 226. — 1  Odredba tega odstavka je prisilnega zna¬
čaja; § 251.

2  Pripomba § 251. o prisilnosti odredb tega odstavka je
brez pomena, ko ne gre za razmerje med službodavcem in
službuj e m ni ko m .

159

§ 227 .

j 1 ) Provizija dospe, ko se o njej izvrši obračun. 1

( 2 ) Če ni nič drugega dogovorjeno, se obračunja
provizija konec vsakega koledarskega četrtletja. Če pre¬
stane službeno razmerje pred tem četrtletjem, se mora
obračuniti provizija ob prestanku službe. 2  Glede pogojno
pridobljene provizije se mora vršiti obračun najkesneje
v enem mesecu potem, ko je pravica do nje za vsak
poedini posel postala brezpogojna.

K § 227. — 1  Odredba tega odstavka je prisilnega zna¬
čaja; § 251.

2  Samo ta drugi stavek tega odstavka je prisilnega zna¬
čaja; § 251.

§ 228 .

Če gre službojemniku pravica do občasne ali druge
nagrade (remuneracije), mu pristoji ta tudi, če službeno
razmerje prestane, preden ta pravica dospe, in sicer v
znesku, ki ustreza razmerju med službeno dobo, za ka¬
tero se nagrada daje, in časom, ki ga je prebil v službi. 1

K § 228. — 1  Odredba tega paragrafa je prisilnega zna¬
čaja; § 251.

§ 229 .

j 1 ) Če je službojemnik v službenem razmerju, ki v
glavnem njegovo pridobitno delavnost zaposluje, sprejet
v službodavčevo hišno skupnost, mu mora dajati službo-
davec ob bolezni, ki ni povzročena namerno niti s hudo
službojemnikovo malomarnostjo, poleg denarne plače
potrebno prehrano, zdravniško zdravljenje in potrebna
zdravila največ za štirinajst dni, ako je trajalo službeno
razmerje že štirinajst dni, a največ za štiri tedne, ako
je trajalo že pol leta. 1

( 2 ) Prehrana in zdravljenje se sme dajati tudi v bol¬
nici ali s službojemnikovim pristankom pri tretjih. Če
je to zbog značaja bolezni potrebno, sme službojemnik
zahtevati oskrbo v bolnici. 2

( 3 ) Obveznosti, ki obremenjajo po teh odredbah
službodavca, ne nastanejo, če je sklenjeno službeno raz-

160

merje samo za čas neke prehodne potrebe in še ni tra¬
jalo mesec dni. 1

K § 229. — 1  Odredba tega odstavka je prisilnega zna¬
čaja; § 251.

2  Gl. pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v
državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah z
dne 13. decembra 1932., Sl. n. št. 27/IX/80 iz 1. 1933., Sl. 1.
št. 117/16; izpr. in dop. z dne 7. marca 1933., Sl. n. št. 98/
/XXIX/283, Sl. 1. št. 264/41 in z dne 16. maja 1933., S. br. 8480,
Sl. n. št. 140/XXXIX/402, Sl. 1. št. 368/57, pravilnik o bolničnih
pristojbinah za zdravljenje v banovinskih bolnicah in bolničnih
ambulancah v Dravski banovini z dne 22. septembra 1933., VI.
No. 16.548/2, Sl. 1. št. 500/78.

Odredbe tega odstavka so prisilnega značaja; § 251.

§ 230.

(*) Izdatki v gotovini za zdravniško zdravljenje iti
za nabavo potrebnih zdravil kakor tudi stroški za
oskrbo v bolnici 1  ali pri tretjih se smejo vračuniti v
službojemnikovo denarno plačo, ki mu gre v času
bolovanja.

( 2 ) Za čas bolovanja gre službojemniku hranarina
po odredbah odstavka ( 2 ) § 219. 2

K § 230. — 1  Glede bolničnih pristojbin gl. pripombo 2
k § 229.

Odredba tega odstavka je prisilnega značaja; § 251.

2  Citat odstavka ( 2 ) § 219. je napačen.

Glede hranarine gl. tudi g 45. zakona o zavarovanju de¬
lavcev.

Odredba tega odstavka je prisilnega značaja; § 251.

§ 231.

Obveznosti, ki obremenjajo službodavea po §§ 219.
in 229., prestanejo, če prestane službeno razmerje z
iztekom časa, za katerega je sklenjeno, ali zbog poprejš¬
nje odpovedi ali zbog odpustitve, ki ni povzročena po
bolezni, ali iz drugih važnih razlogov po §§ 219. in 221.,
ki zadevajo službojemnikovo osebo. Če se službojemnik
odpusti zbog zadržka ali če se mu odpove služba v času,

161

ko traja zadržek, s tem povzročenega konca službenega
razmerja glede označenih zahtev ni jemati v poštev . 1

K § 231. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega zna¬
čaja; § 251.

§ 232 .

(>) Službo'davec je dolžan urediti izvrševanje službe
glede prostorov in orodja, ki ga mora dajati ali ki ga je
dal, ob svojih stroških tako, da je zaščiteno službo-
jenmikovo življenje in zdravje, kolikor je to po značaju
službe mogoče. Zlasti je dolžan držati, kolikor to značaj
dela dopušča, delovne prostore čiste in higienski v redu.
Prav tako je dolžan ukreniti glede na službojemnikovo
starost in njegov spol vse, česar treba, za zaščito
nravnosti . 1

( 2 ) Če je službojemnik sprejet v hišno skupnost
službodavčevo, mora ukreniti službodavec glede pro¬
stora za stanovanje in spanje in glede prehrane kakor
tudi glede delovnega časa in odmora vse, česar treba
glede na službojemnikovo zdravje, nravnost in vero . 2

K § 232. — 1  Zakon o zaščiti delavcev in zakon o inšpek¬
ciji dela, gl. pripombo 1  k § 74. K temu še zakon o zaščiti dece
in mladine z dne 28. februarja 1922., Sl. n. št. 161/XXVI, Ur. 1.
št. 262/83; poslovnik o delovanju delavskih in nameščenskih
zaupnikov z dne 23. decembra 1927., Sl. n. št. 296/LXXXIII,
Ur. 1. 4/3 iz 1. 1928.; dalje zakon o zavarovanju delavcev gl.
pripombo 1  k § 211; o higienskih in tehničnih varnostnih od¬
redbah gl. pravilnik v pripombi 1  k § 74; pravilnik o uporabi
svinčevega belila pri barvanju z dne 7. maja 1931., Sl. n. št.
108/XXXIII, Sl. 1. št. 590/78.

Gl. tudi §§ 178., 179., 180., 182., 183., 185., odn. §§ 275.,
277. kaz. zak.; § 1328. o. g. z.

Odredbe tega odstavka so prisilnega značaja; § 251.

2  Odredbe tega odstavka so prisilnega značaja; § 251.

§ 233 .

Č) Službeno razmerje prestane z iztekom časa, za
katerega je dogovorjeno . 1

( 2 ) Kolikor ni s tem zakonom drugače odrejeno,
smeta obe stranki službeno razmerje, dogovorjeno samo

u

162

na poskušnjo ali samo za čas prehodne potrebe, v prvem
mesecu ob vsakem času razkiniti. 2

( 3 ) Če je službeno razmerje sklenjeno dosmrtno ali
za več ko pet let, sme službojemnik to razmerje raz-
kiniti po izteku petih let, upoštevaje odpovedni rok
šestih mesecev. 2

( 4 ) Če je službojemnik stopil v službeno razmerje
ali ga je takoj nadaljeval, pa se o roku trajanja ni
dogovoril, se sme razmerje odpovedati po odredbah tega
poglavja. 1

K § 233. — 1  Odredba tega odstavka je po § 251. prisil¬
nega značaja; ta odredba § 251. je pa stvarno brez pomena.

2  Odredba tega odstavka je prisilnega značaja; § 251.

§ 234.

C 1 ) Kolikor za službojemnika ni dogovorjeno kaj
ugodnejšega ali ni za poedine vrste pomožnega osebja
s tem zakonom odrejeno drugače, znaša odpovedni rok
službenih razmerij najmanj 14 dni. 1

( 2 ) Če je plača določena po kosu ali po poedinih
storitvah, ne nastopi učinek odpovedi nikoli pred do-
vršitvijo storitev, ki so bile ob času odpovedi že
začete. 2

K § 234. — 1  Prim. §§ 102., 122,, tč. 7., 125. zakona o za¬
ščiti delavcev (pripomba 1  k § 74.); o zaupnikih čl. 6., 7. pra¬
vilnika o delovanju zaupnikov (pripomba 1  k § 232.), § 109,
tč. h, zakon o zaščiti delavcev; o odpovedi zaupnikom gl. §§ 112.,
tč. d, 123., tč. 9., zakona o zaščiti delavcev.

Odredba tega odstavka je prisilnega značaja; § 251.

2  Odredba tega odstavka je prisilnega značaja; § 251.

§ 235.

C 1 ) Odpovedni rok mora biti vedno za obe stranki
enak. Če se dogovore neenaki roki, velja za obe stranki
daljši rok.

( 2 ) S pogodbo se ne more dogovoriti odpovedni rok,
ki bi bil daljši od šestih mesecev.

163

§ 236 .

Ženske se ne smejo odpuščati, če so zadržane v
opravljanju službe zbog nosečnosti ali poroda. Če služ-
bodavec službeno razmerje v času šestih tednov pred
porodom ali šestih tednov po porodu odpove, službeno
razmerje nikoli ne prestane pred šestimi tedni po
porodu. 1

K § 236. — 1  Prim. §§ 22., 24., 25., 123., št. 5., zakona o
zaščiti delavcev (pripomba 1  k § 74.).

Odredbe tega odstavka so prisilnega značaja; § 251.

§ 287 .

Č) Če je službojemnik sprejet v službodavčevo
hišno skupnost ali če je po službenem razmerju zadržan,
da bi si iskal drugega mesta, se mu mora dati po od¬
povedi na zahtevanje v ta namen primeren čas brez
zmanjšbe njegove plače. 1

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo sme v spo¬
razumu z ministrom za socialno politiko in narodno
zdravje za poedine kraje ali območja in za poedine
skupine službenih razmerij z uredbo podrobneje določiti
čas, ki se mora dajati službojemniku po odpovedi, da
si išče drugega mesta.

K § 237. — 1  Odredba tega odstavka je prisilnega zna¬
čaja; § 251.

§ 288 .

( J ) Službeno razmerje sme vsaka stran iz važnih
razlogov razkiniti, in to, če je sklenjeno za določen čas,
pred iztekom tega časa, drugače pa neglede na odpoved¬
ni rok.

(-) Za važen razlog, iz katerega sme službojemnik
pred iztekom časa, za katerega je službeno razmerje
dogovorjeno, odnosno brez odpovedi izstopiti iz službe,
se smatra zlasti:

1. če postane službojemnik za nadaljnje opravljanje
službe nesposoben ali če službe nadalje ne more oprav¬
ljati brez škode za zdravje ali nravnost;

n

164

2. če službodavec plačo (zaslužek), ki gre službo-
jenmiku, zmanjšuje ali zadržuje kakor to ne pristuje;
če ga pri dohodkih (prejemkih) v naravi oškoduje ali
če krši druge bistvene določbe pogodbe;

3. če službodavec noče izpolnjevati zakonite dolž¬
nosti glede zaščite službojemnikovega življenja, zdravja
ali nravnosti;

4. če službodavec, njegov namestnik ali njiju rod¬
binski člani njega ali člane njegove rodbine zavajajo ali
skušajo zavesti v protizakonita ali nenravna dejanja;

5. če se pregreši službodavec, njegov namestnik ali
njegov rodbinski član zoper službojemnika ali njegove
rodbinske člane z žalitvijo nravnosti ali znatno žalitvijo
časti 1  ali če noče službojemnika zaščititi zoper tako po¬
stopanje svojih rodbinskih članov ali ostalih oseb, za¬
poslenih v podjetju;

6. če službodavec službojemniku, ki dela po kosu,
ne daje zadosti dela;

7. če se pozove, vršiti službo v kadru.

( 3 ) Če so bili službojemniku razlogi iz točke 5., od¬
stavka ( 2 ), razen žalitve nravnosti, dalj od tedna dni
znani, ne sme zapustiti službe v smislu tega paragrafa.

K § 238. - 1  Gl. §§ ‘297. in nasl., zlasti tudi § 306. kaz. zak.

§ 239.

j 1 ) Za važen razlog, iz katerega sme službodavec
pred iztekom časa, za katerega je službeno razmerje
dogovorjeno, odnosno brez odpovedi, službojemnika od¬
pustiti, se smatra zlasti:

1. če je službojemnik pri sprejemu na delo podtak¬
nil lažna izpričevala, potrdila, listine itd. ali če je utajil
obstoj istočasnega drugega službenega razmerja in
imetnika obrta premotil;

2. če je službojemnik v službi nezvest; če v svojem
delu brez službodavčevega pristanka za sebe zahteva ali
od tretjih neupravičeno sprejme koristi, zlasti če sprejme
provizijo ali provizijsko obljubo ali kakšno drugo na-

165

grado brez službodavčeve vednosti, ali če kaj stori, s
čimer postane službodavčevega zaupanja nevreden;

B. če brez odobritve ali po tem zakonu priznanega
zadržka zapusti delo ali svoje dolžnosti ne vrši ali vprav
noče vršiti in tega svojega početja zadostno ne opraviči
ali če se po izrečnem opominu ne pokori službodavčevim
naredbam, ki so s predmetom službe opravičene;

4. če tudi po opominu nepazljivo ravna z ognjem ali
z vnetljivo lučjo in vobče z nevarnimi predmeti v lokalu
ali delavnici;

5. če je izdal poslovno tajnost 1  podjetja, v katerem
je zaposlen;

6. če je službodavca, njegovega namestnika ali njiju
rodbinskega člana telesno napadel ali če se zoper nje
pregreši z znatno žalitvijo časti ali če je telesno napadel
ali huje poškodoval ostale osebe, zaposlene v podjetju;

7. če nasnavlja domače in ostalo službeno osebje
na neposlušnost, nenravna in protizakonita dejanja;

8. če namerno poškoduje službodavčeve stvari;

9. če je zbog bolezni ali nezgode dalj ko štiri tedne
zadržan, opravljati svojo službo;

10. če po svoji krivdi oboli za nalezljivo boleznijo
in je bolezen dokazana z zdravniškim 2  izpričevalom;

11. če se kljub ponovnemu opominu vdaja med de¬
lovnim časom pijančevanju;

12. če je s sodbo sodišča ali z odločbo občnega uprav¬
nega oblastva kaznovan na prostosti za več ko 14 dni.

( 2 ) V primerih točk 1. do 8., 10. in 12. izgubi službo-
davec pravico, odpustiti po odredbah tega paragrafa, če
je za omenjene razloge vedel dalj ko teden dni.

K § 239. — 1  Gl. tudi § 368. kaz zak.; §§ 14., 16., 25. in
28. zakona o pobijanju nelojalne konkurence (pripomba 3  k
§ 225.); čl. 25. pravilnika o delu pomožnega osebja v socialni
in zdravstveni službi z dne 20. januarja 1932., Sl. n. št. 76/
/XXIII/219, Sl. 1. št. 361/35.

2  Prim. pa § 252. kaz. zak.; §§ 31., 32. zakona o zdrav¬
nikih (pripomba 19  k § 1.).

166

§ 240 .

Če službojemnik brez važnega razloga predčasno
izstopi, sme službodavec od njega zahtevati, da zopet
vstopi v službo in mu povrne škodo ali pa da mu povrne
škodo zbog neizpolnitve pogodbe. Če se službojemnik po
svoji krivdi predčasno odpusti, mora povrniti škodo zbog
neizpolnitve pogodbe. Za že opravljene storitve, za
katere plača še ni dospela, ima službojemnik pravico
do sorazmernega dela plače samo, kolikor te s pred¬
časno razkinitvijo službenega razmerja niso svoje vred¬
nosti za službodavca celoma ali po večjem delu izgubile . 1

K § 240. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega zna¬
čaja; § 251.

§ 241 .

Če odpusti službodavec službojemnika predčasno
brez važnega razloga ali če je kriv, da službojemnik
predčasno izstopi, obdrži službojemnik, ne da bi se s
tem posezalo v povračilo nadaljnje škode, dogovorjeno
pravico, zahtevati plačo (prejemke) za čas, ki bi moral
preteči do konca službenega razmerja, ako bi bil ta
dogovorjeni čas službovanja iztekel ali ako bi bilo služ¬
bovanje redno odpovedano. Pri tem je treba vračuniti
v plačo to, kar je službojemnik zbog neopravljanja
službe prihranil ali kar je pridobil z drugim delom
ali kar je namerno opustil pridobiti. Če zgoraj označeni
čas ne preseza treh mesecev, sme zahtevati službojem¬
nik takoj brez odbitkov vso plačo, ki mu gre za ta čas . 1

K § 241. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega zna¬
čaja; § 251.

§ 242 .

Č) Če je sprejet službojemnik v službo z izrečnim
pogojem, da mora nastopiti službo točno na določeni
dan, sme službodavec odstopiti od pogodbe, če službo¬
jemnik iz kakršnegakoli razloga ne nastopi službe na
določeni dan . 1

( 2 ) Razen tega primera sme službodavec od po¬
godbe odstopiti, preden službojemnik službo nastopi,

167

če službojemnik dogovorjenega dne ne pride, ne da bi
bil v tem po neuklonljivem zadržku zadržan. 1

( 3 ) Če pride pred službojemnikovim nastopom služ¬
be službodavec v stečaj, sme stečajni upravitelj ali 2
službojemnik odstopiti od pogodbe. 3

K § 242. — 1  Odredba tega odstavka je prisilnega zna¬
čaja; § 251.

2  Prav: »in«.

3  Odredba tega odstavka je prisilnega značaja; § 251.

§ 243.

j 1 ) Če odstopi službodavec brez važnega razloga od
pogodbe ali če da po svoji krivdi službojemniku opra¬
vičen povod, da odstopi ta od pogodbe, je dolžan, izpla¬
čati službojemniku plačo za tisti odpovedani 1  čas, ki bi
moral preteči do konca službenega razmerja, ako bi bil
službodavec na dan nastopa službe to redno odpovedal.
Če je službeno razmerje sklenjeno za določen čas, ki
pa ne preseza treh mesecev, je službodavec dolžan, iz¬
plačati plačo za ves čas, če pa je službeno razmerje
sklenjeno za dalj ko tri mesece, je dolžan, izplačati
del te plače v znesku za tri mesece. Te odredbe ne
posezajo v morebitne pravice, zahtevati večjo odškod¬
nino. 2

( 2 ) Iste pravice 'gredo službojemniku, če odstopi
stečajni upravitelj od pogodbe.

( 3 ) Če odstopi službojemnik brez važnega razloga
od pogodbe ali če po svoji krivdi da službodavcu opra¬
vičen povod, odstopiti od pogodbe, sme službodavec za¬
htevati, da se mu povrni škoda.

K § 243. — 1  Redakcijski pogrešek ali tiskovna pomota.;
ne: »otkiazano« vreme, marveč: »otkazno« vreme; torej prav:....
odpovedni (ne: odpovedani) čas ...

2  Odredbe tega odstavka so prisilnega značaja; § 251.

§ 244.

Glede pravice do odškodnine zbog odstopa od po¬
godbe po § 243. veljajo odredbe § 240. 1  ■■

168

K § 244. — § 251. označa odredbo tega paragrafa za pri¬
silno.

Ta paragraf je odveč; poziva se na § 240., stvar je pa
urejena v § 243.

§ 245.

Če sta obe stranki krivi, da se službeno razmerje
predčasno razkine, odloči razsodniški odbor, odnosno
sodišče po svobodni oceni, ali in v kateri višini pristoji
odškodnina. 1

Iv § 245. — 1  Odredba tega paragrafa je prisilnega zna¬
čaja; § 251.

§ 246.

( x ) Zahteve zbog predčasnega izstopa ali predčas¬
nega odpusta po §§ 240. in 241., odnosno zbog odstopa
po §§ 242. in 243. se morajo ostvarjati po razsodniškem
odboru, odnosno sodišču v šestih mesecih po izteku
tistega dne, ko jih je bilo moči uveljaviti, drugače so
izključene. 1

( 2 ) Rok iz odstavka j 1 ) začne teči z iztekom dneva,
ko se je izvršil izstop ali odpust iz službe, odnosno z
iztekom dneva, ko je bilo treba službo nastopiti. 1

K § 246. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega zna¬
čaja; § 251.

§ 247.

Če službojemnik, kateremu je službodavec po služ¬
beni pogodbi dajal stanovanje, umre, se mora stanova¬
nje izprazniti v mesecu dni, ako je imel službojemnik
svoje gospodinjstvo, drugače pa v 14 dneh po njegovi
smrti. Službodavec pa sme zahtevati, da se del stano¬
vanja takoj izprazni, kolikor je to potrebno, da se na¬
stani njegov naslednik s svojim pohištvom. 1

K g 247. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega zna¬
čaja; § 251.

§ 248.

Če je službojemnik položil varščino, sme zahtevati
naj se položi varščina pri pristojnem sodišču, ako sluz-

169

beno razmerje prestane ali ako zahteva službodavec po¬
vračila povzročene škode . 1

K § 248. — 1  Odredba tega paragrafa je prisilnega zna¬
čaja; § ‘251.

§ 249.

( 1 )  Kolikor ni s tem zakonom za poedine vrste po¬
možnega osebja odrejeno drugače, je vsak službodavec
dolžan, izdati , 1  ko prestane službeno razmerje, službo-
jemniku na zahtevo ob svojih stroških izpričevalo o
trajanju in vrsti opravljene službe. Če zahteva službo¬
jemnik izpričevalo, dokler službeno razmerje še traja,
se mu izda 1  ob njegovih stroških. V izpričevalu se ne
sme niti s črkami napisati niti z znaki označiti, kar bi
oteževalo osebju sprejem v drugo službeno razmerje . 2

( 2 ) Ta izpričevala se morajo overoviti . 3  Overovitev
izvrši pri pomožnem osebju, zaposlenem v trgovinskih
in rokodelskih obrtih, v treh dneh prisilna združba, ki
ji službodavec pripada, če pa take združbe ni, občina,
ki je pristojna po sedežu obrta (lokala, delavnice), kjer
je službojemnik službo opravljal. Občina overovi taka
izpričevala zlasti, če ima dotična prisilna združba svoj
sedež zunaj območja občnega upravnega oblastva prve
stopnje, v katerem leži obrat . 4

( 3 ) Izpričevala, ki jih službodavec hrani, se morajo
izročiti službojemniku na zahtevanje ob vsakem času . 5

( 4 ) Službodavec, ki izpričevala noče izdati ali ki
vedoma izda neresnično izpričevalo, se kaznuje po tem
zakonu . 8  Če se s tem povzroči škoda, ima službojemnik
pravico, zahtevati povračilo škode . 7

K § 249. — 1  Glede takse gl. § 436. 2/2.

2  Kazen za takšno označbo po § 399. 1/16; gl. tudi §§ 405;

407.

Odredbe tega odstavka so prisilnega značaja; § 251.

3  Taksna prostost za overovitev po § 436. 2/2.

4  Odredbe tega odstavka so prisilnega značaja; § 251.

5  Odredba tega odstavka je prisilnega značaja; § 251.

» Kazen po § 399. 1/16; gl. tudi §§ 405; 407.

7  Odredba tega odstavka je prisilnega značaja; § 251.

170

§ 250.

Če želi službojemnik, da se mu razen omenjenega
izpričevala iz § 249. izdaj še posebno izpričevalo o nrav¬
stvenem vedenju in o sposobnosti ter izobrazbi, ki ju je
pokazal pri delu, je službodavec dolžan tej zahtevi
ustreči. 1

K § 250. — 1  T. zv. kvalificirano izpričevalo. Zanje velja,
kar predpisuje § 249 . za navadno izpričevalo; le overovitve ni
treba. — Tudi odredbo tega paragrafa označa § 251 . za prisilno.

§ 251.

Službojemniške pravice, ki izhajajo iz odredb
§§ 212., odstavkov ( 2 ) in ( 3 ), 214. do 220., odstavka ( 1 ),

221., 222., odstavkov ( 4 ) in ( 5 ), 224., 226., 227., odstav¬
ka Č) in drugega stavka odstavka ( 2 ), 228., 229. do 234.,
odstavka ( 2 ), 236., 237., 240. do 242., odstavkov ( 2 ) in ( 3 ),

243., odstavka ( 4 ), 244., 245. do 250. se s službeno po¬
godbo ne morejo ne ukiniti ne omejiti.

II. poglavje.

Učenci (vajenci).

Prvi oddelek.

Pravna razmerja učencev (vajencev).

§ 252.

0) Za učenca (vajenca) se smatra brez razlike
spola vsakdo, ki je zaposlen v kakšnem obrtu zato, da
bi si pridobil s praktičnim delom (učenjem) tisto zna¬
nje, ki ga more usposobiti za pomočniško zaposlitev.
Ob prednjih pogojih se smatrajo za učence tudi tiste
osebe, za katere so pri poedinih obrtih drugi nazivi v
navadi. 1

( 2 ) Osebe pod 16 leti, ki so zaposlene v obrtu in
zbog delitve dela redno opravljajo posel, za katerega
ni treba ne znanja ne učenja, ali če se delo, ki ga
opravljajo, ne da smatrati za pripravljanje za samo-

171

stojni obrt ali če so nameščene kot sluge, se ne smatrajo
za učence.

( 3 ) Če je dvorano, ali je smatrati koga za učenca,
odloči pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje
po zaslišanju prizadete prisilne združbe.

K § 252. — 1  Kakor: praktikanti pri pisarniškem delu.
tvorniškega dn trgovinskega obrta, volonterji in pod.

§ 253.

( 4 ) Za učence se smejo sprejemati 1  samo osebe,
ki niso pod 14 let stare, ki so dovršile najmanj osnovno
šolo 2  ali drugače pridobile pismenost in so telesno spo¬
sobne za dotični obrt. Telesno sposobnost je dokazati
ob sklepanju pogodbe z zdravniškim potrdilom. Zdrav¬
niški pregled opravlja pristojni šolski zdravnik 3  brez¬
plačno. Izdajanje zdravniškega potrdila ni zavezano
plačilu nikakršne takse.

( 2 ) Za odbiranje stroke in pošiljanje učencev na
delo so državni zavodi za pospeševanje industrije in
obrta poedinih banovin 4  dolžni, oddajati svoje mnenje in
nasvete.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da predpiše z uredbo podrobnejše odredbe za to poslo¬
vanje zavodov.

K § 253. — 1  Glede kazni gl. §§ 398/11; 402/1; 402/2;
405; 407.

2  Gl. zakon o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929.,Sl. n.
št. 289/CXIX, Ur. 1. št. 110/25 iz I. 1929./1930. (izpr. in dop. z
dne 7. julija 1930., Sl. n. št. 155/LVIII, Sl. 1. št. 85/17, in z
dne 29. decembra 1930., Sl. n. št. 300/CV/635, Sl. 1. št. 213/36
iz 1. 1931.).

3  Gl. pravilnik o delokrogu, delovanju in dolžnostih šol¬
skih poliklinik in šolskih zdravnikov po zakonu o narodnih
šolah z dne 31. oktobra 1930., Sl. n. št. 255/LXXXIX/545, Sl. 1.
št. 260/41.

4  Državni zavod za pospeševanje industrije in obrta v
Ljubljani (>Urad za pospeševanje obrta« — po zakonu z dne
19. aprila 1922., Sl. n. št. 190/XXVIII, Ur. 1. št. 293/93) je z
odločbo z dne 20. julija 1930., Sl. n. št. 198/LXX, Sl. 1. št. 155/25,
ukinjen in je prevzela njegove posle kraljevska banska uprava
Dravske banovine. — Glede takšnega zavoda v Beogradu gl.
zakon z dne 19. aprila 1922. (zgoraj v oklepaju); dzpr. in dop.
z dne 5. decembra 1931., Sl. n. št. 285/XCIII/675, Sl. 1. 639/82..

172

§ 254.

( x ) Učence smejo sprejemati 1  samo imetniki obr-
tov, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje za izvrševanje
obrta, katerega se naj učenci uče, in ki zavarujejo uče¬
nje učencev.

( 2 ) Učence smejo sprejemati 1  osebe, ki izvršujejo
po § 25. zakona rokodelski obrt na tvorniški način in
zavarujejo strokovno učenje učencev. Prav tako smejo
sprejemati 1  učence tudi osebe, ki izrečno smejo po tem
zakonu izvrševati rokodelski obrt, dasi same nimajo
strokovne izobrazbe. V tem primeru se mora postaviti
strokovnjak, ki jamči za strokovno učenje.

K § 254. — 1  Glede kazni gl. pripombo 1  k § 253.

§ 255.

Učencev ne smejo imeti 1  imetniki obrtov (službo-
davci):

1. ki so obsojeni zaradi zločinstva ali prestopka,
storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo;

2. ki so obsojeni zaradi zločinstva ali prestopka za
kazniva dejanja, storjena naklepoma zoper življenje in
telo svojega pomožnega osebja, in sicer, če so kaznovani
prvikrat, za dobo dveh let po prebiti kazni na prosto¬
sti, za vselej pa, če so storili omenjeno zločinstvo ali pre¬
stopek v povratku (§ 76. k. z.);

3. ki jim je občno upravno oblastvo odvzelo pra¬
vico, imeti učence, za dobo, označeno v odločbi.

K § 255. — 1  Gl. kazenske odredbe §§ 402/1 in 402/2;
405; 407.

§ 256.

( 4 ) Pravica, imeti učence, se sme odvzeti 1  imetni¬
kom obrta, ki:

1. store hudo prekršitev dolžnosti zoper svoje učen¬
ce glede nravnosti ali zbog grdega ravnanja z njimi ali
ki zanemarjajo svoje obveznosti glede dajanja hrane,
obleke in stanovanja učencu;

173

2. ki ne bi dopustili ali ne gledali na to, da hodijo
učenci redno v strokovne nadaljevalne šole, 2  in se za¬
radi tega kaznujejo;

3. ki se jim dokaže ob priliki, ko učenci opravljajo
pomočniški izpit, da jih niso izučevali v zadostni meri;

4. ki se obsodijo zaradi kaznivih dejanj v smislu
§ 255., točk 1. in 2., in imajo po izteku dveh let učence;

5. ki nimajo predpisno urejene poslovalnice ali de¬
lavnice za pravilno izučevanje učencev;

6. ki so imeli učence, pa z njimi niso sklenili pred¬
pisane pogodbe ali so pogodbo le izmislili.

( 2 ) V primerih pod točkami 3., 5. in 6. odstavka (*)
se mora zaslišati pristojna prisilna združba, preden se
odvzame pravica, imeti učence.

( 3 ) Ta pravica se sme odvzeti za določen ali ne¬
določen čas. Komur je pravica odvzeta za nedoločen čas,
temu se ne sme vrniti pred letom dni.

( 4 ) V primerih točk 2., 3. in 5. odstavka (*) se sme
imetnik obrta kaznovati tudi s kaznijo po § 397.

K § 256. - 1  Gl. tudi §§ 402 ; 407.

2  Gl. §§ 295. in nasl.

§ 257.

j 1 ) Minister za trgovino in industrijo sme določiti
v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narod¬
no zdravje po zaslišanju trgovinskih, industrijskih, obr¬
tnih in delavskih zbornic z uredbo, v katerem razmerju
proti številu pomočnikov smejo imetniki obrtov poedi-
nih strok imeti učence. Taka uredba se sme izdati z
veljavnostjo za vso državo, za poedine banovine ali samo
za poedine krajine ali stroke.

( 2 ) Ob določanju tega razmerja je treba upoštevati
dejansko potrebo po učencih in možnost, jih strokovno
izučevati.

§ 258.

j 1 ) Po tem zakonu predpisana pismena pogodba se
mora skleniti najkesneje v 8 dneh, ko se učenec sprejme.

174

( 2 ) Pogodba se sklene pri prisilni združbi, 1  ki ji
pripada službodavec, če pa take združbe ni, pri občini,
ki je pristojna po sedežu obrtne poslovalnice ali delav¬
nice. Občina je pristojna tudi, če gre za banovinsko
združbo ali če ima združba sedež zunaj območja občnega
upravnega oblastva prve stopnje, v katerem je posloval¬
nica ali delavnica. Kljub tem odredbam sme poveriti
ban na prošnjo opravljanje teh poslov tudi poedinim
banovinskim združbam za območje občnega upravnega
oblastva prve stopnje (sreza in mesta), kjer ima združba
svoj sedež. Združbe ali občine morajo skrbeti za to, da
ustrezajo sklenjene pogodbe predpisom tega zakona.

( : ‘) Pogodbeni stranki sta službodavec in učenčev
zakoniti zastopnik ali varuh (skrbnik) ali učenec sam,
•če je polnoleten. Obe stranki smeta biti zastopani po
pooblaščencih.

( 4 ) Če je službodavec učenčev roditelj ali varuh
(skrbnik) in učenec ni polnoleten ali proglašen za polno¬
letnega, nadomesti pogodbo pismena ali zapisniška rodi¬
teljeva izjava pred pristojno združbo, odnosno občino.
V tej izjavi mora roditelj kot službodavec izrečno pre¬
vzeti vse obveznosti po tem zakonu, ki presegajo zakon¬
sko roditeljsko dolžnost. Isto velja tudi za učenca, ki
ga imetnik obrta posvoji. 2

K § 258. — 1  Prim. bansko odredbo o (izvedbi obrtnega
zakona z dne 8. marca 1932., VIII. No. 1786/1, Sl. 1. št. 232/20.

2  Gl. §§ 179. do 185, o. g. z.

§ 259.

Č) Pismena 1  učna pogodba se sestavi v treh izvir¬
nih izvodih, ki jih overovi pristojna prisilna združba,
odnosno občina. Vsaka pogodbena stranka dobi po en
izvod, tretjega pa obdrži pristojna prisilna združba, od¬
nosno občina. Če ima učenec varuha (skrbnika), je ob¬
vestiti o sklenitvi pogodbe zaradi pristanka tudi varst¬
veno (skrbstveno) oblastvo.

( 2 ) Pogodba se sme sporazumno izpremeniti po po¬
stopanju, predpisanem za sklepanje pogodb. 2  Pristojna

175

prisilna združba ali občina vpiše izpremembe kot pose¬
ben dostavek na izvirne izvode pogodbe. Če pa ena
stranka ne more predložiti svojega izvoda pogodbe, se
ji izda overovljeni prepis in se vanj zapišejo pozneje
sklenjene izpremembe.

K § 259. — 1  Obrazec št. 5 (po pravilniku iz pripombe 1
k § 98.).

2  0 sklepanju in izpreminjanju pogodb gl. §§ 861. in'sl.

o. g. z.

Taksna prostost za sklenitev, overovitev in odobritev va¬
jenskih pogodb, gl. § 436. 2/3.

§ 260 .

Pogodba 1  mora obsezati:

1. službodavčevo rodbinsko in rojstno ime (firmo),
kraj službodavčeve poslovalnice ali delavnice, v kateri
naj bo učenec zaposlen;

2. učenčevo rodbinsko in rojstno ime, leto in kraj
rojstva, kraj stanovanja in domovinstva ter šolsko iz¬
obrazbo;

3. rodbinsko in rojstno ime in bivališče njegovih
roditeljev, varuha ali drugih zakonitih zastopnikov, če
je učenec maloleten;

4. podatke o učenčevem zdravstvenem stanju in nje¬
govi telesni sposobnosti;

5. označbo obrta (stroke), ki se ga želi učiti;

6. dobo, za katero je pogodba sklenjena (začetek,
trajanje in konec);

7. medsebojne dogovore, da se prevzemajo dolž¬
nosti, označene s tem zakonom, da se službodavec ali
njegov poslovodja (namestnik) predvsem obvezujeta,
učenca v stroki obrta, ki naj se ga uči, izučevati, in da
bo učenec v ob rtu pridno delal;

8. morebitne določbe o odškodnini za učenje, o
višini in načinu plačevanja nagrade učencu za delo, o
dajanju hrane, oskrbe, obleke ter stanovanja učencu in
o višini odškodnine, če bi se pogodba protipravno raz-
kinila.

K § 260. — 1  Obrazec št. 5 (po pravilniku iz pripombe 1
k § 98.).

176

§ 261.

0) Imetnik obrta, ki se ob sprejemanju učencev ne
ravna po teh predpisih, se kaznuje po § 397. tega za¬
kona. 1

( 2 ) Občno upravno oblastvo prve stopnje sme v iz¬
jemnih primerih po zaslišanju prisilne združbe čas, ki
se'prebije na učenju na osnovi pogodbe, sklenjene zoper
odredbe tega zakona, všteti v učno dobo.

K § 261. - 1  Gl. tudi §§ 405 ; 407.

§ 262.

( J ) V učni pogodbi se sme določiti poskusna doba
največ na en mesec dni. V tem času imata obe pogod¬
beni stranki pravico, enostranski od pogodbe odstopiti.
Ta čas se učencu ne šteje v predpisano učno dobo.

( 2 ) Imetnik obrta, ki je dogovoril daljšo poskusno
dobo, se kaznuje po § 397. 1

K § 262. — 1  Gl. tudi §§ 405; 407.

§ 263.

i 1 )  Učna doba ne sme biti krajša od dveh in ne
daljša od štirih let.

(-) Minister za trgovino in industrijo' določi po za¬
slišanju zbornic z uredbo učno dobo v poedinih obrtih.

( : ‘) Pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje
sme podaljšati zakonsko učno dobo največ za tri me¬
sece, če izključi pristojno šolsko oblastvo učenca začasno
ali za vedno iz strokovne nadaljevalne šole 1  zaradi
disciplinskih kaznivih dejanj. Ce se izključi učenec za
izvestni čas, je dolžan, iznova hoditi v šolo, ko preteče
rok izključitve, pohajanje šole pa se mora za toliko po¬
daljšati, za kolikor časa je bil učenec izključen.

K § 263. — 1  §§ 295. in nasl.

§ 264.

Učna pogodba se sklene redoma za dobo, ki je
predpisana za učenje dotičnega obrta po odredbah tega

177

zakona. Samo če se je učenec nekaj časa učil istega
obrta ali sorodne stroke pri drugem imetniku obrta,
se sme glasiti pogodba za ostalo dobo, predpisano za
učenje.

§ 265.

Če učenec brez svoje krivde prekine delo pri enem
imetniku obrta pred iztekom dogovorjene dobe ali za
učenje predpisane dobe, se mu všteje čas, ki ga je pre¬
bil v delu, če nadaljuje delo pri drugem imetniku obrta
iste ali sorodne stroke.

§ 266.

Čas učenja, prekinjen po učenčevi lastni krivdi, se
mu ne šteje v učno dobo in mora učenec za toliko časa
učenje nadaljevati. Daljšo prekinitev učne dobe mora
službodavec v osmih dneh, ko se učenec vrne na delo,
prijaviti pristojni prisilni združbi, odnosno občini. Združ¬
ba, odnosno občina predloži prijavo pristojnemu občne¬
mu upravnemu oblastvu prve stopnje, da preizkusi, ali
je treba učno dobo podaljšati in predpiše, za koliko časa
se naj učenje podaljša.

§ 267.

Učencu (vajencu) pripada po enem dovršenem letu
učenja odškodnina za delo. Minister za trgovino in indu¬
strijo predpiše v sporazumu z ministrom za socialno
politiko in narodno zdravje in po zaslišanju zbornic in
delavskih zbornic z uredbo posebne odredbe o naj¬
manjših zneskih te odškodnine.

§ 268.

j 1 ) Učenec je 'dolžan, biti svojemu službodavcu ali
njegovemu namestniku poslušen, zvest, zanesljiv, priden
v poslu in učenju in mora redno hoditi v strokovno na¬
daljevalno šolo, 1  če ni po zakonu pohajanja šole opro¬
ščen.

( 2 ) Če učenec ni dovršil 16. leta starosti in živi pri
službodavcu na domu, je podložen hišnemu strahovanju-

12

178

službodavca ali njegovega namestnika; vendar se zoper
njega ne smejo uporabljati kazni, ki bi ga utegnile
telesno ali moralno oškodovati, niti se mu ne sme v
obliki kazni odrekati dolžna preskrba.

K § 268. — 1  §§ 295. in nasl.

2  Prim. §§ 145., 217. o. g. z.; § 294. kaz. zak.

§ 269.

(*) Imetnik obrta je dolžan, skrbeti za to, da se
učenec stroke izuči. Ne sme mu jemati prilike in časa,
potrebnega za učenje, in ga ne sme uporabljati za posle,
ki niso v zvezi z njegovo stroko.

( 2 ) Skrbeti mora za učenčevo zdravje, vedenje in
strokovno napredovanje, mora najmanj polletno o tem
obveščati roditelje ali zakonitega varuha (skrbnika) in
ne sme učenca uporabljati za delo, ki ne ustreza nje¬
govi telesni moči.

( 3 ) Imetnik obrta mora paziti, da ne ravnajo tova¬
riši in 'drugo pomožno osebje dotičnega obrata grdo z
učencem in da ga ne uporabljajo za svoje zasebne posle.

( 4 ) Če maloletni učenec oboli, če je nemarljiv v
poslu ali če zapusti obrat, mora službodavec o tem takoj
obvestiti njegove roditelje, odnosno zakonitega varuha
(skrbnika).

( 5 ) Če ima imetnik obrta učenca v oskrbi, mu mora
dajati zdravo stanovanje, prikladno za bivanje, in za¬
dostno hrano. Stanovanje mora biti pozimi kurjeno.

( 8 ) Dolžan je izpolnjevati vse dogovorjene obvez¬
nosti proti učencu in ukreniti vse, česar je treba, da bo
učenec po dokončani učni dobi pripravljen za oprav¬
ljanje pomočniškega izpita. 1

( 7 ) Če imetnik obrta dolžnosti, označene v odstav¬
kih ( x ) do ( 5 ), zanemari, se kaznuje po § 397., kolikor
ga ni kaznovati strože. 2

K § 269. — 1  Gl. §§ 289. in 402./1.

2  Gl. §§ 398/11; 400. 1/1; 400. 3, 4, 5; 405; dalje 402/1;
402/2; 402/3 ; 407.

179

§ 270.

(*) Če je učenec zavezan, hoditi v strokovno nada¬
ljevalno šolo, 1  je službodavec dolžan, vpisati ga v to
šolo, nadzorovati hojo v šolo, skrbeti, da hodi točno v
šolo, in paziti, da prihaja v šolo čist in reden.

( 2 ) Če stanuje učenec pri službodavcu, je ta v vsa¬
kem primeru odgovoren, da hodi učenec v šolo. Če uče¬
nec ne stanuje pri službodavcu, so zanj odgovorni rodi¬
telji, odnosno zakoniti varuh (skrbnik). Službodavec je
v tem primeru odgovoren, če opusti vršiti nadzorstvo,
da hodi učenec v šolo, in svoje opustitve ne opraviči.

( 3 ) Če bi bil učenec zbog telesne hibe zadržan, ho¬
diti v šolo, ga sme občno upravno oblastvo prve stopnje
razrešiti obveznosti, hoditi v šolo. Oblastvo izda rešitev
na osnovi zdravniškega potrdila, izdanega po uradnem
zdravniku. To potrdilo se izdaja brezplačno. 2

K § 270. — 1  Gl. §§ 295. in nasl.

2  Taksna prostost po § 436. 2/4.

§ 271.

( x ) Učensko razmerje prestane:

1. če izteče učna doba, določena s pogodbo, odnosno
z zakonom ali uredbo;

2. če se učenec pozove, da odsluži svoj službeni rok
v kadru; 1

3. če nastopi kakšen razlog, iz katerega službodavec
ne sme imeti učencev (§ 255.);

4. če odvzame pristojno oblastvo po tem zakonu
službodavcu pravico, imeti učence; 2

5. če učenec ali službodavec umre, razen primera
§ 14. zakona, ali če službodavčev obrt prestane ali če
se službodavec umakne iz poslovanja.

( 2 ) Če se po službodavčevi smrti obrt nadaljuje in
ima naslednik obrta učence, je dolžan predvsem ob¬
držati na učenju učence, ki jih je zatekel v učenju in
skleniti novo pogodbo za nadaljevanje učenja, če to žele
učenčevi zastopniki ali učenec sam.

K § 271. — 1  Gl. pripombo 1  k § 221.

2  §§ 256., 402.

12 *

180

§ 272.

(’) Za važen razlog, iz katerega sme službodavee
učno pogodbo razkiniti pred iztekom dogovorjenega roka
in brez odpovedi, se smatra zlasti:

1. če postane učenec telesno ali duševno nesposoben
za učenje ali delo ali če se nedvomno ugotovi, da je ne¬
sposoben, da bi se izučil stroke, ali če je nadaljnje delo
v tem obrtu nevarno za učenčevo življenje in zdravje ali
če oboli učenec po svoji krivdi za nalezljivo boleznijo in
se obolelost dokaže z zdravniškim potrdilom;

2. če učenec v primeru točke 3. odstavka (*) § 239.
zapusti delo za čas treh mesecev;

3. če se učenec obsodi zaradi zločinstva ali prestop¬
ka, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo,
ali če sodišče odredi, da ga je dati v dom za vzgajanje
maloletnikov ali v zavod za poboljševanje ali za delo 1 ;

4. če se kaznuje s sodno sodbo ali z rešitvijo uprav¬
nega oblastva s kaznijo na prostosti, daljšo od mese¬
ca dni;

5. če sklene učenec ali njegov zakoniti zastopnik
pogodbo s službodavcem z neresničnimi ali lažnimi listi¬
nami, a učenčeva obveznost iz prejšnje pogodbe še
obstoji;

6. če se učenec zoper odredbe točke 3. odstavka 0)
§ 239. ne vrne na posel v dveh tednih.

( 2 ) V primerih točk 3. do 6. mora službodavee raz¬
kiniti pogodbo brez odpovedi najdalj v enem tednu od
dne, ko je doznal za primer; drugače izgubi to pravico.

( 3 ) Kolikor ne nasprotujejo temu paragrafu, se upo¬
rabljajo odredbe § 239. ustrezno tudi na učence.

K § 272. — 1  Gl. §§ 26. do 28. kaz. zak.; uredbo o usta¬
navljanju in delovanju državnih zavodov za vzgajanje in po¬
boljševanje otrok in mlajših maloletnikov z dne 18. januarja
1930., Sl. n. št. 23/IX/40, Ur. 1. št. 131/30 iz 1. 1929./1930.;
uredbo o delovanju in načinu vzgajanja v državnih zavodih za
poboljševanje mla'ših maloletnikov z dne 7. novembra 1930.,
Sl. n. št. 271/XCIII/577. Sl. 1. št. 284/45, in razpored za oddaja¬
nje maloletnikov (maloletnic) v zavode za vzgajanje in pobolj¬
ševanje z dne 31. decembra 1929., Sl. n. št. 5/1/6 iz 1. 1930.,
Ur. 1. št. 96/21 iz 1. 1929./1930.

181

§ 273.

( J ) Za važen razlog, iz katerega sme učenec ali
njegov zakoniti zastopnik ali varuh (skrbnik) učno po¬
godbo razkiniti pred iztekom dogovorjenega roka in
brez odpovedi, se smatra zlasti:

1. iz razlogov, navedenih v točki 1. odstavka (')
§ 272 -

2. če delo v delavnici resno škoduje učenčevemu
zdravju ali če je za njegovo zdravje nevarno, kar se
dokaže z zdravniškim potrdilom;

3. če službodavec, njegov rodbinski član ali kdo
izmed pomožnega osebja oboli za boleznijo, ki utegne
biti nevarna za učenčevo življenje in zdravje;

4. če pride službodavec v stečaj ali če izostane od
dela za dalj ko dva meseca in nima namestnika v poslu;

5. če se službodavcu s kazensko sodbo prepove, izvr¬
ševati obrt za določen čas; 2

6. če službodavec, pri katerem učenec ni na stano¬
vanju, preseli svojo poslovalnico ali delavnico v drugo
občino in učenca ali njegovega zakonitega zastopnika
ne obvesti o tem najmanj štiri tedne prej;

7. če službodavec ne bi dopustil, da hodi učenec
redno v strokovno nadaljevalno šolo. 3

( 2 ) Učenec ali njegov zastopnik sme razkiniti po¬
godbo v primeru točke 3., odstavka j 1 ), najdalj v 30
dneh od dne, ko je za primer doznal.

( 3 ) Odpoved po točki 6. odstavka (*) ni dopustna v
tistih primerili, ko.gre samo za začasno izvrševanje dela
v drugem kraju ali ko značaj 'dotičnega posla to zahteva.

( 4 ) Kolikor ne nasprotujejo temu paragrafu, se upo¬
rabljajo odredbe § 238. ustrezno tudi na učence.

K § 273. — 1  »1. sa razloga navedenih .. . < (»iz razlogov,
navedenih ...«) je prevzeto ipo redakcijski .pomoti iz zakonskega
osnutka (»Načrt zakona o obrtima«), kjer je bil rodilnik pra¬
vilen; po lizpremenjeni dikciji § 273. zakona pa bi se morala la
točka pravilno glasiti: i»... smatrače se naročilo: 1. razlozi, na¬
vedeni...«; pravilno je torej: »...se smatrajo zlasti: 1. razlogi,
navedeni...«.

2  Gl. §§ 11.; 400.

3  Gl. §§ 295. dn nasl.

182

§ 274.

Službodavec sme razkiniti pogodbo s štirinajstdnev¬
no odpovedjo:

1. če učenec uporno ne vrši svoje dolžnosti po za¬
konu in pogodbi in niso pomagale dovoljene vzgojne
kazni; 1

2. če službodavec kljub svojemu prizadevanju ne
more učenca prisiliti, da bi hodil redno v šolo, ki jo je
zavezan pohajati.

K § 274. — 1  Gl. § 268. in pripombo 2  k temu paragrafu.

§ 275.

j 1 ) Učenec, odnosno njegov zakoniti zastopnik ali
varuh (skrbnik) sme razkiniti pogodbeno razmerje s
štirinajstdnevno odpovedjo:

1. če je službodavec malomaren v izpolnjevanju
svojih dolžnosti po zakonu in pogodbi;

2. če službodavec trajno sirovo ravna z učencem; 1

3. če izjavi učenec ali njegov zakoniti zastopnik ali
varuh (skrbnik), da prestopi v drugo obrtno stroko ali
poklic ali da je potreben v roditeljski hiši;

4. če službodavec ne posluje in ne daje možnosti za
učenje.

( 2 ) Učenec, ki je izstopil iz obrta zbog primera po
točki 3. odstavka (‘) tega paragrafa, se brez pristanka
bivšega službodavca, za čas leta dni, računaje od raz-
kinitve učenskega razmerja, ne sme zaposliti v istovrst¬
nem ali sorodnem obrtu ali v istovrstni delavnici tvor-
niškega podjetja. Če službodavec ne da pristanka, sme
učenec ali njegov zakoniti zastopnik ali varuh (skrbnik)
predložiti predmet pristojnemu razsodniškemu odboru
v rešitev.

K § 275. - 1  Gl. tudi kazen po § 402/3; § 407.

§ 276.

( L )  Če se uvede stečaj (konkurz) ali če nastane iz-
prememba v osebi imetnika obrta, sme učenec, stečajni

183

upravitelj ali novi imetnik obrta razkiniti pogodbo proti
štirinajstdnevni odpovedi.

(-’) Ta pravica odpovedi se sme uporabiti samo v
štirih tednih po razglasitvi stečaja, odnosno po dnevu,
ko je novi imetnik obrt prevzel.

§ 277.

(*) Službodavec nima pravice, zahtevati odškodnino
za prestanek in razkinitev učenskega razmerja. Odškod¬
nina se sme zahtevati samo od polnoletnega učenca, če
nastane razkinitev razmerja po njegovi krivdi. Izjemoma
se sme zahtevati odškodnina od zakonitega zastopnika
maloletnega učenca, če je ta odgovoren, da se je po¬
godba razkinila.

(-)  Učenec sme zahtevati odškodnino od službodavca,
če nastopi primer iz § 238., odstavka (*), točk 2., 4. in 5., 1
in § 273., odstavka ( 1 ), točke 4.; toda ob stečaju samo,
če gre za lažno bankrotstvo 2 ; dalje če nastopijo primeri
iz § 275., odstavka (*), točk 1. in 2.

( 3 ) Odškodnina se odmeri po imovinskem stanju
imetnika obrta, odnosno učenca in po škodi, ki je na¬
stala z razkinitvijo.

(*) Pravica do odškodnine zastara čez šest mesecev
od prestanka učenskega razmerja.

K § 277. — 1  Prav: .. .iz § 238., odstavka ( 2 ), točk ...

2  0 lažnem bankrotstvu gl. § 344. (353., 356.) kaz. zak.

§ 278.

Če se razkine učensko razmerje predčasno brez
učenčeve krivde, mora prisilna združba, pri kateri je bila
pogodba sklenjena in registrirana, na zahtevo učenčevo,
odnosno njegovega zakonitega zastopnika poskrbeti, da
se nadaljuje učenje, odnosno zaposlitev pri drugem služ-
bodavcu.

§ 279.

Prestanek ali razkinitev pogodbe se mora takoj pri¬
javiti pristojni prisilni združbi, odnosno občini, pri
kateri je bila sklenjena. Če ima učenec varuha (skrb-

184

nika), je treba prijaviti prestanek ali razkinitev pogod¬
be tudi varstvenemu (skrbstvenemu) oblastvu. 1

K § 279. — 1  Kdor ravna zoper odredbe tega paragrafa in
prestanka ali razkinitve ne prijavi, se kaznuje po § 399. 1 / 17 ;
gl. tudi §§ 400 . 1 / 1 ; 400 . 3 , 4 , 5; 405 ; 407 .

§ 280.

Z 1 ) Službodavec je' dolžan, izdati učencu potrdilo 1
o trajanju učenja, najsi se je učenje dovršilo ali pa pred
časom razkinilo. 2

( 2 ) Če službodavec umre ali če učenec zbog kakšne¬
ga drugega zadržka ne more dobiti potrdila, izda to
potrdilo združba, odnosno občina, pri kateri je bila po¬
godba sklenjena in registrirana.

K § 280. — 1  Obrazec št. 6 (po pravilniku iz pripombe 1
k § 98.).

2  Kdor ravna zoper odredbo tega odstavka, se kaznuje po
§ 399. 1 / 17 ; gl. tudi §§ 400 . 1 / 1 ; 400 . 3, 4 , 5 ; 405  ; 407 .

§ 281.

C) Združba, odnosno občina vodi za svoje območje
vpisnik učencev. Obrazec za ta vpisnik predpiše mini¬
ster za trgovino in industrijo. 1

( 2 ) Združba vroči štiri tedne pred začetkom šolske¬
ga leta občini izpisek iz vpisnika. Občini izroči tudi
spisek učencev, ki med šolskim letom vstopijo ali
izstopijo.

K § 281. — 1  Obrazec št. 12  (po pravilniku iz pripombe 1
k § 98.).

Drugi oddelek.

Posebne odredbe za učence, ki delajo v rokodelskih
obrtih (pomočniški izpiti).

§ 282.

(*) Ko dovrše učenci rokodelskih obrtov, odnosno
tvornic (§ 25.) učno dobo, jih morajo imetniki obrtov,
pri katerih se uče, in pristojne združbe takoj pozvati,

185

naj se zglase k pomočniškemu izpitu. Ta izpit je javen.
Izpit se opravi pred izpitno komisijo tiste stroke, katere
se je učenec izučil. Izpitna komisija se ustanovi pri tistih
združbah in okrožnih odborih obrtnih združb, ki so po
svojih pravilih upravičeni, ustanoviti take komisije za
svoje območje.

( 2 ) Za opravljanje pomočniškega izpita je pristojna
združba, odnosno pristojen okrožni odbor, v katerih ob¬
močju je dovršil učenec učno dobo. Opravljati izpit pri
krajevno nepristojnih združbah ni dovoljeno. Izjemoma
se sme opravljati izpit pri nepristojni združbi, odnosno
nepristojnem okrožnem odboru, če je določila pristojna
zbornica iz važnih razlogov poseben kraj za opravljanje
izpita in če pri pristojni združbi ni izpitne komisije ali
če se mora komisija iz zakonskih razlogov izločiti (§284.).

§ 283.

(*) Komisija za pomočniške izpite je sestavljena iz
treh članov, in to iz predsednika in dveh članov moj¬
strov. Predsednika in njegovega namestnika postavlja ban
na predlog zbornice za tri leta izmed učiteljev strokovne
podružne 1  ali druge šole v kraju. Člane mojstre odreja
za vsak izpit združba, odnosno okrožni odbor iz spiska
članov izpitnega odbora, ki se voli za vsako leto. Spisek
izvoljenih članov se vroča zbornici v potrditev.

( 2 ) Član izpitne komisije, ki brez opravičenih raz¬
logov svoje dolžnosti ne opravlja v redu, se sme kazno¬
vati z denarno kaznijo do 500 dinarjev. Kazen izreka
predsednik komisije. Zoper odločbo o kazni se sme vlo¬
žiti pritožba na bana. Ob ponovni nerednosti ga sme
ban na predsednikov predlog razrešiti članstva pri ko¬
misiji. Prav tako sme pristojni ban razrešiti dolžnosti
tudi predsednika komisije, če ne vrši svoje dolžnosti
v redu. 2

K § 283. — 1  Tiskovna pomota; ne »podružne«, marveč:
»produžnec; pravilno torej: ...nadaljevalne... O strokovnih
nadaljevalnih šolah gl. §§ 295. in nasl.

2  § 399. 1/18 odreja kazen v denarju od 200 do 10.000 di¬
narjev za službodavca, ld ravna zoper odredbo § 283. (Citat
§ 283. v tej kazenski odredbi zgrešen?)

186

§ 284.

Člani izpitne komisije ne smejo biti osebe, ki so s
kandidatom v sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do
druge stopnje ali pri katerih je bil kandidat na učenju
v letu, minulem neposredno pred' izpitom. Člani komi¬
sije, ki so s kandidatom v sorodstvu ali v sovraštvu, so
izločeni. O izločitvi komisije odloči občno upravno
oblastvo prve stopnje in izda o tem potrebno odločbo.
Zoper to odločbo se sme kandidat pritožiti na bana, čigar
rešitev je dokončna.

§ 285.

(*) Prijavo za opravljanje pomočniškega izpita vloži
službodavec neposredno pri pristojni združbi ali pristoj¬
nem okrožnem odboru. Prijavi je treba priložiti učensko
potrdilo (§ 280.) in izpričevalo o dovršeni nadaljevalni
šoli ali tečaju, če ju je kandidat dolžan pohajati. Združba
ali okrožni odbor mora izdati takoj pismeno potrdilo o
vloženi prijavi za opravljanje izpita.

( 2 ) Združba ali okrožni odbor, pri katerem se izpit
opravlja, preizkusi, ali izpolnjuje kandidat zakonske po¬
goje za opravljanje izpita. Če spozna, da so pogoji
izpolnjeni, mora najkesneje v 10 dneh od prejema vloge
sklicati komisijo za opravljanje izpita. Drugače zavrne
kandidata takoj od opravljanja izpita z obrazloženo od¬
ločbo. Zoper to odločbo ima kandidat pravico pritožbe
na občno upravno oblastvo prve stopnje.

§ 286.

O Pri pomočniškem izpitu mora kandidat pokazati,
da se je praktično izučil rokodelstva in da ga more
opravljati kot pomočnik.

( 2 ) 0 opravljanju izpita se vodi knjiga zapisnikov, v
katero se vpiše zapisnik za vsak izpit s podpisi vse
komisije. Knjigo zapisnikov hrani prisilna združba ali
okrožni odbor. 0 posledku izpita odloči komisija z veči¬
no glasov. Člani komisije, ki oddajo ločeno mnenje, store
to v zapisniku.

187

§ 287.

(*) Kandidatu, ki opravi izpit, mora izdati pristojna
prisilna združba, odnosno okrožni odbor po oceni komi¬
sije pomočniško izpričevalo o opravljenem izpitu.

( 2 ) Pomočniško izpričevalo 1  mora obsezati:

1. rodbinsko in rojstno ime, kraj in leto rojstva;

2. rodbinsko in rojstno ime imetnikov obrta (ali
tvrdke), kjer se je učenec učil;

3. učno dobo in vrsto rokodelstva, ki se ga je učil
in za katerega je opravljal izpit;

4. katero strokovno nadaljevalno šolo, odnosno tečaj
je v učni dobi pohajal;

5. uspeh opravljenega izpita;

6. datum izdaje izpričevala, podpis izpitne komisije,
pečat in podpis uprave združbe, odnosno okrožnega
odbora.

K § 287. — 1  Obrazec št. 7 (po pravilniku iz pripombe 1
k § 98.).

§ 288.

(') Če kandidat pri pomočniškem izpitu ne pokaže
zadostnega uspeha, mu izda prisilna združba, odnosno
okrožni odbor na njegovo zahtevo potrdilo s pripombo,
da je dovršil učensko dobo brez pomočniškega izpita.

( 2 ) Kandidat sme izpit po izteku vsakih treh mese¬
cev ponavljati.

§ 289.

Če spozna izpitna komisija, da kandidat pri izpitu
ni pokazal potrebne izobrazbe po krivdi imetnika obrta,
pri katerem se je učil, mora prijaviti tak primer pristoj¬
nemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi
postopanja in eventualnega kaznovanja imetnika obrta
po tem zakonu. 1

K § 289. — 1  Imetniki obrta, ki se pregreše zoper od¬
redbo tega paragrafa, se kaznujejo po § 402/1. Gl. tudi § 407.

188

§ 290.

O Za opravljanje pomočniških izpitov ni treba pla¬
čati komisiji nikakršnih izpitnih taks.

( 2 ) Pomočniška izpričevala se izdajajo v breme pri¬
silne združbe, odnosno okrožnega odbora. Prisilna združ¬
ba, odnosno okrožni odbor trpi tudi ostale stroške izpit¬
nih komisij po odobrenih pravilih (§ 292.).

§ 291.

Nadzorstvo nad poslovanjem izpitnih komisij vrši v
območju banovine ban. Ban sme poslati na vse izpite
svojega komisarja zaradi nadzorstva; njegovi stroški
obremenjajo državo.

§ 292.

Pravila o opravljanju pomočniških izpitov predpiše
za glavne rokodelske stroke zbornica, odobri pa jih ban.
Minister za trgovino in industrijo predpiše obrazec 1  za
ta pravila.

K § 292. - 1  Pravila o opravljanju pomočniških izpitov
z dne 31. marca 1932., II. br. 8427/u, Sl. n. št. 91/XL/282, Sl. 1.
št. 353/34; uredba o opravljanju pomočniških izpitov z dne
31. marca 1932., II. br. 8428/u, Sl. n. št. 94/XLI/292, Sl. 1. št.
345/34. (V posebnem zvezku je založila ta obrazec zbornica za
trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)

§ 293.

Kolikor se pokaže za poedine vrste rokodelskega
obrta potreba, sme ban kljub odredbam §§ 282. do 290.
zakona po zaslišanju zbornic postavljati posebne pomoč¬
niške izpitne komisije, določati izpitne predmete in pla¬
čevanje izpitnih taks. Take odredbe ne smejo nasproto¬
vati odredbam odstavka (*) § 286. zakona.

§ 294.

0) Imetnik obrta je zavezan zaposlovati učence po
opravljenem pomočniškem izpitu kot pomočnike v dobi
treh mesecev v svojem obrtu, če učenec to hoče, in ja

189

dolžan dajati mu najmanj tisto plačo, ki jo je učenec
dotlej imel.

( 2 ) Iz važnih razlogov sme občno upravno oblastvo
prve stopnje razrešiti imetnika obrta te obveznosti, če
za to zaprosi. V tem primeru pa ta v dobi treh mesecev
ne sme sprejeti na učenje novega učenca ali si vzeti
pomočnika.

Tretji oddelek.

Strokovne nadaljevalne šole.

§ 295.

(“-) V občinah, kjer je najmanj 50 učencev vpisanih
v vpisnik, skrbi ban za to, da se osnujejo strokovne na¬
daljevalne šole zaradi strokovnega in praktičnega izo¬
braževanja. Strokovne nadaljevalne šole se smejo osnav-
ljati tudi za več občin. V strokovno nadaljevalno šolo
morajo hoditi vsi učenci.

( 2 ) Če ni 'drugega pokritja, morajo vzdrževati obči¬
ne strokovne nadaljevalne šole. Za njih vzdrževanje je
porabiti sklad za podpiranje teh šol 1  kakor tudi pod¬
pore, ki jih določijo zbornice, prisilne združbe in občine.
Kolikor nimajo poedine občine zadostnih sredstev za
vzdrževanje teh šol, smeta dati minister za trgovino in
industrijo in ban potrebno podporo iz svojih kreditov.

( 8 ) V šolah, v katerih je iz rokodelske (ali tvorniške)
in trgovinske stroke po 40 učencev ali če je toliko šte¬
vilo učencev ženskega spola, ki so obvezani hoditi v šolo,
se ustanove posebni oddelki (obrtni, trgovinski, moški
in ženski oddelek). Če je zadostno število učencev tudi
iz poedinih strok teh oddelkov, se smejo ustanoviti še
posebni oddelki za take stroke.

( 4 ) Če je v poedinih občinah več ko 25, a manj ko
50 učencev, se osnujejo z odobritvijo bana in ob stroških
občine posebni občasni strokovni tečaji.

( 5 ) Če so strokovne nadaljevalne šole ustanovljene,
nadaljujejo delovanje tudi, če se število učencev začasno
zmanjša in če pade pod označeno število obveznikov.

190

Strokovna nadaljevalna šola se sme ukiniti samo, če bi
se znižalo število učencev dve leti zaporedoma pod
označeno število.

( 6 ) Šolsko izobraževanje učencev v občinah, kjer ni
25 učencev in kjer ni strokovnih nadaljevalnih šol ali
tečajev, uredi minister za trgovino in industrijo v spo¬
razumu z ministrom za prosveto tako, da hodijo učenci
v višje narodne šole 2 , če jih je kaj v kraju.

K § 295. — 1  Gl. pravilnik o poslovanju in upravljanju
skladov za podpiranje strokovnih šol v banovinah in v območju
uprave mesta Beograda z dne 31. marca 1932., II. br. 8429/u,
Sl. n. št. 113/LII/360, Sl. 1. št. 434/46; obrazci k temu pravil¬
niku Sl. 1. št. 444/47.

2  O višjih narodnih šolah gl. zakon o narodni šoli v pri¬
pombi 2  k § 253.

§ 296.

Občinske strokovne nadaljevalne šole vzdržujejo ob¬
čine, ki so dolžne, določiti v svojem proračunu potrebna
sredstva z zneskom, ki ga predhodno odobri ban.

§ 297.

(‘) Strokovne nadaljevalne šole smejo ustanavljati
zbornice, okrožni odbori obrtnih združb, prisilne združ¬
be, društva, osnovana po zakonu o društvih, shodih in
posvetih, 1  in podjetja. Če osnujejo ti take šole, katerih
učni načrt je skladen z učnim načrtom občinske stro¬
kovne nadaljevalne šole, se smejo občine oprostiti
obveznosti, ustanoviti svojo šolo in jo dalje vzdrževati.
V tem primeru se morajo držati zbornice, okrožni
odbori, prisilne in neprisilne združbe in podjetja povsem
odredb tega zakona. Prav tako smejo ustanavljati zbor¬
nice, okrožni odbori, prisilne in neprisilne združbe,
podjetja in zasebni strokovnjaki posebne tečaje (kurze).
Ustanovitev teh šol in tečajev odobruje po zaslišanju
zbornice ban, ki odobruje v okviru odredb zakona tudi
učne načrte.

( 2 ) Ustanovitev strokovnih nadaljevalnih šol in teča¬
jev ob banovinskih ali državnih stroških ali prevzem
teh šol v banovinsko ali državno upravo odobruje ban,

191

odnosno minister za trgovino in industrijo. V tem pri¬
meru so občine dolžne, dajati šolske prostore, kurjavo
in razsvetljavo.

K § 297. — 1  Zakon o društvih, shodih in posvetih z dne
18. septembra 1931., Sl. n. št. 217 in 225/LXXI/466, Sl. 1. št.
403/60; izpr. in dop. z dne 24. marca 1933., Sl. n. št. 85/XXVI/
/257, Sl. 1. št. 242/37.

§ 298.

(*) V strokovne nadaljevalne šole hoditi so zavezani
učenci (vajenci) in pomočniki, ki so mlajši od 18 let.
Imetniki obrtov so dolžni dajati temu osebju med delov¬
nim časom prosto, kolikor je to potrebno za pohajanje
teh šol (tečajev).

(") Minister za trgovino in industrijo sme uravnati
z uredbo pohajanje strokovnih nadaljevalnih šol (teča¬
jev) za tiste učence, ki imajo šolsko izobrazbo, višjo od
osnovne šole.

§ 299.

(‘) Ce hodijo učenci in pomočniki v strokovno na¬
daljevalno šolo, ki jo je ustanovila zbornica, združba,
društvo ali podjetje, so oproščeni, pohajati občinske
strokovne nadaljevalne šole.

( 2 ) Ban sme odrediti obvezno pohajanje strokovnih
nadaljevalnih šol, ki so jih ustanovile zbornice, združbe
ali druge zasebne ustanove, če ni v občini občinskih
strokovnih nadaljevalnih šol.

§ 300.

Knjige in učila morajo dajati siromašnim učencem
službodavci. Ce je službodavec siromašen, prehaja ta
dolžnost na občino.

§ 301.

Trajanje pouka, dneve in čas šolskega pouka odreja
ban po razmerah svojega območja.

§ 302.

Podrobnejše odredbe o organizaciji, učnem načrtu
teh šol in strokovni izobrazbi učiteljev in učbenikih

192

predpiše z uredbo minister za trgovino in industrijo po
zaslišanju zbornic.

§ 303 .

(') V vsaki občini, kjer je strokovna nadaljevalna
šola, se • postavi zaradi izvrševanja neposrednega nad¬
zorstva nad temi šolami krajevni odbor za strokovne
šole. Odboru je dolžnost, skrbeti za uspeli in napredek
šole. V večjih krajih sme ban po potrebi poleg tega
šolskega odbora odobriti ustanovitev posebnih šolskili
odborov. Njih sestavo in področje odredi ban po zasliša¬
nju zbornice.

(")  Predsednik krajevnega odbora je predsednik
občine ali član občinskega odbora , 1  ki ga on odredi.
Člani tega odbora so upravnik ali upravniki krajevnih
strokovnih šol, štirje predstavniki prisilnih združb, ki
jih te združbe odrede, če pa združb ni, štirje imetniki
obrtov iz dotičnega kraja, ki jih določi pristojna zbor¬
nica, nadalje en predstavnik zbornice in delavske zbor¬
nice v krajih, kjer imata te svoj sedež, in šolski
zdravnik.

( 3 ) Neprisilne združbe in podjetja, ki vzdržujejo svoje
šole, smejo biti zastopane v krajevnem odboru po enem
svojem članu.

K § .‘S0:s. — 1  Gl. pripombo 2  k § 6.

§ 304 .

Č) V vsaki banovini se sestavi banovinski odbor
za strokovne nadaljevalne šole, ki mu je naloga skrbeti
za celotni strokovni pouk v banovini.

(-’) Odboru predseduje inšpektor strokovnih bano¬
vinskih šol, člani pa so po trije: predstavniki banovin¬
skega sveta, člani strokovno-šolski učitelji, predstavniki
zbornice in predstavniki delavske zbornice, ki so za¬
posleni v rokodelstvu, trgovini in industriji. Vse člane
postavlja ban.

§ 305 .

V področje banovinskega odbora za strokovne nada¬
ljevalne šole spada:

193

1. nadzorovanje strokovnih šol in podobnih zasebnih
šol kakor tudi poslovanja krajevnih strokovnih šolskih
odborov;

2. podajanje predlogov banski upravi za postavitev
učnega osebja v šolah;

3. oddajanje mnenj in podajanje predlogov banski
upravi v strokovnih šolskih vprašanjih in predmetih
kakor tudi poročanje o stanju strokovnega pouka v
banovini.

§ 306.

Vrhovno nadzorstvo nad strokovnim poukom vrši
minister za trgovino in industrijo.

III. poglavje.

Pomočniki.

Prvi oddelek.

Poslovne knjižice.

§ 307.

j 1 ) Pomočnikom, delavcem, ki so zaposleni v tvor-
nicah (§ 25.) in trgovinskim pomočnikom, ki jim niso
poverjene važnejše službe, izdajajo 1  pristojne prisilne
združbe, odnosno občine poslovne knjižice, v katere se
vpisuje doba zaposlitve, prebita pri službodavcu. Mini¬
ster za trgovino in industrijo določi v sporazumu z
ministrom za socialno politiko in narodno zdravje s
pravilnikom po zaslišanju zbornic in delavskih zbornic,
katere službe so važnejše v smislu tega odstavka.

( 2 ) Obrazec 2  za poslovne knjižice predpiše minister
za trgovino in industrijo. Poleg fotografije pomočnika
morajo te knjižice obsezati:

1. pomočnikovo rodbinsko in rojstno ime;

2. pomočnikov rojstni kraj in rojstno leto ter domo¬
vinski kraj (občino, srez in banovino);

3. datum izdaje knjižice, pečat pristojne prisilne
združbe ali občine, ki jo je izdala;

is

194

4. podatke o zaposlitvi (službodavčevo rodbinsko in
rojstno ime, odnosno firmo, datum vstopa v službo
in izstopa iz nje).

( 3 ) Podatke iz odstavka ( 2 ), točke 4., tega paragrafa
mora overoviti 3  pristojna prisilna združba, odnosno
občina.

( 4 ) Za izdano knjižico se sme zahtevati odškodnina,,
ki pa ne sme biti večja od nabavne cene.

( 5 ) Če nastane v poedinem primeru dvom, katerim
pomočnikom se mora izdati poslovna knjižica, odločijo o
tem občna upravna oblastva prve stopnje po zaslišanju
pristojne prisilne združbe, če pa take združbe ni, po
zaslišanju zbornice.

K § 307. — 1  Taksna prostost za izdajo po § 436. 2/5.

2  Obrazec št. 9 (po pravilniku iz pripombe 1  k § 98.).

O zalogi poslovnih knjižic gl. bansko odredbo z dne 8.
marca 1932., VIII. No. 1786/1, Sl. 1. št. 232/20.

3  Taksna prostost za overovitev po § 436. 2/5.

§ 308.

( 3 ) Poslovne knjižice izdaja prisilna združba, ki ji
pripada službodavec, pri katerem je pomočnik zaposlen,
če pa take združbe ni, občina, kjer je službodavčev
lokal, poslovalnica ali delavnica. Če pomočnik ni za¬
poslen, izda knjižico občina rednega bivališča pomočnika,
ki knjižico zahteva.

( 2 ) Na pomočnikovo zahtevo mora izdati združba ali
občina poslovno knjižico najdalj v dveh dneh.

( 3 ) Združba, odnosno občina mora voditi o izdanih
poslovnih knjižicah točen register 1  z zaporednimi šte¬
vilkami.

K § 308. — 1  Obrazec št. 13 (po pravilniku iz pripombe 1
k § 98.).

§ 309.

( 4 ) Pomočnik mora izročiti ob vstopu v službo svojo
poslovno knjižico službodavcu, ki jo mora hraniti. Ob
izstopu iz službenega razmerja jo mora ta pomočniku
vrniti. Če pomočnik redno izstopi iz službe, mora vpisati
službodavec trajanje službe v ustrezni razpredelek. V

195

poslovno knjižico se ne sme vpisati nič ne z besedami
ne z znaki, kar bi pomočniku sprejem v drugo službeno
razmerje oteževalo.

( 2 ) Na zahtevo mora izdati službodavec pomočniku
posebno potrdilo o vedenju in izobrazbi, pokazani
pri delu. 1

( 3 ) Za ravnanje s poslovnimi knjižicami veljajo
ustrezno tudi odredbe § 249. tega zakona.

K § 309. — 1  Prim. § 250.

§ 310.

j 1 ) Ko je poslovna knjižica s potrdili o dokončanem
službenem razmerju docela izpolnjena, izda pristojna
prisilna združba, odnosno občina pomočniku novo po¬
slovno knjižic-o. Obenem je izpolnjeno poslovno knjižico
skleniti in overoviti.

( 2 ) Če pomočnik svojo poslovno knjižico izgubi ali
če postane knjižica zaradi obrabe neuporabna, izda
združba, odnosno občina duplikat z označbo, da je knji¬
žica duplikat. Obenem je treba navesti razloge, iz kate¬
rih je bil duplikat izdan.

( 3 ) Podatki o prejšnjem službenem razmerju se
smejo vpisati v duplikat samo na osnovi odobritve
občnega upravnega oblastva prve stopnje. Ta odobritev
se izda samo, če pomočnik na kakršenkoli način prejšnje
službeno razmerje nedvomno dokaže. Glede stroškov za
izdajo duplikata veljajo odredbe odstavka ( 4 ) § 307.

§ 311.

( 4 ) Če službodavec protizakonito noče izročiti po¬
slovne knjižice, sme zahtevati pomočnik po pristojnem
občnem upravnem oblastvu prisilno izročitev poslovne
knjižice ob službodavčevih stroških.

( 2 ) Službodavec, ki vpiše neresnične ali nedopustne
podatke ali označbe ali ki noče knjižice predati ali ki jo
napravi neuporabno ali jo uniči, se kaznuje, če njegovo
dejanje ne spada pod odredbe kazenskega zakona, 1  za¬
radi prekrška po odstavku j 1 ), točki 16. 2 , § 399. tega

13 *

196

zakona in mora povrniti pomočniku škodo po predpisih
občnega grajanskega zakonika. 3

K § Bil. — 1  N. pr. žalitev časti (§§ 297. naši. kaz. zak.),
kršitev lastnine (§§ 314. nasl., § 365. kaz. zak.).

2  Odstavek ( 2 ) tega paragrafa je citiran v odstavku p),
točki 17. (ne: 16.) § 399.

3  Gl. §§ 1293. do 1341., 1489. o. g. z.

Drugi oddelek.

Posebne odredbe za pomočnike, ki delajo v rokodelskih
obrtih (mojstrski izpit).

§ 312.

( l ) Pomočniki, ki so opravili pomočniški izpit in
dokazali s poslovno knjižico, da so bili zaposleni v dotič-
nem rokodelskem obrtu predpisano dobo (§ 25.), odnos¬
no ki dokažejo po § 26. z izpričevali, da so uspešno
dovršili strokovne šole, ki nadomeščajo čas zaposlitve,
smejo opraviti mojstrski izpit pred izpitno komisijo,
ki jo po značaju in strokovnosti dela poedinih rokodel¬
skih obrtov postavlja ban pri zbornicah, pri okrožnih
odborih obrtnih združb ali pri strokovnih šolah. Zbor¬
nica predlaga, pri katerih okrožnih odborih ali strokov¬
nih šolah se more komisija postaviti. Izpit je javen.

(-’) Izpitne komisije so sestavljene redoma iz treh
članov z vštetim predsednikom. Če to zahteva značaj
rokodelskega obrta, se smejo sestaviti komisije iz štirih
članov z vštetim predsednikom. Če se sestavi komisija
iz štirih članov, se postavi poleg predsednika tudi še en
član s fakultetno izobrazbo, kakršna je pač dotična
stroka.

( 3 ) Predsednika komisije in njegove namestnike po¬
stavlja ban za dve leti. Za predsednika komisije se
postavlja redoma oseba, ki ima fakultetno izobrazbo.
Člane komisije s fakultetno izobrazbo in člane strokov¬
njake, ki niso mojstri, postavlja ban za leto dni. Člane
komisije izmed mojstrov določa zbornica, odnosno okrož¬
ni odbor iz spiskov mojstrov, ki se volijo za vsako leto.
Okrožni odbori izroče spisek izvoljenih članov zbornici v

197

potrditev. Pri strokovnih šolah postavlja vse člane ko¬
misije ban.

( 4 ) Dolžnost članov izpitne komisije je obvezna in
se ne more odkloniti brez važnega razloga.

§ 313.

j 1 ) Za opravljanje mojstrskih izpitov je pristojna
komisija pri zbornici, okrožnem odboru obrtnih združb,
odnosno strokovni šoli, v katere ali čigar območju je
prebil pomočnik na delu poslednjih šest mesecev pred
izpitom, če pa ni bil zaposlen, ako je toliko časa bival v
območju zbornice, odnosno okrožnega odbora. Opravljati
izpit pred nepristojno komisijo ni dovoljeno. Izjemoma
se sme opraviti izpit pred krajevno nepristojno komi¬
sijo, če je 'določil ban na kandidatovo prošnjo drug kraj
za opravljanje izpita ali če se mora komisija iz zakon¬
skih razlogov izločiti. Inozemskim državljanom določa
kraj za opravljanje izpita ban.

( 2 ) Zbornica, okrožni odbor ali strokovna šola, pri
kateri se izpit opravlja, preizkusi, ali izpolnjuje kandi¬
dat pogoje tega zakona za opravljanje izpita. Če spozna,
da so pogoji podani, izda najkesneje v 15 dneh od pre¬
jema vloge rešitev o sklicu komisije za opravljanje
izpita. Drugače ga z obrazloženo odločbo takoj zavrne
od opravljanja izpita. Zoper to odločbo ima kandidat
pravico pritožbe na višje občno upravno oblastvo.

§ 314.

j 1 ) Če nastopijo pri kakšnem članu komisije okol-
nosti, označene v § 316., ga razreši ban dolžnosti člana
komisije in postavi na njegovo mesto novega člana.

(-’) Če je kakšen član v sodni preiskavi ali je postav¬
ljen pod' obtožbo, mu ne prestane članstvo, vendar ne
sme izvrševati te svoje dolžnosti, dokler se preiskava
pravnomočno ne ustavi ali kazensko postopanje z izvršno
sodno sodbo ali rešitvijo ne dokonča. 1  V tem času oprav¬
lja dolžnost njegov namestnik.

K § 314. — 1  Gl. zakonik o sodnem kazenskem postopanju
z dne IG. februarja 1929., Sl. n. št. 45/XX, Ur. 1. št. 432/109.

198

§ 315 .

( x ) Mojstrski izpit se vrši na sedežu zbornice, do-
tičnega okrožnega odbora ali strokovne šole, pri katerih
je komisija postavljena.

( 2 ) Vsakemu izpitu morajo prisostvovati redno pred¬
sednik ali njegov namestnik in vsi ostali člani komisije.

( 3 ) Člani izpraševalne komisije ne morejo biti osebe,
ki so s kandidatom v sorodstvu v ravni ali v stranski
vrsti do druge stopnje ali pri katerih je bil kandidat
zaposlen med letom, minulem neposredno pred izpitom.
Člani komisije, ki so s kandidatom v sorodstvu ali v
sovraštvu, so izločeni. 0 izločitvi komisije odloča občno
upravno oblastvo prve stopnje in izda o tem potrebno
odločbo. Zoper to odločbo se sme pritožiti kandidat na
bana, čigar rešitev je dokončna.

§ 316 .

Za člana izpitne komisije se sme postaviti samo
državljan kraljevine Jugoslavije, ki je polnoleten in ni
pod skrbstvom ali v stečaju. Ne sme se pa postaviti:
kdor je s sodno sodbo obsojen na izgubo častnih pra¬
vic, dokler ne doseže povračila pravic ali rehabilitacije;
kdor je v sodni preiskavi ali je postavljen pod obtožbo
zaradi zločinstva ali prestopka, storjenega iz koristo¬
ljubja ali zoper javno moralo; zoper kogar je odrejena
očuvalna odredba, spojena s kaznijo na prostosti, ali
zaščitni nadzor ali prepoved zahajanja v krčme 1  ali
prepoved izvrševanja poklica, če te odredbe še trajajo.

K § 316. — 1  Kdor je storil kaznivo dejanje v pranosti,
pa je, kadar pije, nagnjen na izgrede, temu prepove sodišče,
zahajati v krčmo za dobo od treh mesecev do dveh let od dne,
ko je dobila sodba pravno moč, če pa je bila izrečena tudi
kazen, po prestam kazni (§ 55. k. z.).

Po § 14., št. 2., kaz. zak. pomeni >krčma« vsak prostor,
■kjer se točijo alkoholne pijače, torej ne samo krčme po tč. 9.
odstavka (*) § 76. — Kdor ve za prepoved iz § 55. k. z., pa
streže tam označenim osebam s takimi pijačami, se kaznuje po
§ 268., št. 4., k. z. z zaporom do šestih mesecev in v denarju
do 5000 dinarjev. Prepoved izvrši kraievno upravno oblastvo
(§§ 52. do 55. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb z dne
13. januarja 1930., Sl. n. št. 17/VI/29, Ur. 1. št. 125/28.).

199

§ 317.

(‘) Če član izpitne komisije brez opravičenega raz¬
loga ne vrši redno svoje dolžnosti, ga sme kaznovati
predsednik komisije z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
Zoper odločbo o kazni je dopustna pritožba na bana.
Ob ponovni nerednosti ga sme ban na predsednikov
predlog razrešiti dolžnosti članstva komisije.

( 2 ) Če predsednik ne vrši svoje dolžnosti, ga raz¬
reši ban dolžnosti in postavi novega predsednika.

§ 318.

Pri mojstrskem izpitu mora kandidat podati dokaz
teoretične in praktične izobrazbe za samostojno oprav¬
ljanje poslov in izdelovanje predmetov iz svojega roko¬
delstva, za sestavljanje proračunov za navadna dela,
potrebnih ob omenjenem izdelovanju predmetov, in za
voditev trgovinskih knjig in računov.

§ 319.

(') če kandidat ni zadovoljen z odločbo izpitne ko¬
misije, se sme pritožiti v 8 dneh na pristojnega bana.

( 2 ) Če ban spozna, da je pritožba opravičena, od¬
redi ponovno opravljanje izpita pred komisijo, ki je se¬
stavljena iz drugih članov samo za dotični izpit. Odločba
o tej pritožbi se mora izdati v 15 dneh. Odločba te
druge komisije je dokončna.

( s ) Če kandidat pri izpitu ne zadovolji, sme izpit
ponavljati v roku, ki ga odredi komisija, toda rok za
ponovitev izpita ne sme biti krajši od treh mesecev.

§ 320.

Kandidat mora ob prijavi za izpit položiti izpitno
takso, ki jo predpiše ban po zaslišanju zbornice. Taksa
se plačuje članom komisije za zamudo časa in stroške.

§ 321.

i 1 )  Kandidatu, ki izpit opravi, izda zbornica, odnos¬
no združba izpričevalo o opravljenem mojstrskem izpitu
iz dotičnega rokodelstva.

200

( 2 ) Mojstrsko izpričevalo mora biti natisnjeno v ob¬
liki diplome in enotno za vse rokodelske obrte. Obra¬
zec 1  za mojstrsko izpričevalo predpiše minister za trgo¬
vino in industrijo.

K § 321. — 1  Obrazec št. 8 (po pravilniku iz pripombe 1
k § 98.).

§ 322.

Podrobnejše odredbe o ustroju, sestavi in poslova¬
nju komisij za mojstrske izpite kakor tudi o predmetih,
iz katerih se izpiti opravljajo, predpiše s pravili 1  mi¬
nister za trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic.

K § 322. — 1  Pravila o opravljanju mojstrskih izpitov z
dne 31. marca 1932., II. br. 8426/u, Sl. n. št. 96/XLII/303, Sl. I.
št. 368/36.

Tretji oddelek.

Posebni izpiti.

§ 323.

( 1 ) Za posluževalce parnih strojev in kotlov 1  in za
njih kurjače, za posluževalce električnih naprav 2  in apa¬
ratov za razvijanje acetilena 3  in za kinooperaterje 4  pred¬
piše minister za trgovino in industrijo s pravilnikom
posebno strokovno izobrazbo in opravljanje posebnih
izpitov. Ti izpiti se opravljajo pri banski upravi.

( 2 ) S pravilniki se predpišejo predmeti za teoretič¬
no in praktično opravljanje določenih izpitov in način
postavitve in sestave komisije.

K § 323. — 1  Pravilnik o opravljanju izpita za posluže¬
valce parnih motorjev in kotlovskih naprav z dne 16. iuniia
1933., III. br. 22.648, SL n. št. 141/XL/424, Sl. 1. št. 410/64
(popr. Sl. 1. št. 454/71, I.).

2  Pravilnik o opravljanju izpita za posluževalce električnih
naprav z dne 16. junija 1933., III. br. 22.649, Sl. n. št. 144/
/XLI/429, Sl. 1. št. 416/65 (popr. Sl. L št. 454/71, II.).

3  Gl. § 427. III/5.

4  Gl. pripombo 2  k § 80.

201

IV. poglavje.

Trgovinsko in ostalo višje pomožno osebje.

§ 324.

t 1 ) Za pomožno osebje, ki je zaposleno v trgovin¬
skih obrtih z opravljanjem pretežno trgovinskih ali
višjih netrgovinskih služb ali s pisarniškimi posli in
ki mu je ta redna zaposlitev glavni poklic, kakor tudi
za pomožno osebje, ki je zaposleno z opravljanjem
takih služb v ostalih obrtih, ki spadajo pod ta zakon,
in ki mu je taka zaposlitev glavni poklic, veljajo odredbe
tega poglavja, kolikor niso s pogodbo sklenjene za
službojemnika ugodnejše določbe. Ostale odredbe tega
dela zakona se uporabljajo samo, kolikor ne naspro¬
tujejo predpisom tega poglavja.

( 2 ) Te odredbe ne veljajo za učence (vajence), ki
so zaposleni v obrtih, označenih v odstavku (*), kakor
tudi ne za osebe, ki delajo v trgovinskih obrtih ali
ostalih obrtih, ki spadajo pod ta zakon, ki pa se jim
samo izjemoma poverja opravljanje trgovinskih, odnos¬
no višjih netrgovinskih ali pisarniških služb. Prav tako
ne veljajo za tiste, ki opravljajo v omenjenih obrtih
pretežno podrejene posle.

§ 325.

( L )  Osebe, omenjene v § 324., ne smejo brez službo-
davčevega pristanka samostojno opravljati nikakršnega
trgovinskega podjetja niti v poslovni stroki svojega
službodavca sklepati trgovinskih poslov za svoj ali tuj
račun. Službodavec sme od tistih, ki ravnajo zoper to
prepoved, 1  zahtevati odškodnino ali zahtevati, da se
smatrajo ti posli sklenjeni za njegov račun. Če se skle¬
nejo posli za tuj račun, sme zahtevati, da mu službo-
jemnik izroči doseženi zaslužek, odnosno odstopi pra¬
vico do tega zaslužka.

(-)  Prav tako je službojemniku, ki je v službenem
razmerju pri podjetju, ki spada pod ta zakon, prepo¬
vedano sprejemati brez službodavčevega pristanka za

202

svoj ali tuj račun naročila za posle, ki spadajo v obseg
službodavčevega poslovanja in s katerimi bi se službo-
davčeve koristi oškodovale. Razen tega jim je prepo¬
vedano udeleževati se s temi posli brez službodavčevega
pristanka hkratu z njim istega natečaja. Službodavec
sme zahtevati od službojemnika, ki ravna zoper to pre¬
poved, 1 ' povračilo povzročene škode.

( 3 ) Ta pravica prestane v treh mesecih od dne, ko
je službodavec doznal za sklenitev posla, vsekakor pa
po petih letih, ko je bil posel sklenjen.

K § 325. — 1  T. zv. konkurenčna prepoved trgovinskih
nameščencev.

2  Konkurenčna prepoved ostalih nameščencev (glej pri¬
pombo 1 ).

§ 326.

j 1 ) Če je bil službojemnik potem, ko je nastopil
službo, po bolezni ali nezgodi zadržan, opravljati svojo
službo, obdrži pravico do plače za šest tednov, ako ni
tega namerno niti s hudo malomarnostjo zakrivil. Po
dovršenih neprekinjenih petih letih službe gre službo-
jemniku pravica do plače za osem tednov, po petnajstih
letih za deset tednov, po petindvajsetih letih pa za dva¬
najst tednov. Prokuristom in pooblaščencem teh obrtov
gre pravica do plače za dvanajst tednov . 1

( 2 ) Če je službojemnik v šestih mesecih potem, ko
je vnovič stopil v službo, iz razlogov, označenih v od¬
stavku j 1 ), zopet zadržan v izvrševanju službe, in tra¬
janje zadržka skupaj preseza označene roke, ima pra¬
vico samo do polovice omenjene plače . 1

( :l ) Službojemnik obdrži pravico do plače tudi, če
je za razmeroma kratek čas iz drugih važnih razlogov,
ki zadevajo njegovo osebo, zadržan, vršiti svojo službo,
če ni tega sam zakrivil . 1

( 4 ) Ženske, ki so v službenem razmerju, obdrže
pravico do plače za šest tednov po porodu in se v tem
času ne smejo zaposlovati. Če v tem roku obole, veljajo
odredbe odstavka ( J ) od dne poroda . 1

( 5 ) Če predloži zaposlena ženska zdravniško izpri¬
čevalo, po katerem bo verjetno v šestih tednih porodila,

203

sme izostati iz službe. Ce v tem času oboli, veljajo od¬
redbe odstavka j 1 ) tega paragrafa od dne, ko oboli. Po
porodu ima, če svojega otroka sama doji, pravico, preki¬
niti v ta namen delo vsak dan dvakrat po pol ure. 1

K § 326. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega zna¬
čaja; § 338.

Gl. tudi pripombo 1  k § 219.

§ 327.

j 1 ) Zbog zadržka, opravljati službo, po § 326., ki ne
preseza časa, za katerega obstoji pravica, prejemati
dalje vso ali polovično plačo, se službojemnik ne sme
odpustiti. Če se mu odpove med časom, ko zadržek
traja, ostanejo njegove pravice nedotaknjene za čas, do¬
ločen v § 326., dasi se je službeno razmerje prej kon¬
čalo. 1

( 2 ) Službojenmikove pravice iz § 326. prestanejo,
brž ko se konča službeno razmerje z iztekom časa, za
katerega je bilo dogovorjeno, ali zbog poprejšnje od¬
povedi. Isto velja tudi, če se službojemnik iz važnega
razloga odpusti, kakor tudi če brez važnega razloga iz
službe izstopi. 1

K § 327. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega zna¬
čaja; § 338.

§ 328.

C 1 ) Če je dogovorjeno, da sestoji plača povsem ali
deloma iz deleža pri dobičku od vseh ali samo od dolo¬
čenih poslov (tantijema) ali če je dogovorjeno, da bodi
za določitev višine plače odločilen dobiček, se mora
vršiti obračun za minulo poslovno leto na podstavi bi¬
lance, če ni nič drugega dogovorjeno. 1

(-)  Če je potrebno, da obračun preizkusi, ima službo¬
jemnik pravico, v tem pogledu zahtevati vpogled po¬
slovnih knjig. Vpogled je opraviti vpričo službodavca ali
njegovega namestnika, in sicer samo, kolikor je to po¬
trebno, da se preišče točnost obračuna. Službojemnik ne
sme svoje pravice, pregledati knjige, prenesti na tretje

204

osebe. Pri pregledu se sme služiti z zapriseženim izve¬
dencem . 1

K § 328. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega zna¬
čaja; § 338.

§ 329.

( 1 ) Če služi službojemnik neprekinjeno šest mese¬
cev pri istem podjetju, se mu mora dati med letom ne¬
prekinjen dopust najmanj deset dni vsako leto, po petih
letih službe najmanj dva tedna, po desetih letih najmanj
tri tedne, po petnajstih letih najmanj štiri tedne, po pet
in dvajsetih letih pa pet tednov dopusta vsako leto. Kdaj
se sme dopust nastopiti, se določi dogovorno po razme¬
rah dela v podjetju, in sicer po potrebi tako, da se
službojemniki pri nastopu dopusta izmenoma vrste. Če
v podjetju niso zaposleni več ko trije službojemniki,
se sme dati 'dopust v dveh približno enakih delih. Do¬
pust se mora v tem letu ukoristiti. Ne more se zahte¬
vati, da se dopust prenesi na drugo leto . 1

( 2 ) Službojemniku gre za čas dopusta pravica do
plače. Če službojemnik med dopustom ni na hrani, ki
mu po pogodbi pristoji, se mu mora ob nastopu dopusta
dati vrednost hrane v denarju . 1

( 3 ) V 'dopust se ne sme všteti čas, ko je službo¬
jemnik po bolezni ali nezgodi zadržan, vršiti svojo
službo . 1

( 4 ) Službodavec ni dolžan dati dopusta, če je služ¬
bojemnik službo odpovedal ali bil iz važnih razlogov
odpuščen.

K § 329. — 1  Odredbe tega odstavka so prisilnega zna¬
čaja; § 338.

§ 330.

j 1 ) Terjatve iz službenega razmerja za plačo in po¬
vračilo izdatkov kakor tudi za povračilo predjemov za¬
starajo v treh letih.

( 2 ) Če so se privzele terjatve v obračun, začne za¬
staranje teči s koncem leta, v katerem se je obračun
napravil. Terjatve, ki niso privzete v obračun, začno

205

zastarevati s koncem leta, v katerem je službeno raz¬
merje prestalo. Za terjatve, za katere se sestavlja ob¬
račun šele po prestanku službenega razmerja, začne
teči zastaranje s koncem leta, v katerem se mora obračun
napraviti.

§ 331 .

Službeno razmerje na poskušnjo se sme skleniti za
največ mesec dni in ga smeta v tem času obe stranki
vsakčas razkiniti . 1

K § 331. — 1  Odredba tega paragrafa je prisilnega zna¬
čaja; § 338.

§ 332 .

(‘j Če je stopil službojemnik v službeno razmerje
ali je to razmerje nadaljeval, pa čas trajanja ni dogo¬
vorjen, se sme odpovedati razmerje po odredbah tega
paragrafa.

( 2 ) Če ni dogovorjeno drugače ali če ni za službo-
jemnika ugodnejšega krajevnega običaja, smeta službo-
davec in službojemnik tako razmerje razkiniti z iztekom
vsakega koledarskega četrtletja proti predhodni šest-
tedenski odpovedi. Po dovršenih petih letih službe znaša
odpovedni rok tri mesece, po dovršenih petnajstih letih
službe štiri mesece in po dovršenih pet in dvajsetih letih
službe pet mesecev . 1

( s ) Odpovedni rok se ne sme s pogodbo določiti z
manj ko enim mesecem ali z več ko šestimi meseci,
končati pa se mora na poslednji dan koledarskega
meseca . 1

O) Če je službeno razmerje dogovorjeno samo za
čas prehodne potrebe, ga smeta v prvem mesecu raz¬
kiniti obe stranki vsakčas proti odpovednemu roku
enega tedna . 1

( 5 ) Službodavec je dolžan, dati službojemniku med
odpovedjo na zahtevanje tedensko najmanj osem ur
časa, da si more iskati nove zaposlitve . 1

K § 332. — 1  Odredba tega odstavka je prisilnega zna¬
čaja; § 338.

§ 333 .

0) Če je trajalo službeno razmerje nepretrgoma
najmanj deset let, pripada službojemnikom, ki jim je
poverjeno opravljanje višjih trgovinskih ali višjih ten-
niških poslov, ob prestanku tega razmerja odpravnina.
Odpravnina znaša po desetih letih štirikratno mesečno
plačo, po petnajstih letih šestkratno, po dvajsetih letih
devetkratno, po pet in dvajsetih letih pa dvanajstkratno
plačo, ki jo je prejemal službojemnik v poslednjem
mesecu. 1

( 2 ) Ta odpravnina ne gre službojemniku, ki ima
po veljavnih zakonskih predpisih 2  pravico do pokoj¬
nine. 1

( 3 ) Prokuristu in pooblaščencu gre dvakratna od¬
pravnina, označena v odstavku ( 1 ) tega paragrafa, če je
služil pri istem podjetju najmanj deset let. 1

( 4 ) Če se prenese podjetje na tretje osebe, prestane
pravica do odpravnine, če odkloni službojemnik nada¬
ljevanje službe, ki se mu ponuja ob istih pogojih in se
mu prizna čas, ki ga je prej prebil v službi. 1

( 5 ) Če je službeno razmerje prestalo veljati zbog
službo j emnikove smrti, se zniža odpravnina na polovico
vsote, označene v odstavku č), odnosno odstavku ( ! )
tega paragrafa, in gre samo zakonitim naslednikom, ki
jih je bil službojemnik po zakonu 3  obvezan vzdrževati. 1

( 8 ) Službojemniku, ki je sam službo odpovedal ali
ki jo brez važnega razloga predčasno zapusti ali ki je
po lastni krivdi predčasno odpuščen, ne gre odprav¬
nina. 1

( 7 ) Če se podjetje likvidira, preneha obveznost,
plačati odpravnino, povsem ali deloma, ako se je službo-
davčev gospodarski položaj toliko poslabšal, da mu je
dejanski nemogoče, svojo obveznost popolnoma ali delo¬
ma izpolniti. 1

( 8 ) Zneski odpravnine, označeni v tem paragrafu,
se znižajo na polovico, če podjetje zbog občne gospo¬
darske krize ali depresije v državi gospodarsko delav¬
nost zmanjša in je iz teh razlogov prisiljeno, znatni del

207

svojega pomožnega osebja reducirati, in če mu je brez
škode za nadaljnji obstanek podjetja nemogoče, tem ob¬
veznostim zadostiti. 1

K § 333. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega zna¬
čaja; § 338. — Začetek odpravninske obveznosti z dnem 5. no¬
vembra 1932., kjer že prej ni bila običajna: § 433. 3.

2  Po zakonskih predpisih, t. j. po zakonu o pokojninskem
zavarovanju nameščencev, §§ 26. in 27. (gl. pripombo 1  k §211.).
Pogodbeno, t. j. zasebnopravno zavarovanje ne šteje.

3  Otroka je vzdrževati dolžan predvsem oče, če je oče brez
sredstev in nesposoben za pridobivanje, otrokova mati; nato
očetovi starši (ded pred babico), nato materini starši (zopet
ded pred babico), končno še bolj oddaljeni predniki; pri neza¬
konskih otrokih nimajo vzdrževalne dolžnosti očetovi predniki
(preide pa ta dolžnost, kot obveznost, ki obremenja očetovo
imovino, na očetove dediče); pozakonjeni otroci so enaki zakon¬
skim; tako tudi posvojenci, če ni v prisvojitveni pogodbi kaj
drugega določeno; vendar je omejena pravica po vladarju po-
zakonjenega in posvojenega otroka na pozakonitelja, odnosno
posinovitelja; posvojenci pa obdrže svojo pravico do vzdrževa¬
nja proti rodnim staršem.

Proti otroku imajo pravico do vzdrževanja, če je neza¬
konski, mati, če je zakonski, pa starši, tudi ded in babica,
zapovrstjo, kakor so sami otroku (vnuku) zavezani za vzdrže¬
vanje; prav tako pozakonitelji in posvojitelji; posvojenci pa
ostanejo tudi zavezani rodnim staršem. (Grl. §§ 106., 131., 141.,
143., 154., 160., 162., 167., 168., 171., 183., 184. obč. graj. zak.)

§ 334.

(“) Za važen razlog, ko sme službojemnik pred¬
časno iz službenega razmerja izstopiti, se smatrajo zlasti
primeri iz odstavka ( J ) § 238., 1  za važen razlog, ko sme
službodavec službojemnika odpustiti, se smatrajo zlasti
primeri, omenjeni v § 239.

( 2 ) Če odpusti službodavec službojemnika brez važ¬
nega razloga ali če izstopi službojemnik po službodav-
čevi krivdi predčasno iz službe, obdrži službojemnik
pravico do odpravnine. 2

K § 334. — 1  Prav: ... iz odstavka ( 2 ) § 238.

2  Odredba tega odstavka je prisilnega značaja; § 338.

§ 335.

( J ) Razen v primerih, omenjenih v § 242., sme
službodavec odstopiti od pogodbe, če službojemnik zbog

208

neuklonljivega zadržka odloži nastop službe za dalj ko
.štirinajst dni. Isto pravico ima službodavec tudi, če sme
službojemnika predčasno odpustiti. 1

(-) Službojemnik sme odstopiti od pogodbe pred
nastopom službe,'če obstoji razlog, ki mu daje pravico,
predčasno iz službenega razmerja izstopiti. Isto velja,
če se je odložil nastop službe za več ko štirinajst dni
po službodavčevi krivdi ali po slučaju, ki tega zadeva.
Če v tem poslednjem primeru službojemnik neglede na
omenjene zadržke in zakesnitve službo vendarle na¬
stopi, mu gre plača od dne, ko bi bil moral službo na¬
stopiti. 1

K § 335. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega značaja.

§ 336.

č) Če se omeji službojemnik za neki čas po pre-
stanku službenega razmerja s pogodbo v svoji prido¬
bitni delavnosti (konkurenčna klavzula), ta dogovor ne
velja, če je bil službojemnik ob sklenitvi te pogodbe
maloleten ali če njegova letna plača ob prestanku služ¬
benega razmerja ne preseza vsote 50.000 dinarjev. 1

( 2 ) Če je plača večja od označene vsote, velja do¬
govor samo:

1. če se nanaša omejitev na delavnost v službodav¬
čevi stroki in ne preseza enega leta;

2. če se z omejitvijo po predmetu, času, kraju in
v razmerju s poslovno koristjo, ki jo ima službodavec
ob tem, da se omejitev vzdrži, ne otežuje nepravično
službojemnikov obstanek. 1

K § 336. — 1  Ta paragraf ni naštet med prisilnimi odred¬
bami § 338; toda, če se konkurenčna klavzula dogovori, so od¬
redbe tega paragrafa glede tega dogovora prisilile po svojem
značaju.

§ 337.

( 1 ) Če je 'dal službodavec službojemniku po svoji
krivdi opravičen povod za predčasni izstop iz službe ali
za odpoved službenega razmerja, se pravice, ki se opi-

209

rajo na konkurenčno klavzulo, zoper službojemnika ne
morejo ustvarjati. 1

( 2 ) Isto velja, če razkine službodavec službeno raz¬
merje, razen če je službojemnik po svoji krivdi dal za
to opravičen povod ali če je službodavec ob razkinitvi
službenega razmerja izjavil, da bo plačeval, dokler traja
omejitev, plačo, ki je nazadnje šla službojemniku. 1

( 3 ) Če je službojemnik za primer kršitve konku¬
renčne klavzule obljubil plačati konvencijsko kazen 2 ,
sme zahtevati službodavec samo plačilo te kazni. Izklju¬
čena pa je pravica do izpolnitve ali do povračila druge
škode. 1

( 4 ) Pristojni razsodniški odbor, odnosno redno so¬
dišče sme konvencijsko kazen znižati.

K § 337. — 1  Odredbe tega paragrafa so prisilnega zna¬
čaja; § 338.

2  Gl. §§ 1336., 1489. o. g. z.

§ 338.

Službojemnikove pravice iz §§ 326., 327., 328., 329.,
odstavkov ( 1 ) do ( 3 ), 331., 332., odstavkov ( 2 ) do ( 5 ),,
333., 334., odstavka ( 2 ), 335. in 337. se s službeno po¬
godbo ne morejo razveljaviti ali omejiti.

V. poglavje.

Posebne odredbe za industrijska (tvorniška) podjetja.

§ 339.

( 1 ) Imetniki industrijskih (tvorniških) podjetij so
dolžni, izdelati poslovni red 1 . Za poedine delavske od¬
delke in razdelke se smejo izdelati posebni poslovni
redi.

( 2 ) V poslovnem redu se mora označiti, kdaj stopi
v veljavo, datum izdaje in podpis imetnika podjetja.

( 3 ) Izpremembe v poslovnem redu se sinejo izvršiti
samo, če se mu izda poseben dostavek ali če se zamenja
z novim.

14

210

( 4 ) Poslovni redi in njih izpremembe smejo stopiti
v veljavo najzgodneje 15 dni od dne, ko se izdajo.

K § 339. — 1  Izdelajo ga sami, t. j. ne da bi službojem-
niki, tudi ne po delavskih zaupnikih, sodelovali. Nadaljnji od¬
stavki tega paragrafa predpisujejo poslovnemu redu formalno
vsebino.

§ 340.

( 1 ) Poslovni red mora obsezati zlasti te-le podatke’:

1. začetek in konec delovnega časa 2  in čas odmora;

2. čas in način obračunjanja in izplačevanja za¬
služka (prejemkov), izrečno določbo, kdaj se mora vsak
teden opraviti izplačilo; za akordno delo pa morajo biti
navedene poedine cene za vsak predmet;

3. dovoljene odpovedne roke kakor tudi razloge, iz
•katerih se smejo delavci odpustiti brez odpovedi;

4. razne vrste delavcev, zaposlovanje žensk in malo-
letnih pomožnih delavcev, 3  način, po katerem je hoditi
v strokovne nadaljevalne šole;

5. navodila za delavce ob bolezni in nezgodi;

6. vrsto in višino kazni (konvencijske kazni) za
prekrške poslovnega reda; če gre za denarno kazen,
je treba določiti njen smoter in namen.

( 2 ) S poslovnim redom se ne smejo določati kazni,
ki so zoper čast in moralo. Denarne kazni ne smejo
biti večje od tretjine povprečnega dnevnega zaslužka.
Samo za hude prekrške se sme odmerjati kazen v po¬
polni višini povprečnega dnevnega zaslužka. Odmerjena
kazen se mora dati delavcu takoj na znanje. Zoper to
kazen se sme pritožiti na razsodniški odbor pri občnem
upravnem oblastvu prve stopnje. Vse denarne kazni
se smejo uporabljati samo za izboljšanje razmer delav¬
cev pri dotičnem podjetju. Službodavec mora vročiti
vsake tri mesece pristojnemu občnemu upravnemu obla¬
stvu spisek izterjanih denarnih kazni in označiti, za kaj
so se uporabile. S temi odredbami ni prizadeta službo-
davčeva pravica do odškodnine.

( 3 ) Zaradi kaznivih dejanj zoper poslovni red se
delavci ne smejo kaznovati z drugimi kaznimi.

211

( 4 ) S poslovnim redom se odredbe tega zakona o
službeni pogodbi ne smejo izpreminjati. Kolikor ne na¬
sprotuje zakonom, je poslovni red obvezen za službo-
davca in službojemnika.

( 5 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje
predpiše obrazec poslovnega reda. 4

K § 340. — 1  Predpisi o materialni vsebini poslovnih redov.

2  Gl. tč. 4. § 8. zakona o zaščiti delavcev (pripomba 1
k § 74.).

3  Gl. §§ 17. do 20., 22. do 25. zakona o zaščiti delavcev
(pripomba 1  k § 74.).

4  Še ni predpisan. Gl. pa prilogo 2. (»Delovni rede) pra¬
vilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v pod¬
jetjih, Ur. 1. str. 604 in 605 iz 1. 1924.

§ 341 .

( 4 ) Poslovni red in vsako njegovo izpremembo ali
dopolnitev je v treli dneh priobčiti pristojnemu občne¬
mu upravnemu oblastvu prve stopnje, banski upravi in
delavski zbornici.

( 2 ) Poslovni red se mora izobesiti v delavnici na
vidnem in pristopnem kraju in mora biti vedno lahko
čitljiv. Vsakemu delavcu se mora vročiti ob vstopu na
delo en izvod veljavnega poslovnega reda.

§ 342 .

Protizakoniti poslovni redi ali redi, ki niso pravilno
izdani, se morajo po zaslišanju mnenja pristojne zbor¬
nice in delavske zbornice, z odločbo občnega upravnega
oblastva prve stopnje popraviti in zamenjati. Zoper take
odločbe ima imetnik podjetja pravico pritožbe na bana.

VI. poglavje.

Razsodniški odbor za reševanje sporov iz službenih
razmerij med imetniki obrtov in pomožnim osebjem.

§ 343 .

Za reševanje sporov iz službenih razmerij med
službodavci in pomožnim osebjem (pomočniki), obrt-

14 *

212

nimi in tvorniškimi delavci in učenci (vajenci), katerih
razmerja »o urejena s tem zakonom, se ustanove raz¬
sodniški odbori pri občnih upravnih oblastvih prve stop¬
nje, ki jih določi ban. Razsodniški odbor ne rešuje spo¬
rov med službodavci in osebjem, kateremu so pover¬
jene važnejše službe (§ 307.).

§ 344.

Če ne znaša vrednost spornega predmeta več ko
12.000 dinarjev, so razsodniški odbori pristojni:

1. Za spore zaradi plač, odnosno prejemkov;

2. za spore o obstoju službenih pogodb, o začetku,
nadaljevanju in koncu učenskega in službenega razmerja
pomožnega osebja in o opravljanju službe v podjetju;

3. za spore o izvrševanju službe in o odškodnini,
ki izvirajo iz službenega in učenskega razmerja, zlasti
za spore o obračunjanju plače, o dopustu in o konven¬
cijskih kaznih;

4. za spore o izdajanju in vpisovanju v poslovne
knjižice, izpričevala in potrdila in pod., kakor tudi za
spore o škodi, nastali iz teh predmetov;

5. za spore o odpovedi in izpraznitvi delavskih sta¬
novanj in podobno, ki jih uporablja omenjeno pomožno
osebje brezplačno ali proti odškodnini.

§ 345.

Č) Razsodniški odbori sestoje iz predsednika in po¬
trebnega števila članov izmed službodavcev in službo-
jemnikov vseh strok in njih namestnikov. Predsednik
odbora je šef občnega upravnega oblastva prve stopnje,
ki ima popolno izobrazbo pravne fakultete, ali njegov
namestnik z isto izobrazbo. Pri prvostopnih občnih
upravnih oblastvih, katerih šef nima popolne izobrazbe
pravne fakultete, se postavi za predsednika odbora
aktiven ali upokojen državni uradnik, ki ima popolno
izobrazbo pravne fakultete. Člane odbora postavlja ban
v dve skupini, in to iz službodavske skupine in iz služ-

213

bojemniške skupine. Predloge za postavljanje članov
iz prve skupine sestavlja pristojna zbornica, za drugo
skupino pa delavska zbornica.

( 2 ) Za strokovne neprisilne službodavske in službo-
jemniške organizacije, ki so sklenile kolektivno pogod¬
bo, se postavljajo v razsodniške odbore člani dotičnih
strok teh organizacij.

(■’) Ban mora odkloniti postavitev poedinih članov,
ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev.

(*) Podrobnejše odredbe o številu, sestavljanju in
postavljanju članov razsodniških odborov izdajo spo¬
razumno minister za trgovino in industrijo, minister
pravde in minister za socialno politiko in narodno
zdravje s pravilnikom.

§ 346.

(*) Za člane razsodniških odborov se smejo postav¬
ljati samo službodavci, odnosno pomočniki ali tvorniški
delavci, ki so jugoslovanski podaniki, polnoletni, ne¬
oporečni in uživajo vse častne pravice. Pomočniki (de¬
lavci) se smejo postavljati samo, če so bili zaposleni
najmanj tri leta.

( 2 ) Dolžnost teh članov je častna in se ne sme od¬
kloniti. Samo iz važnih razlogov sme ban ostavko člana
sprejeti.

( 3 ) Člani se postavljajo za štiri leta in morajo oprav¬
ljati svojo dolžnost, dokler se postavijo novi člani.

( 4 ) Ban mora poedinega člana razrešiti dolžnosti, če
nastopi po postavitvi razlog, iz katerega ne bi bil mogel
biti postavljen, če se hudo pregreši zoper svojo dolžnost
ali če je prestal biti član skupine, za katero je po¬
stavljen.

§ 347.

j 1 ) Če član razsodniškega odbora ne prihaja redno
na 'delo, ga sme predsednik kaznovati z denarno kaz¬
nijo do 500 dinarjev in na povračilo nastalih stroškov.
Če se član pozneje z zadostnimi razlogi opraviči, sme
predsednik svojo sodbo deloma ali povsem razveljaviti.

214

( 2 ) Zoper kazen je dovoljena pritožba na bana v
15 dneh.

( 3 ) Denarne kazni se stekajo v sklad za podpiranje
strokovnih šol. 1

K § 347. — 1  Gl. pripombo 1  k § 295.

§ 348.

Člani odbora prisežejo, da bodo vršili svojo dolž¬
nost vestno in nepristransko. To prisego sprejema pred¬
sednik odbora.

§ 349.

Člani imajo pravico do povračila tistih izdatkov, ki
so jih imeli v gotovini. Članom iz službojemniške sku¬
pine gre za stroške in zamudo časa odškodnina, ki jo
določi s pravilnikom ban po zaslišanju zbornice in de¬
lavske zbornice. Ti stroški so del pravdnih stroškov.

§ 350.

(*) Razsodniški odbori rešujejo v svetih treh čla¬
nov: predsednika ali njegovega namestnika in dveh čla¬
nov. En član mora biti iz skupine službodavcev, drugi
pa iz skupine službojemnikov, ki ju po enega izbere
vsaka pravdna stranka in ju pozivlje predsednik. Zapis¬
nikar je uradnik občnega upravnega oblastva prve stop¬
nje, ki ga določi pristojni šef; njegova dolžnost je voditi
zapisnik o ustni razpravi; vanj morajo priti vse naj¬
bistvenejše okolnosti iz postopanja.

( 2 ) Pri izberi članov je po možnosti paziti na to,
da pripadajo tisti stroki, s katero se bavijo pravdne
stranke.

( 3 ) Izključiti ali izločiti se mora član, ki je sam
pravdna stranka ali ki je osebno prizadet v sporu, ki je
z eno izmed pravdnih strank v krvnem sorodstvu v
ravni vrsti do katerekoli stopnje, v stranski vrsti do
četrte stopnje, v svaštvu pa do druge stopnje ali ki je
z njim v botrini (kumstvu) ali ki je bil eni izmed strank
pooblaščenec, poslovodja ali varuh (skrbnik).

215

§ 351 .

Za razpravljanje in reševanje službenih sporov je
pristojen tisti razsodniški odbor, v čigar območju je
podjetje, delavnica, poslovalnica ali tvornica. Če gre za
pomožno osebje, ki dela zunaj delavnice po kosu ali
za poedine storitve, je pristojen tudi razsodniški odbor,
v čigar območju se je opravljala ali je bilo treba oprav¬
ljati službo ali izplačati zaslužek (prejemke).

§ 852 .

č) Tožba o sporih iz službenih razmerij se mora
vložiti pismeno ali ustno (na zapisnik) pri pristojnem
občnem upravnem oblastvu prve stopnje. Tožba mora
obsezati določen zahtevek s potrebnimi podatki in vred¬
nost predmeta, za katero gre.

( 2 ) Stranke smejo zastopati njih pooblaščenci. Po¬
oblaščenci so lahko tudi rodbinski člani, poslovodje, po¬
možno osebje ali delavci dotične stroke kakor tudi pred¬
stavniki službodavskih in službojemniških strokovnih
združb. Stranka, ki se d& zastopati v sporu po advo¬
katu, trpi stroške za to zastopanje vselej sama.

( 3 ) Razsodniški odbor je dolžan, vsak predmet pre¬
iskati in stranke zaslišati. Prvi narok se mora določiti
redoma v osmih dneh po predaji tožbe. Pri naroku sme
predsednik najprej sam brez drugih članov posredo¬
vati, da se spor poravna izlepa ali s poravnavo, rešiti
prigovor, ali je reševanje spora pred razsodniškim od¬
borom dopustno, kakor tudi prigovor o pristojnosti raz-
sodniškega odbora, in izreči sodbo na podstavi pripo-
znave, odpovedi, zbog izostanka ali zamude. Predsednik
je upravičen takoj razpravljati in rešiti glavni predmet
stvari, če se stranke dogovorno odpovedo udeležbi dru¬
gih članov sveta. V vseh ostalih primerih je predložiti
spor razsodniškemu odboru in se pred njim rešijo vsa
preostala vprašanja. Če je prvi narok opravil predsed¬
nik sam, obvesti člane sveta takoj v začetku razprave
o delu na prvem naroku. Razsodniški odbor mora v
tem postopanju najprej poskusiti, da pravdne stranke

216

izlepa poravna. 0 poravnavi se sestavi zapisnik, ki ga
podpišejo pravdne stranke in razsodniški odbor, pravd¬
nim strankam pa se da na zahtevanje overovljen pre¬
pis zapisniške poravnave. Za izvršbo poravnave je pri¬
stojno občno upravno oblastvo prve stopnje. Če se po¬
ravnava ne doseže, se mora začeti redno postopanje in
izreči sodba, ki mora biti pismena in obrazložena. Če
izostane stranka neopravičeno od naroka, se opravi raz¬
prava brez nje. Če izostaneta od naroka obe stranki,
se postopanje ustavi.

( 4 ) Postopanje pred razsodniškim odborom je ustno
in javno, razen odborovega posvetovanja.

( 5 ) Sodba se izreče z večino glasov na osnovi vse¬
stranskega pretresa spornega predmeta ter ocene po¬
danih dokazov in postane izvršna v 8 dneh od dne, ko
se razglasi. Sodbo izvrši na predlog stranke pristojno
občno upravno oblastvo prve stopnje. Za izvršbo sodb,
odločb in poravnav pred razsodniškim odborom veljajo
odredbe VI. razdelka zakona o občnem upravnem po¬
stopku. 1

( 6 ) Sodba razsodniškega odbora se sme pobijati s
tožbo pri pristojnem sreskem sodišču skladno z odred¬
bami § 691., razen točke 1., zakonika o sodnem posto¬
panju v civilnih pravdah. Vsako drugo pravno sredstvo
je izključeno. Glede vložitve tožbe veljajo ustrezno od¬
redbe § 692. omenjenega zakonika. 2

( 7 ) Vročanje odločb in sodb, ki jih izdajo razsodni¬
ški odbori, je prosto vsakršne poštnine.

K § 352. — 1  Gl. pripombo 1  k § 94.

Vprašanja taksiranja v pravdnem postopanju pred raz¬
sodišči in razsodniki gl. opozoritev z dne 7. aprila 1933., štev.
29.129/33, Sl. n. št. 115/XXXIII/324, Sl. 1. št. 322/50.

2  Zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne
13. julija 1929., Sl. n. št. 179/LXXV/396, Sl. 1. št. 76/12 iz leta
1931., čigar § 691. se glasi: Razsod razsodišča razveljavi sodi¬
šče na tožbo: 1. . . .

2. če stranki, ki trdi, da razsod ne velja, ni bilo dano v
postopanju pred razsodiščem, braniti svoje pravice, ali če stran¬
ka v postopanju sploh ni bila zastopana ali je ni zastopal za¬
konit zastopnik, kjer je bilo to po zakonu potrebno, kolikor

217

ni bilo pravdno postopanje odobreno naknadno po predpisih
zakona;

3. če se je glede sestave razsodišča ali glede odločanja
prekršila kakšna odredba tega zakona ali pogodbe na razsod¬
nike, če ni bil razsod zoper predpis § 688., prvega odstavka,
obrazložen ali če niso podpisali izvirnika razsoda dn odpravkov
vsi razsodniki in se ta nedostatek ni mogel odstraniti v roku
iz tretjega odstavka § 688.;

4. če razsodišče neopravičeno zavrne odklonitev kakšnega
razsodnika;

0. če prestopi razsodišče meje svoje naloge;

6. če je razsod v svojem izreku neumeven ali če izrek
sam sebi nasprotuje;

7. če nasprotuje razsod prinudnim pravnim predpisom;

8. če obsodi razsodišče stranko na dejanje, ki je po za¬
konu nedopustno ali vobče prepovedano;

9. iz vzrokov za obnovo postopanja po § 624., št. 1. do 6.

§ 692. Tožbo, s katero zahteva, da bi se razsod razveljavil,

je treba vložiti pri sodišču, označenem v § 677., in sicer v
strogem roku enega meseca. Če se opira tožba na katerega iz¬
med razlogov, označenih v § 691., št. 1. do 8., se računi ta rok
od dne, ko je bila sodba vročena stranki, če pa se zve za raz¬
log izpodbijanja (§ 691., št. 1. do 8.) šele pozneje, od onega
dne, ko je stranka zvedela za razlog izpodbijanja. V primeru
§ 691., št. 3., drugega odstavka, pa se računi rok ©d takrat,
ko izteče rok, določen razsodniku po § 688., tretjem odstavku.

V primeru št. 9. § 691. veljajo glede roka za tožbo od¬
redbe § 628., št. 3., 4. in 5.

Ko izteče deset let od dne, odkar je postal razsod pravno¬
močen, se tožba za razveljavitev razsoda ne sme več vložiti,
izvzemši primer, omenjen v št. 2. § 691.

Na podstavi tožbe za razveljavitev razsoda, vložene o pra¬
vem času, je postopati po občnih predpisih tega zakona; po¬
zneje vloženo tožbo zavrne sodišče s sklepom po službeni
dolžnosti.

§ 624. Postopanje, ki je s sodbo končano, se sme na stran¬
kin predlog obnoviti:

1. če je listina, na katero se sodba opira, lažna ali lažno
predrugačena;

2. če sta podala priča ali izvedenec lažno izpovedbo ali
če je nasprotnik ob zaslišanju po krivem prisegel in se opira
sodba na to pričanje ali zaslišanje;

3. če se je izposlovala sodba s prevarniim dejanjem stran¬
kinega zastopnika, njenega nasprotnika ali nasprotnikovega za¬
stopnika, ki je kaznivo po kazenskem zakonu; ali če je ziaikrivil
sodnik glede pravnega spora ob izdaji sodbe ali prejšnje od¬
ločbe, na katero se sodba opira, na strankino škodo po kazen¬
skem zakonu kaznivo prelomitev svojih službenih dolžnosti;

218

4. če je bila obsodba kazenskega sodišča, na katero se
sodba opira, razveljavljena z drugo pravnomočno odločbo ka¬
zenskega sodišča;

5. če stranka najde ali pridobi možnost, uporabiti pravno¬
močno sodbo (§ 507.), prej izdano o istem zahtevku ali o istem
pravnem razmerju med strankami pravde, ki bi jo bilo ob¬
noviti ;

6. če zve stranka za nove činjenice ali najde ali pridobi
možnost, uporabiti dokazila, po katerih bi mogla biti glavna
stvar zanjo ugodneje razsojena, ko bi se bile navedle in upo¬
rabile te činjenice ali ti dokazi v prejšnjem postopanju.

Zbog okolnosti, navedenih v št. 5. in 6., se sme dopustiti
obnova samo takrat, kadar stranka brez svoje krivde ni mogla
navesti teh okolnosti pred koncem ustne razprave, po kateri se
je izdala sodba sodišča prve stopnje.

Prvi odstavek § 688. Razsodniki morajo svoj razsod ob¬
razložiti, če niso dogovorile stranke kaj drugega.

§ 353.

Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da
predpiše v sporazumu z ministrom pravde po zasliša¬
nju zbornic in delavskih zbornic z uredbo podrobnejšo
ureditev in postopanje razsodniških odborov.

TRETJI DEL.

Strokovne organizacije.

I. poglavje.

Prisilne združbe trgovcev in obrtnikov.

Prvi oddelek.

Občne odredbe.

§ 354.

( J ) Osebe, ki izvršujejo trgovinski ali rokodelski
obrt v smislu tega zakona, se združujejo zaradi pospe¬
ševanja gospodarskih in strokovnih koristi v prisilne
združbe po odredbah tega zakona. Te združbe imajo
pravice in dolžnosti, določene s tem zakonom.

( 2 ) Prisilne združbe so pravne osebe.

219

§ 355.

(*) Prisilne združbe se ustanove posebej za trgovce
in posebej za obrtnike za območje, določeno s tem za¬
konom. Člani teh združb morajo biti vsi trgovci in
obrtniki, ki izvršujejo na dotičnem področju trgovinski
ali rokodelski obrt. Osebe, ki izvršujejo obrt, ki nima
značaja trgovinskega ali rokodelskega obrta, ki pa
spada pod ta zakon, morajo 1  biti člani prisilnih združb.
Kakšni združbi naj pripadajo take osebe, določi zbornica.

( 2 ) Prisilne združbe imajo naslov: »Združba trgov¬
cev za srez, odnosno mesto.«; »Združba

obrtnikov za srez, odnosno mesto.«.

( 3 ) K prisilnim združbam morajo pristopiti tudi
podjetja države in javnih samoupravnih teles, kolikor
izvršujejo obrt, ki spada pod’ ta zakon. K prisilnim
združbam smejo pristopiti tudi imetniki obrtov po
točkah 4., 5. in 6. odstavka ( 2 ) § 1., kakor tudi zadruge,
ki so v smislu odredbe odstavka ( 3 ) § 1. izvzete od
odredb tega zakona.

( 4 ) Če je dvomno, v katero združbo spada kakšna
vrsta obrta, odloči zbornica.

K § 355. — 1  Redakcijski pogrešek; ne »moraju«, marveč:
»mogu«; pravilno torej: »morejo«.

§ 356.

(*) Prisilne združbe trgovcev in obrtnikov se usta¬
nove praviloma za vsako območje občnega upravnega
oblastva prve stopnje ali za območje mesta s pravico
občnega upravnega oblastva, če je število pripadnikov
tolikšno, da je uspešno delo združbe zavarovano.
Izvzemši primere odstavka Č) § 357., se ne sme usta¬
noviti za isto območje več ko ena združba. Če ni v tem
območju zadostnega števila trgovcev ali obrtnikov za
uspešno delovanje združbe ali če trgovci ali obrtniki iz
dveh ali več območij občnih upravnih oblastev prve
stopnje sami izjavijo to željo, se sme ustanoviti prisilna
združba za dve ali več omenjenih območij v okviru ene
banovine. Zbornica sme odrediti ustanovitev združbe za
več srezov, kakor tudi spojitev poedinih združb v eno

220

»družbo, če združba svojih nalog ne vrši ali če ne daje
jamstva za uspešno delovanje.

( 2 ) Za območje banovine se smejo ustanoviti združ¬
be bančnih in zavarovalnih podjetij, združbe imetnikov
gradbenih in elektrotehničnih obrtov, tiskarskih pod¬
jetij, združbe oseb, ki vrše zastopanje in posredovanje
pred oblastvi, združbe odpremnikov in carinskih posred¬
nikov kakor tudi podjetij za prevažanje potnikov in
blaga z motornimi vozili. Če ni moči ustanoviti prisilnih
združb za taka podjetja za vso banovino, morajo pri¬
stopiti dotična podjetja združbi, ki je po stroki naj-
sorodnejša. 1  Če je dvomno, v katero vrsto združb spada
kakšen obrt, odloči zbornica.

( 3 ) Za ustanovitev združbe obrtnikov je potrebno,
da je v območju, za katero se ustanavlja, najmanj 30
pripadnikov.

K § 356. — 1  Glede ustanavljanja združb, navedenih v
tem odstavku, gl. zlasti člena 5. in 11. pravilnika a postopanju
pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov (v pripombi 1
k § 364.) in § 57., točko 2., finančnega zakona za leto 1933./
/1934. z dne 31. marca 1933., Sl. n. št. 74/XXIII/225, Sl. 1.
št. 223/34.

§ 357.

( 1 ) Poedine trgovinske stroke smejo ustanavljati
svoje posebne strokovne združbe. Za ustanovitev take
združbe je potrebno, da je število pripadnikov vsake
stroke tolikšno, da je uspešno delovanje združbe zava¬
rovano. Območje takih strokovnih združb sme obsezati
območje enega ali več občnih upravnih oblastev prve
stopnje ene banovine ali vso banovino.

( 2 ) Take strokovne združbe se smejo ustanavljati
samo s pristankom nadpolovične večine pripadnikov
stroke v dotičnem območju.

( 3 ) Ko se ustanovi posebna strokovna združba za
vse pripadnike dotičnih strok, prestane njih obveznost,
biti člani skupne prisilne združbe in postanejo člani
novo ustanovljene strokovne združbe. 1

K § 357. — 1  Gl. člen 4. pravilnika o postopanju pri usta¬
navljanju združb trgovcev in obrtnikov (v pripombi 1  k § 364.).

221

§ 358.

( :t ) če izvršuje imetnik obrta na podstavi več po¬
oblastitev, odnosno dovolitev, več raznih obrtov, ki spa¬
dajo pod razne združbe, mora biti član v vseh združbah,
ki jim pripadajo njegovi obrti.

( 2 ) Neglede na število pomožnih prodajalnic, poslo¬
valnic, pisarn, delavnic in skladišč, odnosno podružnic
iste stroke v območju združbe, ima ena oseba pravice
in dolžnosti samo enega člana.

( 3 ) Imetniki pomožnih prodajalnic, poslovalnic, pi¬
sarn, delavnic in podružnic, ki so zunaj območja združbe,
kjer je glavni obrat, morajo biti člani združbe, ki je
zanje krajevno in strokovno pristojna.

( 4 ) Osebe, ki zahtevajo pooblastitev ali dovolitev za
izvrševanje obrta, morajo položiti, preden zahtevajo
pooblastitev ali dovolitev, pri blagajni združbe vpisnino
[§ 95., odstavek ( 6 )]. Če ne dobe pravice za izvrševanje
obrta, jim mora združba položeno vsoto takoj vrniti.
Vlogi, s katero se zahteva pooblastitev ali dovolitev, se
mora priložiti potrdilo združbe o položeni vsoti. Če se
obrt premesti ali če se ustanove nove pomožne pro-
dajalnice, poslovalnice, pisarne, delavnice in podružnice
v območju iste združbe, ni treba plačati nove vpisnine
in članarine (članskega vloga) za njih otvoritev. V tem
primeru zadoščata vpisnina in članarina (članski vlog),
vplačana za glavni obrat.

§ 359.

( 4 ) Osebe, ki izvršujejo obrt ob času, ko se združba
ustanovi, postanejo njeni člani s časom, ko se združba
ustanovi, osebe pa, ki začno obrtovati pozneje, z začet¬
kom poslovanja podjetja.

( 2 ) Članstvo ne more prestati ne s prostovoljnim
izstopom ne z izključitvijo.

( 3 ) Članstvo prestane samo:

1. s prestankom obrta, odnosno pomožnih prodajal¬
nic, poslovalnic, pisarn, delavnic ali podružnic;

2. z uvedbo stečaja.

222

( 4 ) Če obrt prestane, sme oseba, ki je izvrševala
obrt, vendarle ostati član združbe, če se priglasi v
članstvo.

§ 360.

j 1 ) Če vodi obrt poslovodja, izvršujeta članske pra¬
vice imetnik obrta, odnosno poslovodja.

( 2 ) V imenu pravnih oseb izvršuje članske pravice
in dolžnosti poslovodja ali oseba, ki jo podjetje poobla¬
sti, da ga zastopa.

§ 361.

( J ) Prisilne združbe ne sinejo nikomur v nikakršni
obliki omejevati ustanavljanja obrta, otvarjanja pomož¬
nih lokalov in podružnic, zlasti ne smejo predpisovati
članom določb o sprejemanju in zaposlovanju vajencev
in pomočnikov, o nabavljanju sirovin in orodja, o cenah
in cenovnikih za njihove proizvode in blago kakor tudi
ne določb o sprejemanju odjemalcev. Taki sklepi
so nični.

( 2 ) Člani uprave, ki se pregreše zoper odredbe od¬
stavka j 1 ), se kaznujejo z denarno kaznijo po odstav¬
ku 0) § 399.

§ 362.

(*) Naloga združbe trgovcev in obrtnikov je ta-le:

1. neguje in razvija duha skupnosti in vzajemnega
podpiranja med svojimi člani in vzdržuje ter pospešuje
spoštovanje stanovske časti;

2. zastopa in pospešuje koristi svoje gospodarske
grane, skrbi, da hodijo učenci in pomočniki njenih
članov redno v šolo, in opozarja oblastva na neupravi¬
čeno poslovanje kakor tudi na zanemarjanje dolžnosti
svojih članov proti pomožnemu osebju;

3. skrbi za vzdrževanje dobrih razmerij med službo-
davci in njihovim pomožnim osebjem kakor tudi dobrih
razmerij z drugimi gospodarskimi ali kulturnimi združ¬
bami;

223

4. skrbi za moralno vzgajanje in splošno tehniško
in strokovno izobražanje članov in pomožnega osebja
svojih članov s tem, da prireja predavanja in razstave,
ustanavlja muzeje, domove za učence in pomočnike,
otvarja šole itd.;

5. izvršuje vse funkcije v zvezi s pogodbami o ueen-
skem, odnosno službenem razmerju med svojimi člani
in pomožnim osebjem po odredbah tega zakona, skrbi,
da najdejo pomočniki službo in da se učenci uče;

6. izvršuje vse funkcije v zvezi s poslovnimi knjiži¬
cami in izpričevali pomožnega osebja po odredbah tega
zakona;

7. voli člane izpitnega odbora skladno z odredbami
tega zakona;

8. organizira svoj razsodniški odbor po odredbah
tega zakona kakor tudi častni odbor za razsojanje sporov
med svojimi člani;

9. pospešuje gospodarske koristi svojih članov s
popolnejšimi delovnimi metodami in s prirejanjem stal¬
nih vzorčnih razstav;

10. deluje za to, da se ustanavljajo gospodarska pod¬
jetja in gospodarske zadruge za dajanje predjemov, za
skupno nabavljanje, predelovanje, skupno proizvajanje
in prodajanje proizvodov, kakor tudi druge ustanove,
koristne za proizvajanje in prodajanje;

11. osnavlja humanitarne sklade in druge ustanove
za podpiranje svojih članov in njihovih rodbin v stiski,
starosti in ob smrti; 1

12. daje na zahtevanje državnih upravnih in samo¬
upravnih oblastev in zbornice zahtevane podatke, mne¬
nja, poročila in predloge iz lastne pobude glede gospo¬
darskih vprašanj, ki se tičejo njene stroke;

13. vodi statistiko o obrtih in zaposlitvi pomožnega
osebja svojega območja;

14. vrši tudi vse druge naloge, ki ji pripadajo po
tem zakonu ali po drugih zakonih kakor tudi po ured¬
bah, naredbah in pravilnikih.

( 2 ) Skladi in ustanove po t. 11. odstavka (*) se
smejo osnavljati samo na podstavi posebnih pravil. Ta

224

pravila odobruje ban. Za sestavo pravil predpiše mini¬
ster za trgovino in industrijo podrobnejše odredbe s
pravilnikom.

( 3 ) Združbe ne smejo izvrševati obrta, niti ustanav¬
ljati skupnih podjetij, upravičene pa so, sproževati in
podpirati pospeševanje skupnih gospodarskih koristi
svojih članov s tem, da delajo na to, da se ustanove
gospodarske zadruge ali druga podjetja. Prispevkov za
take namene pa združbe ne smejo dajati. Združbe tudi
ne smejo organizirati stalnega razsodišča za reševanje
sporov v civilnopravnih stvareh.

K § 362. — 1  Izključitev od uživanja teh ustanov za kazen:
§ 368/3 ; 368. 2.

§ 363 .

Združbe, ustanovljene na osnovi tega zakona, smejo
vstopiti kot člani v zvezne organizacije, 1  ki se ustanove
zaradi pospeševanja gospodarskih koristi po zakonu o
društvih, shodih in posvetih.

K § 363. — 1  Prim. člen 2. pravilnika o postopanju pri
ustanavljanju združb trgovcev lin obrtnikov (v pripombi 1  k
§ 364).

Drugi oddelek.

Ustanovitev združbe.

§ 364 .

( J ) Ustanovitev prisilne združbe odobri pristojna
zbornica.

( 2 ) Zaradi ustanovitve združbe imenuje zbornica v
območjih, določenih s tem zakonom, ustanovni odbor
izmed pripadnikov dotičnih obrtnih skupin, za katere
se združba ustanavlja. Ta odbor skliče ob nadzorstvu
zbornice in po njenih navodilih vse imetnike ob rtov
dotičnega območja na ustanovno skupščino. Ustanovna
skupščina določi pravila združbe. Usvojena pravila
predloži ustanovni odbor zbornici v štirih enakih izvo¬
dih. Ustanovni odbor mora pravila podpisati. Prav tako
se postopa, če izjavi nadpolovična večina pripadnikov
kake stroke iz območja, navedenega v odstavku (D

225

§ 357., zbornici pismeno željo, da ustanovi svojo stro¬
kovno združbo, kakor tudi, če se ustanavlja za pripad¬
nike strok, označenih v odstavku ( 2 ) § 356., prisilna
združba za vso banovino.

( :i ) Če pravila, usvojena na ustanovni skupščini, na¬
sprotujejo odredbam tega zakona, jih zbornica vrne
ustanovnemu odboru in označi, katere določbe pravil
nasprotujejo odredbam zakona. Ustanovni odbor mora
sklicati v enem mesecu drugo ustanovno skupščino, da
spravi pravila z zborničnimi pripombami v sklad. Dru¬
gače sestavi pravila zbornica sama in jih v soglasju
z odredbami tega zakona odobri.

( 4 ) Če se pravila z odredbami tega zakona skladajo,
jih zbornica potrdi in vrne en potrjeni izvod ustanov¬
nemu odboru, drugega vroči pristojnemu banu, tretjega
pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje,
četrtega pa pridrži za svoj arhiv. Ustanovni odbor mora
takoj sklicati prvo redno skupščino združbe, na kateri
se izvrši volitev organov združbe po določbah potrjenih
pravil in se določi program delovanja.

( 5 ) Obrazec za pravila predpiše minister za trgo¬
vino in industrijo s pravilnikom. 1

K § 364. — 1  Obrazec za pravila združb trgovcev (obrt¬
nikov) z dne 31. marca 1932. št. 9805/u, Sl. n. št. 106/XLVIII/
/342, Sl. 1. št. 427/45.

0 postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrt¬
nikov gl. pravilnik z dne 2. junija 1932., II. br. 12.632/u, Sl. n.
št. 135/LXII/409 (popr. št. 199/LXXXI/567), Sl. 1. št. 478/54
(popr. št. 596/71).

§ 365.

č) Pravila združbe morajo obsezati določbe:

1. o nazivu, sedežu, območju, stroki, namenu in
nalogah združbe;

2. o pravicah in dolžnostih članov in častnih članov;

3. o sestavi in sklicu skupščine, o načinu, kako se
polnoveljavno sprejemajo sklepi, kakor tudi o načinu,
kako se odobrujeta poslovanje in zapisnik skupščine;

15

226

4. o načinu volitve upravnega in nadzornega odbo¬
ra, o njiju področju in organizaciji, o načinu poslovanja
kakor tudi o postavljanju stalnega osebja;

5. o načinu določanja in pobiranja članskih prispev¬
kov, o viš ini  vpisnine in članarine (članskega vloga);

6. o sestavljanju in odobravanju letnega proračuna
(budžeta);

7. o sestavljanju in poslovanju razsodniškega odbora,
odbora za pomočniške izpite, častnega odbora in pomoč¬
niškega odbora, če imajo take odbore;

8. o disciplinskih kaznivih dejanjih, zaradi katerih
smejo biti člani kaznovani, in s katerimi kaznimi smejo
biti kaznovani, kakor tudi o pogojih in izrekanju disci¬
plinskih kazni;

9. o upravljanju imovine združbe;

10. o postopanju za izpremembo in dopolnitev pravil;

11. o izdajanju ukrepov za ureditev učenskih vpra¬
šanj;

12. o prestanku združbe.

( 2 ) Članski vlogi se smejo določiti za poedine člane
različno po jakosti in gospodarski moči.

( 3 ) Pravila ne smejo obsezati določb, ki bi naspro¬
tovale zakonskim nalogam združbe in odredbam tega
zakona.

Tretji oddelek.

Ustroj združbe.

§ 366.

Organi združbe so:

1. uprava;

2. nadzorni odbor;

3. skupščina;

4. odbori 1 .

K § 366. — 1  T. j.: posebni odbori in odseki po § 380.

§ 367.

(*) Uprava se izjvoli z absolutno večino glasov pri¬
sotnih članov za tri leta. Uprava se konstituira v prvi

227

seji po volitvi. Sestavljena je iz predsednika, podpred¬
sednika in članov, katerim se število 'določi s pravili.
Večina članov uprave mora praviloma biti s sedeža
združbe.

( s )  Uprava vodi vse tekoče posle združbe, kolikor
ne spadajo po zakonu ali pravilih v pristojnost kakšnega
drugega organa združbe. Takoj po volitvi mora vročiti
nadzorstvenemu oblastvu spisek članov uprave.

( 3 ) V področje uprave spada:

1. vpisovanje in evidenca članov, izvrševanje skup¬
ščinskih sklepov, odmerjanje določenega prispevka na
poedine člane in skrb za njih plačevanje;

2. zastopanje združbe pred upravnimi oblastvi in
sodišči, proti članom in drugim osebam;

3. sestavljanje proračunskega predloga in končnega
računa ter potrebnih poročil in predlogov za skupščino;

4. upravljanje dohodkov in imovine združbe v mejah
zakona in pravil združbe;

5. postavljanje začasnih nameščencev združbe, skrb
za celotno stanje in delovanje združbe;

6. oddajanje mnenj in predlogov v primerih, dolo¬
čenih v zakonu.

( 4 ) Uprava rešuje posle svojega področja na sestan¬
kih, ki jih sklicuje predsednik, odnosno podpredsednik,
če sta zadržana pa najstarejši član uprave.

( 6 ) Za združbo podpisuje polnoveljavno in jo za¬
vezuje s svojim podpisom predsednik združbe z enim
članom uprave ali s tajnikom. Vsi spisi združbe morajo
biti opremljeni poleg teh podpisov z uradnim pečatom
združbe in vpisani v vložni zapisnik. Za legitimacijo
uprave pri opravljanju pravnih poslov zadošča potrdilo
zbornice, da so v izkaznici navedene osebe res člani
uprave združbe ob času, ko se izkaznica izda.

( 8 ) Uprava mora izvrševati svoje posle vestno in
hitro. Drugače sme biti na predlog zbornice razrešena
dolžnosti in se sme odrediti nova volitev.

( 7 ) Člani uprave in nadzornega odbora vršijo svoje
posle brezplačno. Odgovarjajo nerazdelno s svojo imo-

16 ’

228

vino za škodo, ki bi nastala zbog protizakonitega in
■nevestnega izvrševanja dolžnosti pri upravi.

§ 368.

j 1 ) Zoper člane združbe, ki se pregreše zoper pra¬
vila ali korist združbe, sme izreči uprava nastopne disci¬
plinske kazni:

1. pismeni opomin;

2. denarno kazen do 1000 dinarjev;

3. izključitev od uživanja ustanov združbe, omenje¬
nih v točki 11. odstavka ( 1 ) § 362.;

4. odvzem pravice govora na skupščini in pravice,
voliti in biti izvoljen.

( 2 ) Kazen po točkah 3. in 4. odstavka C 1 ) se sme
izreči najdalj za leto dni, ob ponovitvi pa za dve leti.

( 3 ) Denarne kazni se stekajo v blagajno združbe in
se smejo uporabljati samo za humanitarne namene.
Pravnomočno izrečene kazni, ki se tudi po opominu ne
plačajo, izterja občno upravno oblastvo prve stopnje z
izvršbo.

( 4 ) Zoper sodbo je dopustna pritožba na prihodnjo
redno skupščino.

§ 369.

( 4 ) Če je območje združbe tako prostrano, da je
občevanje s člani obteženo, ali če se zdi sicer upravi to
potrebno, se sme zaradi lažjega opravljanja izvestnih
poslov, ki spadajo sicer v pristojnost uprave, postaviti
poverjeništvo izmed članov združbe, nastanjenih v do-
tični krajini.

( 2 ) Poverjeništvo je ustanoviti v vsakem kraju ob¬
močja združbe, kjer je do 25 članov.

( :! ) Način volitve, področje in dobo trajanja dolžnosti
tega poverjeništva določajo pravila združbe.

( 4 ) Poverjeništvo sme biti po potrebi povabljeno na
sestanke uprave; vendar člani poverjeništva nimajo gla¬
sovalne pravice.

( 5 ) Izvolitev poverjenikov se mora na prikladen
način objaviti in vročiti preko občnega upravnega

22R

oblastva prve stopnje zbornici ter nadzorstvenemu
■oblastvu.

§ 370.

Nadzorni odbor združbe je sestavljen iz najmanj
treh članov, ki jih izvoli skupščina združbe za tri leta.

( 2 ) Nadzornega odbora dolžnost je, pregledovati po¬
slovanje uprave zlasti v stvareh finančnega značaja,
pregledovati knjige, preskušati proračun in končni
račun združbe ter predlagati o njih, o vsem delovanju
združbe kakor tudi o poslovanju uprave redni skupščini
svoje poročilo.

§ 371.

(*) Skupščina je vrhovni organ združbe. Sestavljajo
jo člani združbe.

( 2 ) Če preseza število članov 300, se sme določiti s
pravili, da morajo biti zastopani člani na skupščini
po izvoljenih delegatih tako, da pride na vsakih 20
članov po en delegat.

( 3 ) Pravice, glasovati in biti izvoljeni, nimajo člani:

1. ki jim je ta pravica odvzeta z disciplinsko sodbo
združbe;

2. ki so bili obsojeni na izgubo častnih pravic, dokler
ne predlože sodnega potrdila, da je v sodbi izrečena
izguba častnih pravic po zakonu prestala.

(*) Ne morejo voliti niti biti izvoljene osebe, ki niso
jugoslovanski državljani.

( 5 ) Skupščine so redne in izredne. Redne skupščine
se vrše enkrat na leto, izredne pa, če se zdi upravnemu
odboru to potrebno ali če to zahteva nadzorni odbor ali
ena desetina članov združbe in označi, o čem naj skup¬
ščina razpravlja.

( 8 ) Če ne skliče predsedništvo združbe skupščine v
14 dneh, ko sta zahtevala nadzorni odbor ali ena deseti¬
na članov sklic, skliče skupščino na zahtevo nadzornega
odbora ali ene desetine članov zbornica.

230

§ 372.

( 1 )  Skupščino skliče predsednik, če pa je predsed¬
nik zadržan, podpredsednik. Če sta oba zadržana, skliče
skupščino najstarejši član uprave. Če ta tega ne more
ali noče storiti, skliče skupščino zbornica.

( 2 ) Skupščina se skliče ali s pismenim vabilom vsa¬
kemu članu, v katerem je navesti dnevni red in vse
druge poedinosti, ali z objavo vabila v krajevnem
dnevniku, ki se določi v pravilih. Sklic skupščine se
mora naznaniti hkratu tudi zbornici in pristojnemu
občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje. Poleg tega
se sme objaviti sklic s pismenimi razglasi v vseh obči¬
nah, v katerih ima združba člane.

( 3 ) Sklic skupščine se izvrši najkesneje 15 dhi pred
skupščino.

§ 873.

( 1 ) Skupščini predseduje predsednik združbe ali
podpredsednik, če sta pa zadržana, najstarejši član
uprave. Če skliče skupščino zbornica [§ 371., odsta¬
vek (*)], ji predseduje oseba, ki jo izvoli skupščina.

( 2 ) Tisti, ki predseduje, vodi poslovanje skupščine,
pazi, da se ravna skupščina po objavljenem dnevnem
redu, daje in odvzema članom besedo in vobče skrbi za
red pri skupščinskih razpravah. Izvrševaje svojo nalogo,
ima pravico opominjati, po ponovnem opominu pa sme
odstraniti tiste člane, ki bi prekršili red in dostojanstvo
skupščine.

§ 374.

(*) Število članov, ki morajo biti prisotni, da more
skupščina pravnoveljavno razpravljati in sklepati, se
določi v pravilih. Če ne pride na skupščino zadostno
število članov in za sprejemanje sklepov po zakonu ali
po pravilih ni potrebna prisotnost določenega števila
članov, sme skupščina čez eno uro po času, določenem
za začetek, razpravljati in sklepati o predmetih dnev¬
nega reda, neglede na število prisotnih članov.

231

( 2 ) Če v zakonu ali pravilih ni določeno kaj dru¬
gega, sklepa skupščina z absolutno večino glasov. Če so
glasovi enako razdeljeni, odloči glas predsedujočega.

§ 375.

( J ) Glasovanje je javno. Za volitev organov združbe
in v osebnih vprašanjih mora glasovanje biti tajno.
Tajno se glasuje tudi, če to zahteva tretjina prisotnih
članov. Če ni prigovora, se sme izvršiti volitev tudi z
vzklikom.

(-)  Imensko glasovanje se vrši, če zahteva to tretji¬
na prisotnih članov.

§ 376.

O poslovanju skupščine se mora voditi zapisnik, v
katerem je treba navesti vse važnejše momente, zlasti
imena vseh prisotnih članov, vse predloge in sklepe,
število glasov, s katerimi so bili poedini sklepi sprejeti;
če pa je bilo glasovanje imensko, tudi imena članov, ki
so glasovali za predlog ali zoper predlog.

§ 377.

Č) Skupščina združbe je pristojna, odločati:

1. o izpremembah in dopolnitvah pravil in o pre-
stanku združbe kakor tudi o drugih posebnih pravilni¬
kih za poedine namene združbe;

2. o volitvi predsednika, podpredsednika, članov
uprave in nadzornega odbora;

3. o odobritvi končnega računa in poročila o poslo¬
vanju uprave, o podelitvi razrešnice, o letnem proračunu
stroškov in dohodkov združbe, o določitvi višine vpis¬
nine, članskega vloga (članarine) in drugih morebitnih
prispevkov za združbo;

4. o odobritvi razhodkov, ki niso postavljeni v letni
proračun;

5. o terjatvah združbe zoper člane uprave, ki so
nastale iz opravljanja poslov, in o volitvi pooblaščencev
za pregon in vtoževanje teh terjatev;

6. o izdajanju ukrepov za ureditev učenskih vprašanj;

7. o nabavljanju, odsvajanju in obremenjanju ne¬
premične imovine in o zadolževanju združbe, če se tak
dolg ne da izplačati iz rednih dohodkov v dveh poslov¬
nih letih;

8. o postavljanju stalnega osebja;

9. o ustanavljanju strokovnih šol združbe in o njih
organizaciji;

10. o ustanavljanju in organizaciji zavarovanja, pod¬
pornih in drugih humanitarnih skladov;

11. o volitvi članov za pomočniške izpitne odbore;

12. o volitvi članov razsodniškega odbora, članov čast¬
nega odbora in članov drugih posebnih odborov (§ 380.);

13. o volitvi članov v okrožne odbore;

14. o vseh predmetih, ki spadajo po pravilih v pod¬
ročje skupščine.

( 2 ) Sklepe po točkah 1., 3,, 4. in 7. odstavka ( 1 ) je
predlagati zbornici v odobritev. Sklepe po točki 10.
odobruje po zaslišanju zbornice ban.

§ 378.

( 1 ) O predmetih, označenih pod točkama 7. in 10.
§ 377., sme sklepati skupščina samo, če je prisotna naj¬
manj polovica vseh članov združbe.

( s ) Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so
postavljeni na dnevni red ali ki so jih poedini člani
najmanj tri dni pred skupščino pismeno prijavili upravi
združbe. O sklicu nove skupščine se sme sklepati, ne da
bi bilo to na dnevni red postavljeno.

§ 379.

j 1 ) Zoper skupščinske sklepe se smejo pritožiti v
15 dneh samo tisti člani, ki so bili pri zborovanju pri¬
sotni. O pritožbah odloča zbornica.

( 2 ) Vsak sklep skupščine, po katerem nastanejo pra¬
vice in obveznosti za vse člane združbe, se mora objavili
v prostorih združbe z oglasom, ki mora ostati razgrnjen
15 dni.

233

( 3 ) Združba mora vročiti zbornici v 15 'dneh po
zborovanju skupščine skupščinski zapisnik. Ta zapisnik
je vročiti tudi banski upravi preko občnega upravnega
oblastva prve stopnje.

§ 380.

Združbe sinejo ustanavljati za poedine stroke, ki so
v njih zastopane, po potrebi posebne odbore ali odseke.
Ti odbori ali odseki razpravljajo o vprašanjih, ki se jim
poverijo s pravili ali v poedinih primerih.

Četrti oddelek.

Imovina združbe.

§ 381.

j 1 ) Uprava združbe mora predložiti vsaki redni
skupščini proračun razhodkov in dohodkov za prihodnje
leto v odobritev.

( 2 ) Razhodki se pokrivajo z dohodki od imovine
združbe in z dohodki od članskih prispevkov, vpisnine
in članarine (članskega vloga).

(®) Članske prispevke in članske vloge po odobre¬
nem proračunu pobira uprava. Prispevke in zaostale
članarine, članske vloge, ki jih člani kljub pismenemu
opominu ne plačajo, izterjuje na prošnjo uprave občno
upravno oblastvo prve stopnje z izvršbo.

§ 382.

V proračun se morajo postaviti vsi razhodki, ki so
potrebni za redno delovanje združbe, v prvi vrsti raz¬
hodki, potrebni za opravljanje tistih poslov, za katere
ta zakon združbo zavezuje.

§ 383.

Uprava združbe mora predložiti redni letni skup¬
ščini končni račun obenem s poročilom o svojem poslo¬
vanju v minulem letu in o imovinskem stanju. Nadzorni
odbor predloži letni skupščini svoje posebno poročilo.

234

Peti oddelek.

Zavarovanje članov.

§ 884 .

( 1 ) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da predpiše v sporazumu z ministrom za socialno poli¬
tiko in narodno zdravje ter po zaslišanju zbornic v dveh
letih uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarova¬
nja članov združb za bolezen, onemoglost, starost, smrt
in nezgode.

( 2 ) Ko se uredba razglasi, morajo združbe rokodel¬
cev uvesti zavarovanje za bolezen, onemoglost, starost
in smrt in nezgode. Tako zavarovanje se izvede za
območje ene ali več banovin. Ko se zavarovanje izvede,
morajo vsi rokodelci dotične banovine plačevati zavaro¬
valni prispevek. Za zavarovanje se sme ustanoviti sku¬
pen sklad zase ali v okviru obstoječih podobnih
zavodov ali kreditnih ustanov za območje ene ali več
banovin.

( 3 ) Če sklene združba trgovcev z nadpolovično veči¬
no svojih članov ustanovitev zavarovanja svojih članov
za bolezen, onemoglost, starost, smrt in nezgode, morajo
plačevati vsi člani združbe prispevke v ta namen.
Poedine združbe, ki so sklenile ustanoviti zavarovanja,
smejo ustanoviti v ta namen skupen sklad v okviru ene
ali več banovin. Tak skupni sklad se mora ustanoviti,
če sklene najmanj ena tretjina obstoječih združb ene
banovine, da se ustanovi zavarovanje. Sklad se sme
ustanoviti v okviru podobnih zavodov ali kreditnih
ustanov in sme v tem primeru obsezati področje več
banovin.

( 4 ) Če ustanove združbe sklade za podpiranje članov
ali njihovih rodbin v stiski, bolezni ali ob smrti, smejo
člani tudi k takim skladom pristopiti.

( 5 ) Pravila (statut sklada) odobri ban po zaslišanju
zbornice. Upravljanje sklada spada pod banovo nad¬
zorstvo. Če se ustanovi sklad za območje več banovin,
odobri pravila sklada v sporazumu s prizadetimi bani

235

ban, v čigar območju ima sklad svoj sedež. Če se spo¬
razum ne doseže, odobri pravila minister za trgovino
in industrijo.

Šesti oddelek.

Razsodniški odbori za reševanje sporov iz službenih
razmerij.

§ 385.

j 1 ) Za reševanje poslovnih sporov med člani združbe
in pomožnim osebjem, zaposlenim pri članih združbe
(§ 348.), sme ustanoviti prisilna združba z odobritvijo
pristojnega bana stalen razsodniški odbor. Ta odbor je
pristojen za spore po § 344., če pristaneta obe stranki
na to, da reši njiju spor ta odbor. Če se ne zedinita, je
pristojen za rešitev spora razsodniški odbor občnega
upravnega oblastva prve stopnje. Rešitve razsodniškega
odbora se oklepajo pod predsedstvom predsednika raz¬
sodniškega odbora, ki ga postavi ban za tri leta izmed
aktivnih ali upokojenih državnih uradnikov z izobrazbo
pravne fakultete. Združbe, ki se ustanove za območje
vse banovine, ne morejo imeti razsodniških odborov.

( 2 ) Združbe, ki organizirajo svoj razsodniški odbor,
sklenejo pravilnik o njegovem ustroju in postopanju, v
katerega morajo priti ustrezne odredbe §§ 343. do 353.
tega zakona. Pravilnik odobruje ban po zaslišanju pri¬
stojne zbornice in delavske zbornice. Dokler se pravil¬
nik ne odobri, ne sme razsodniški odbor svojih funkcij
vršiti.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo izda obrazec
za pravilnik.

Sedmi oddelek.

Pomočniški odbori.

§ 386.

(*) Pomočniki, ki delajo v trgovinskih in rokodel¬
skih obrtih članov, včlanjenih v prisilni združbi, ali
zaupniki, izvoljeni po zakonu o zaščiti delavcev, 1  smejo

236

voliti na letni skupščini pomočniški odbor. Za člane tega
odbora se sinejo izvoliti pomočniki, ki so polnoletni in
ki uživajo častne pravice. Podrobnejše odredbe o načinu
volitve in o nalogah tega odbora, kakor tudi o sodelo¬
vanju pri delovanju združbe se predpišejo s pravili.

( 2 ) Volitev pomočniškega odbora smejo izvršiti ob
svojih stroških delavske zbornice, 2  če so za najmanj
deset podjetij, včlanjenih v združbi, izvoljeni delavski
zaupniki.

( 3 ) Naloga pomočniškega odbora je ta-le:

1. sestavlja spisek članov razscdniškega odbora
(§ 343.) in ga vroča delavski zbornici (§ 345.);

2. zastopa koristi pomočnikov in združbe v vpraša¬
njih, ki se dotikajo njih koristi, zlasti pa pri razprav¬
ljanju vprašanj o delovnih razmerjih in pri osnavljanju
in upravljanju vseh tistih ustanov, ki jih osnuje združba
in katerih se tudi pomočniki udeležujejo.

( 4 ) Kjer ni pomočniških odborov, zastopa koristi
pomočnikov pri združbi delavska zbornica. 2

K § 386. — 1  Zakon o zaščiti delavcev gl. pripombo 1  k
§ 74. — Glede volitev zaupnikov gl. tudi navodila z dne 23. de¬
cembra 1927., Z. R. br. 11.979/IV, Sl. n. št. 296/LXXXIII, Ur. 1.
št. 3/3 iz 1. 1928., razširjena z odločbo z dne 16. marca 1931.,
R. št. 2005, Sl. n. št. 64/XIX/127, Sl. 1. št. 503/69.

2  Uredbo o njih gl. pripombo 2  k § 152.

Osmi oddelek.

Nadzorstvo nad združbami.

§ 387.

j 1 ) Nadzorstvo nad združbami vrši zbornica. Zbor¬
nica sme vsak čas odrediti pregled celotnega poslovanja
združbe. Vsaki skupščini združbe sme prisostvovati
odposlanec zbornice, ki ima pravico govora. Zbornica
je upravičena zahtevati od združbe, naj opažene nedo-
statke v odrejenem roku odpravi. Če združba tej zahtevi

287

ne ugodi, postopa zbornica po § 389. Zbornica mora
navajati združbe, da ustvarjajo namene in vrše naloge,
označene v tem zakonu. Če zbornica v 15 dneh, ko je
zanjo zvedela, spozna, da nasprotuje kakšna odločba
uprave ali skupščine zakonom, zakonskim naredbam in
predpisom ali pravilom združbe, ali če vobče prestopa
področje združbe, jo zadrži od izvršitve.

( 2 ) Zoper vsako odločbo, ki jo izda zbornica ob
izvrševanju nadzorstva, se sme združba pritožiti na
bansko upravo.

§ 388.

V območju banovine vrši nadzorstvo nad nadzor¬
stvenim poslovanjem zbornice ban. Ban sme odrediti, da
prisostvuj vsaki skupščini združbe predstavnik oblastva,
ki obvešča bansko upravo o poslovanju skupščine. Ban¬
ska uprava ima pravico, razveljaviti v 15 dneh, ko je
doznala zanjo, vsako odločbo uprave ali skupščine, ki jo
smatra za nezakonito ali nasprotujočo pravilom, ali če
prestopa področje združbe, tudi če je zbornica ni že
prej zadržala od izvršitve.

§ 389.

(‘) Če se uprava ali poedini člani uprave pregreše
v svojem poslovanju zoper svoje dolžnosti zoper odredbe
zakona ali pravil, jih sme kaznovati pristojna zbornica z
disciplinsko kaznijo do 1000 dinarjev.

( 2 ) Če se pokaže član uprave združbe za nesposob¬
nega, voditi posle združbe, ali če se ponovno pregreši
zoper pravila ali zakon in disciplinske kazni po pred¬
njem odstavku ne zadoščajo za zavarovanje pravilnega
poslovanja uprave, sme ban po službeni dolžnosti ali
na predlog zbornice upravo združbe ali poedine njene
člane razrešiti dolžnosti in postaviti za voditev poslov
združbe do volitve nove uprave komisarja. V tem pri¬
meru mora komisar v treh mesecih sklicati skupščino
za izvolitev nove uprave.

238

Deveti oddelek.

Prestanek združbe.

§ 390.

č) Združba prestane, če zbog malega števila članov
nima možnosti za uspešno delovanje in če se z uporabo
odredbe odstavka (*) § 362. 1  ukrene spajanje območij
več združb. Prestanek združbe odredi zbornica.

(-) Imovina prestale združbe se mora uporabiti
prvenstveno za obveznosti združbe, ostanek pa prevzame
nova združba.

( 3 ) Če se ustanovi nova združba ali če se izloči
območje združbe v druge ali nove združbe, pripade novi
združbi ali združbi, ki ji pristopijo bivši člani, soraz¬
meren del dosedanje imovine. Za določitev velikosti
tega dela je vzeti v poštev število izstopivših članov.
Če so pasiva večja od aktiv, se krije primanjkljaj iz
posebnega prispevka, ki se odmeri vsem prejšnjim
članom združbe. Če se glede tega ne doseže sporazum,
odloči zbornica. Če bi bila delitev škodljiva koristim
imovine same ali sklada ali bi nasprotovala koristim
svrhe njih obstajanja, odredi zbornica po zaslišanju pri¬
zadete združbe, da imovine ali sklada ni deliti in da ju
je upravljati skupno. Za take primere predpiše ban po
zaslišanju zbornice posebne predpise o upravljanju imo¬
vine ali sklada.

( 4 ) V rešitvi, s katero se združba razpušča, se mora
določiti, v kakšen namen se naj uporabi imovina združ¬
be, če tega ne določajo že pravila skladno z odstav¬
koma ( 2 ) in ( 3 ) tega paragrafa.

K § 390. — 1  Prav: § 356.

II. poglavje.

Združbe industrijcev.

§ 391.

(*) Imetniki industrijskih (tvorniških) obrtov usta¬
nove zaradi zastopanja in pospeševanja gospodarskih
koristi skupne prisilne združbe po odredbah tega zako-

239

na. Te združbe se ustanove praviloma samo za območje
banovine. Člani teh zidružb morajo biti vsi imetniki
industrijskih obrtov, ki izvršujejo v dotičnem območju
industrijski (tvorniški) obrt. Te združbe imajo naziv:
»Združba industrijcev za banovino.«d

(*) Poedine industrijske grane smejo ustanoviti po¬
sebne strokovne združbe. Ustanovitev takih združb se
sme odobriti, če je število pripadnikov dotične stroke
tolikšno, da je uspešno delovanje združbe zavarovano.
Take združbe se smejo ustanoviti z odobritvijo ministra
za trgovino in industrijo za območje banovine, za
območje več banovin pa, če je več banovin v obsežju
ene zbornice. Preden se izda taka odobritev, je zaslišati
pristojne zbornice. Minister za trgovino in industrijo
sme na predlog zbornice odrediti, da se morajo za
omenjena območja prisilno ustanoviti strokovne združbe
namesto skupnih prisilnih združb. H kateri združbi
spada v takem primeru kako industrijsko (tvorniško)
podjetje, odloči zbornica, če je to 'dvomno. 1

( 3 ) Ustanovitev združbe odobri zbornica, v katere
območju ima združba svoj sedež.

( 4 ) Združba industrijcev vrši za svoje območje poleg
podobnih nalog po odstavku (*) § 362- vse naloge, ki
služijo pospeševanju gospodarskih koristi njenega ob¬
močja. Naloge, omenjene v točkah 5. do 7. odstavka C)
§ 362., kakor tudi organiziranje razsodniškega odbora
po točki 8. odstavka ( 4 ) § 362., ne spadajo med naloge
teh združb.

( 5 ) Glede ustanavljanja, 2  ustroja, poslovanja, 3  imo-
vine 4  in prestanka 5  združbe veljajo ustrezne odredbe
I. poglavja tega dela. Glede nadzorstva nad temi
združbami veljajo odredbe sedmega oddelka I. poglavja
tega dela. 6

K § 391. — 1  Gl. § 57., točko 2., finančnega zakona za
1. 1933./1934. z dne 31. 3. 1933., Sl. n. št. 74/XXIII/225. - Sl. 1.
223/34.

2  §§ 364; 365.

3  §§ 366. do 380.

4  §§ 381. do 383.

5  § 300.

6  §§ 387. do 389.

240

III. poglavje.

Okrožni odbori obrtnih združb.

§ 392 .

(') Združbe obrtnikov ustanove v območju banovine
okrožne odbore. Območje teh odborov se odredi po
zemljepisni legi, gospodarski važnosti in poedinih gospo¬
darskih središčih banovinskega območja. Vse združbe v
območju okrožnega odbora morajo pristopiti okrožnemu
odboru kot člani. Ustanovitev okrožnih odborov odobruje
zbornica.

( 2 ) Za ustanavljanje , 1  organizacijo, poslovanje 2  in
nadzorstvo 3  okrožnih odborov se uporabljajo ustrezno
odredbe I. poglavja tega dela.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše po
zaslišanju zbornice obrazec za pravila okrožnih odborov.

( 4 ) Okrožni odbori obrtnih združb se ustanove v
okviru združbe, ustanovljene za območje sreza ali mesta
s pravico občnega upravnega oblastva prve stopnje, in
vrše poleg poslov, ki jih jim nalagajo odredbe tega
zakona, naloge prisilne združbe kakor tudi naloge, ki
jih jim določi z uredbo 4  minister za trgovino in indu¬
strijo po zaslišanju zbornic. Z uredbo se sme predpisati,
naj dopisujejo obrtniške združbe z oblastvi preko okrož¬
nih odborov.

( 5 ) Okrožni odbori postavijo za voditev poslov uprav¬
nega tajnika, ki ga potrdi zbornica.

K § 392. - 1  §§ 364; 365.

2  §§ 366. do 380.

3  §§ 387. do 389.

4  Uredba o nalogah in osnavljanju okrožnih odborov obrt¬
niških združb z dne i5. decembra 1932., Sl. n. št. 300/CXII/783,
Sl. 1. št. 144/18.

IV. poglavje.

Zbornice.

§ 393 .

( 4 ) Za zastopanje koristi trgovine, industrije in obrta
obstoje v vsej kraljevini trgovinske, industrijske in obrt-

241

ne zbornice, ki so posvetovalni organi državne uprave
in samoupravnih oblastev po vseh vprašanjih, ki so v
zvezi s koristmi gospodarskih gran, katere zastopajo.
Zbornice so pravne osebe.

(-’) Zbornice ostanejo v svoji dosedanji sestavi, bo¬
disi spojene bodisi ločene. Izpremembe v sedanji
sestavi zbornic, ki imajo namen, da se zbornice spoje
ali ločijo, se smejo izvesti z uredbo ministra za trgovino
in industrijo po dobljeni soglasnosti predsednika mini¬
strskega sveta tako-le:

a) Če so v poedinih zborničnih območjih do dne, ko
se razglasi ta zakon, sklenili ločitev tako odseki dose¬
danjih skupnih zbornic kakor tudi večina obstoječih do-
tičnih prisilnih in neprisilnih organizacij, pri obstoječih
ločenih zbornicah pa njih plenumi sklenili spojitev, je
postopati v treh mesecih tako, kakor se ti sklepi glase;

b) če se napravijo taki sklepi na isti način potem,
ko dobi ta zakon moč, se morajo storiti sklepi najkes-
neje v enem letu od tega časa in tudi po njih je posto¬
pati v treh mesecih tako, kakor se glase . 1

( :i ) Območja, sedeže in število zbornic predpiše z
uredbo 2  minister za trgovino in industrijo po dobljeni
soglasnosti predsednika ministrskega sveta najkesneje
v osmih mesecih potem, ko dobi ta zakon moč. Če se
spoje v tako določenem območju zbornice različna ob¬
močja zbornic dvojne sestave (skupne in ločene), se
z isto uredbo določi sestava tako ustanovljene zbornice,
če bi že ne bili storjeni sklepi, označeni v točkah a)
in b) odstavka ( 2 ) tega paragrafa.

( 4 ) Z uredbo 2  se predpišejo podrobnejše odredbe o
nalogah, organizaciji, razdelitvi zbornice na odseke in
odbore, o poslovanju zbornice in zborničnega urada ter
drugih zborničnih organov, o izpostavah in zastopništvih
zbornice, o razsodišču, o nadzorstvu, ubiranju zborničnih
dohodkov in vzdrževanju zbornice, o razsodišču in na¬
činu, kako se naj vrše volitve, o prestanku članstva, o
razpustu zbornice, o pravicah in dolžnostih zborničnega
osebja, kakor tudi o razmerju zbornice proti državnim
in samoupravnim oblastvom. Prav tako se predpišejo z

16

242

uredbo odredbe o ukinjanju zbornic, o deljenju in spaja¬
nju območij obstoječih zbornic, kakor tudi vse potrebne
prehodne odredbe.

K § 393. — 1  Odločba ministra za trgovino in industrijo
o nadaljnji skupnosti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v
Ljubljani z dne 9. junija 1933., II. br. 19.166/u, Sl. 1. št. 400/62
iz 1. 1933.

2  Uredba o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbor¬
nicah z dne 3. avgusta 1932., II. br. 24.640/u, Sl. n. št.
178/LXXV/512, Sl. L št. '581/69. — Odločba o nadaljnji skup¬
nosti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani z dne
9. junija 1933., II. br. 19.166/u, Sl. 1. št. 400/62.

§ 394.

Uredba, omenjena v § 393., sloni na teh-le načelih:

1. Pod zbornice spadajo celokupna trgovina, indu¬
strija in obrt v zborničnem območju. Trgovina obseza
tudi denarstvo, pogostinstvo, pomorstvo, rečno brodar-
stvo in prometne posle, industrija pa tudi ladjedelstvo,
rudarstvo in topilništvo. Tudi podjetja javnih samo¬
upravnih teles spadajo pod zbornice. Kateri zbornici
pripadajo poedine stroke, odloča, če je dvomno, po
zaslišanju zbornice, ban, odnosno minister za trgovino
in industrijo. Če je spor, ali spada kana vrsta dela, od¬
nosno kako podjetje pod zbornico in pod katero, odloča
minister za trgovino in industrijo.

2. Vsaka zbornica mora imeti svoja pravila (statut),
ki imajo podrobnejše 'določbe o njeni organizaciji. Po
potrebi si predpiše zbornica tudi poslovnik. Za svoje
vzdrževanje sme zbornica predpisati svojim pripadni¬
kom doklado na državni davek po zakonu o odmerjanju
in pobiranju doklad na neposredni davek trgovinskili
industrijskih in obrtnih zbornic z dne 2. julija 1930.
I. št. 20.367/0. 1

3. Zbornice smejo ustanoviti z odobritvijo ministra
za trgovino in industrijo razsodišče.

4. Vsaka skupna zbornica se deli na potrebno število
odsekov glede na število in važnost podjetij poedinih
gospodarskih gran. Prav tako se morajo deliti posebne
trgovinske zbornice za potrebno število odsekov.

243

5. Volilno pravico imajo vsi imetniki obrta in poslo¬
vodje podružnic v območju zbornice. Pri rokodelskih
obrtih je vezana volilna pravica na osebno izpolnjevanje
pogojev za izvrševanje dotičnega obrta. Pri pravnih
osebah izvršuje volilno pravico glavni komercialni ali
tehniški poslovodja ali član uprave, ki ga določi upravni
odbor. Volitve se vriše bodisi pismeno, bodisi s tajnim
glasovanjem preko združb. V poslednjem primeru se
določi za osebe, ki ne pripadajo k nobeni združbi, način
glasovanja z uredbo. V zbornicah, ki imajo odseke, se
vrše volitve po odsekih. Mandat izvoljenih zborničnih
članov traja šest let.

6. Zbornice smejo ustanavljati svoje državne zveze.

7. Zbornice so pod neposrednim nadzorstvom pri¬
stojnega bana, zbornice v Beogradu pa pod nadzorstvom
ministra za trgovino in industrijo. Pri vsaki zbornici
sme ban, odnosno minister postaviti komisarja, ki sme
prisostvovati vsem zborničnim sejam in zadržati od
izvršitve vsako odločbo, ki nasprotuje zakonu ali pra¬
vilom. Minister za trgovino in industrijo sme razpustiti
zbornični plenum, če ta ne ustreza svojim zakonitim
nalogam ali če prestopa predpisano področje.

8. Podjetja, ki spadajo po odredbah tega zakona pod
zbornico, morajo dajati zbornici na njeno zahtevo vsa
pojasnila in podatke, ki jih potrebuje.

9. Območje zbornice, določeno z uredbo v smislu
§ 393., se sme izpremeniti samo z zakonom.

10. Pri delitvi ali likvidaciji skupnih zbornic se
razdeli imovina zbornice med zbornice naslednice po
vsotah vplačanih zborničnih doklad, ki odpadajo na
dotične gospodarske grane.

11. Vse zbornice morajo imeti pokojninski sklad za
svoje uslužbence in jim morajo šteti ves čas, ki so ga
prebili v zbornični službi.

12. Osebje zbornic, ki ob organiziranju novih pre¬
stanejo ali se ukinejo, morajo nove zbornice prevzeti.

13. Kolikor obstoječi pokojninski skladi ne zadoščajo
za izplačevanje tekočih pokojnin, morajo prispevati vse

16 *

244

dotične zbornice naslednice v sklad za plačevanje teh
pokojnin.

K § 35)4. — 1  Sl. n. št. 155/LVIII/342 (popr. št. 182/
/LXVII/402) iz 1. 1930. — Sl. 1. št. 100/10 (popr. št. 147/24) iz

1. 1930.

ČETRTI DEL.

Prekrški, kazni, postopanje in instance.

I. poglavje.

Prekrški in kazni.

§ 395.

Z 1 ) Prekrški odredb tega zakona se kaznujejo:

1. z denarno kaznijo praviloma od 25 do 10.000, od¬
nosno v primeru § 401. do 100.000 dinarjev;

2. z zaporom do treh mesecev;

3. z odvzemom (zaplembo) stvari ali varščine;

4. z odvzemom pravice, imeti učence (vajence), za
določen čas ali za vselej;

5. z odvzemom pravice, izvrševati obrt, do enega
leta ali za vselej.

( 2 ) Poleg poedinih kazni po točkah 3. do 5. odstav¬
ka C) se sme zaradi istega prekrška izreči tudi denarna
kazen ali zapor ali pa oboje.

§ 396.

Če se kaznuje storilec po kazenskem zakonu, ga ni
kaznovati zaradi istega dejanja tudi po tem zakonu,
izvzemši kazni po § 395., točkah 4. in 5., tega zakona, ki
se izrečejo poleg sodnih kazni s posebno sodbo pristoj¬
nega občnega upravnega oblastva ob pogojih §§ 400. in
402. tega zakona.

§ 397.

Prekrški zoper odredbe tega zakona, kakor tudi
prekrški zoper uredbe, pravilnike in naredbe, izdane
na osnovi tega zakona, ki so v zakonu, uredbah in pra¬
vilnikih posebej označeni, se kaznujejo ž denarno kazni¬
jo od’ 25 do 1500 dinarjev 1 , kolikor ni s tem zakonom, z

245

uredbami in pravilniki izrečno določena in dopuščena
strožja kazen.

K § 397. — 1  Primeri iz §§: 69. 4 (69. 2); 72. 5 (72. 4);
74. 3 (74. 2); 79. 1; 85. 3 (85. 1, 2); 100. 5 (100. 1 do 3, ne:
100. 4); 182. 3 (1, 2); 256. 4 (256. 1/2, 3, 5); 261. 1; 262. 2;
269. 7 (269. 1 do 5); 403/3 (62), 7 (83), 8 (92, 94), 9 (126).

§ 398.

Z denarno kaznijo od 50 do 6000 dinarjev se kaznuje:

1. kdor izvršuje obrt brez pooblastitve ali dovolitve
ali prestopi obseg poslovanja, določen z zakonom;

2. kdor nadaljuje izvrševanje obrta, če mu je to
prepovedano;

3. kdor ravna zoper odredbe zakona o postavljanju
poslovodje, če ni z zakonom 'določena milejša kazen
(§§ 17., 18., 63. in 139.);

4. kdor ravna zoper odredbo odstavka ( 4 ) § 73.;

5. kdor ravna zoper odredbo odstavkov ( 4 ) in ( 5 ) § 88.:

6. kdor začne poslovanje v delavnicah ali napravah
po § 106., ne da bi dobil prej uporabno odobritev;

7. imetniki obrtov, ki prijavijo, da bi se izognili
predpisom o dokazu strokovne izobrazbe, tvorniški obrt,
pa dejanski izvršujejo rokodelskega;

8. kdor se ne ravna po odredbah § 127.;

9. imetniki obrtov, ki ravnajo zoper odredbe §§ 48.,
128. in 129.;

10. imetniki obrtov, navedeni v §§ 171. in 173, ki
ustavijo poslovanje brez prijave ali pred določenim
rokom;

11. kdor ravna,zoper odredbe tega zakona o spre¬
jemanju učencev (vajencev) in ravnanju z njimi.

§ 399.

( A ) Z denarno kaznijo od 200 do 10.000 dinarjev se
kaznuje:

1. kdor dopušča, da se zlorablja njegova pravica, iz¬
vrševati obrt, za prikrivanje neupravičenega izvrševanja
obrta, kakor tudi oseba, ki tako zlorabo vrši, ali kdor
postavi ali sprejme poslovodstvo in te dolžnosti dejanski
ne vrši;

246

2. zadruge po odstavku ( :i ) § 1., če poslujejo zoper
odredbo § 1.;

3. potrošniške zadruge, ki izvršujejo zoper odredbo
odstavka ( 2 ) § 9. rokodelska dela za nečlane;

4. imetniki gradbenih obrtov po §§ 41., 42., 43., 44.
in 45., ki se pregreše zoper odredbe teh paragrafov;

5. imetniki elektrotehničnih obrtov po §§ 56. in 57.,
ki se pregreše zoper odredbe teh paragrafov;

6. podjetja, ki se pregreše zoper odredbe § 58.;

7. kdor začne poslovati v nasprotju z odredbo od¬
stavka ( 2 ) § 64.;

8. kdor ravna zoper odredbo § 68. glede prodaje
vrednostnih papirjev na obroke;

9. kdor ravna pri izvrševanju obrta za dajanje po¬
sojil na ročno zastavo zoper odredbe §§ 70. in 71.;

10. kdor ravna pri voditvi kinematografskega obrta
zoper odredbo § 80.;

11. kdor vrši prevažanje potnikov in blaga z motor¬
nimi vozili zoper odredbe §§ 81. in 82.;

12. kdor zoper odredbo § 135. da svoj obrt v zakup;

13. kdor ravna zoper odredbe §§ 143. in 144. o iska¬
nju naročil;

14. kdor ravna zoper odredbo § 150.;

15. kdor vrši razprodajo zoper odredbe § 166. ali
ravna zoper § 168.;

16. kdor zoper odredbo § 275. 1  v izpričevalu pomož¬
nega osebja z besedami ali znaki kaj označi, kar bi
oteževalo osebju sprejem v drugo službeno razmerje, ali
če službodavec noče izdati izpričevala ali če vedoma izda
neresnično izpričevalo;

17. kdor ravna zoper odredbo § 279. in ne prijavi
prestanka ali razkinitve pogodbe ali kdor ravna zoper
odredbo odstavka (*) § 280. in odstavka ( 2 ) § 311.;

18. službodavec, ki ravna zoper odredbo § 283.

( 2 ) V primeru točk 13. in 14. odstavka ( 1 ) se sme
izreči poleg denarne kazni tudi zaplemba blaga, odnos¬
no vzorcev in prepovedati imetniku obrta, odnosno trgo¬
vinskemu potniku nabiranje naročil za leto dni.

( 3 ) V primerih točk 8., 9., 10., 11., 13. in 15. odstav-

247

ka ( J ) se sme izreči poleg denarne kazni, odnosno kazni
po odstavku ( 3 ) tudi zaporna kazen do treh mesecev.

K § 399. — 1  Prav: § 249.

§ 400.

(*) Pravica, izvrševati obrt, se sme odvzeti do enega
leta ali za vselej s kazensko sodbo:

1. imetnikom obrta, ki so bili v poslednjih petih
letih trikrat ali še večkrat kaznovani po §§ 398. in 399.
zaradi prekrškov zoper predpise za izvrševanje obrtov;

2. imetnikom obrta, ki so bili obsojeni s sodno sodbo
na izgubo častnih pravic zaradi zločinstva ali prestopka
iz koristoljubja ali zoper javno moralo (§ 12.) in se je
po pravici bati, da bodo z nadaljevanjem obrta iznova
storili omenjeno prepovedano dejanje;

3. imetnikom obrta, ki izvršujejo obrt po § 60., od¬
stavku (*), ali obrt po § 176. in postanejo nezanesljivi
zaradi kaznivih dejanj zoper ta zakon, uredbe, pravil¬
nike in naredbe, izdane na osnovi tega zakona, pa so
bili v poslednjih petih letih trikrat ali še večkrat kazno¬
vani in se niti po opominu ne drže pogojev dovolitve.

( 2 ) Pravica, izvrševati obrt, se odvzame za leto dni
ali za vselej s kazensko sodbo:

1. imetnikom obrta, ki izvršujejo obrt samo, da
osebi, ki ji je bila s kazensko sodbo ali rešitvijo sodišča
odvzeta pravica, izvrševati obrt, omogočijo nadaljnje
izvrševanje obrta, pa se kaznujejo zaradi istega pre¬
krška, zaradi katerega se je tej osebi pravica odvzela;

2. imetnikom obrta, ki objavijo razprodajo brez
predhodne odobritve;

3. imetnikom obrta, ki so dali že drugič v zakup
svojo pravico, izvrševati obrt.

( 3 ) Če se je izrekla začasna izguba pravice za obrto-
vanje več ko dvakrat, sme imeti nova kazen za posle¬
dico izgubo pravice za izvrševanje obrta za vselej.

( 4 ) Če se je s sodno sodbo izrekla prepoved izvrše¬
vanja obrta (poklica ali obrta po tretjem odstavku § 58.
k. z.) za vselej ali če se je po tem zakonu izrekel odvzem
pravice, izvrševati obrt, za vselej, se sme pravica, izvr-

248

sevati obrt, iznova dati, in sicer v primerih sodne sodbe
ob pogojih § 90., odstavka 2., k. z. (rehabilitacija), v
primerili sodbe, izdane na osnovi tega zakona pa, če se
je 'dbtična oseba pet let dobro vedla.

( 5 ) Sodba, s katero se je odvzela pravica za izvrše¬
vanje obrta, velja za območje vse kraljevine. V vseh
primerih, kjer se odvzame pravica obrtovanja, mora
oblastvo, ki je izdalo sodbo, o odvzemu pravice za obrt
obvestiti vse zbornice, ki morajo o tern voditi poseben
spisek. V ta spisek se vpišejo osebe, ki se jim je odvzela
pravica obrtovanja. Prav tako se o tem obvesti pristojna
združba.

§ 401.

Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev in s kaznijo
zapora do treh mesecev se kaznujejo imetniki obrta, ki
.zlonamerno ravnajo zoper odredbe §§ 196. in 203.

§ 402.

Pravica, imeti učence (vajence), se odvzame za eno
leto ali za vselej:

1. imetnikom obrta, ki so v poslednjih petih letih
kaznovani trikrat ali še večkrat zaradi prekrška pred¬
pisov glede sprejemanja in zaposlovanja učencev (vajen¬
cev), ali ki se pregreše zoper odredbo § 289.;

2. imetnikom obrta, ki se pregreše najmanj trikrat
zoper predpise glede zaposlovanja pomožnega osebja,
mlajšega od 18 let;

3. imetnikom obrta, ki so z učenci (vajenci) sirovo
ravnali ali so se v petih letih trikrat ali še večkrat hudo
pregrešili zoper zakonite dolžnosti proti svojim učencem
(vajencem).

§ 403.

Prekrški uredb, ki se izdajo na osnovi:

1. odstavkov ( 1 ) in ( 3 ) § 49., se kaznujejo s kaznimi
po § 398.;

2. odstavka (*) § 59., 1  se kaznujejo s kaznimi po
§ 398.;

3. § 62., se kaznujejo s kaznimi po §§ 397. do 399.;

4. § 66., se kaznujejo s kaznimi po § 398.;

249

5. § 71., se kaznujejo s kaznimi po § 399.;

6. § 77., se kaznujejo s kaznimi po § 399.;

7. § 83., se kaznujejo s kaznimi po §§ 397, do 399.;

8. §§ 92. do 94.,- se kaznujejo s kaznimi po §§ 397.

do 399.; •

9. § 126., se kaznujejo s kaznimi po §§ 397. do 399.;

10. § 151., se kaznujejo s kaznimi po § 399.;

11. § 152., se kaznujejo s kaznimi po § 398.;

12. § 231., 3 se kaznujejo s kaznimi po § 398.;

13. odstavka ( 3 ) § 407., 4  se kaznujejo s kaznimi po
§ 399.;

14. odstavka ( 4 ) § 413., 4  se kaznujejo s kaznimi po
§ 399.

K § 403. — 1  § 59. nima več odstavkov.

2  Prav: §§ 92., 94. ( 2 ); § 93. in § 94., odet. ('), ne napove¬
dujeta nikakršnih uredb.

3  Citat je zgrešen, iker ta paragraf ne napoveduje nobene
uredbe.

4  Citat je zgrešen, ker ne ta odstavek ne ta paragraf vobče
ne napovedujeta nobene uredbe.

§ 404.

Za prekrške, za katere odgovarja po § 18. 1  tega za¬
kona poslovodja, se sme vselej izreči, da je poslovodjo
od voditve obrta odstraniti.

K § 404. — 1  Prav pač: § 17.

§ 405.

j 1 ) Zaradi prekrškov je praviloma izrekati denarne
kazni. Ob hujši odgovornosti ali če so bile denarne
kazni že večkrat izrečene, se sme kaznovati krivec tudi s
kaznijo zapora do meseca dni.

( 2 ) Ce krivec zbog slabih imovinskih razmer denar¬
ne kazni ne more plačati, se mu mora ta izpremeniti v
zapor, ki ne sme biti daljši od 30 dni, računaje 50 dinar¬
jev za en dan.

( 3 ) Vse denarne kazni se izterjujejo z izvršbo občnih
upravnih oblastev prve stopnje.

250

§ 406.

0) Vse denarne kazni, izrečene zaradi prekrškov,
storjenih po tem zakonu, se stekajo v sklad za podpira¬
nje strokovnih šol tiste banovine, v kateri je prekršek
storjen. Ta sklad se osnuje za območje vsake banovine
kakor tudi za območje uprave mesta Beograda. 1

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše pra¬
vilnik o poslovanju in upravljanju denarja tega sklada.

K § 406. — 1  Gl. pripombo 1  k § 295.

§ 407.

( J ) Pravica, preganjati prekrške po tem zakonu,
zastara čez šest mesecev. Zastaranje pravice do pre¬
ganjanja začne tistega dne, ko je kaznivo dejanje stor¬
jeno, odnosno ko je prestalo kaznivo poslovanje.

( 2 ) Zastaranje se prekine z vsakim dejanjem (poziv
pred oblastvo, dovod, predvod, zaslišanje, poizvedbe,
preiskava, kazenska odredba in sl.), ki ga je ukrenilo
pristojno oblastvo zbog storjenega kaznivega dejanja
zoper storilca zaradi pregona. Z vsako prekinitvijo se
začne zastaranje iznova.

( 3 ) Pravica, izvršiti kazen, zastara čez eno leto.

II. poglavje.

Postopanje.

Prvi oddelek.

Upravno postopanje.

§ 408-

Za upravno postopanje je uporabljati poleg odredb,
ki jih določa ta zakon, tudi odredbe zakona o občnem
upravnem postopku z dne 9. novembra 1930. 1

K § 408. — 1  Gl. pripombo 1  k § 94.

§ 409.

(*) Če je v zakonu odrejeno, da se mora pred izdajo
uredb, pravilnikov, naredb ali rešitev zaslišati poedino

251

oblastvo, korporacija, ustanova ali prizadeta stranka,
odredi pristojno oblastvo v ta namen primeren rok, v
katerem se mora podati odgovor, odnosno mnenje. Rok
ne sme biti krajši od 15 dni. Če ne prispe mnenje,
odnosno odgovor v določenem roku, sme oblastvo izdati
uredbo, pravilnik, naredbo ali rešitev.

( 2 ) Če je v zakonu odrejeno, da se sme izdati reši¬
tev stranki šele, ko se je zaslišala zbornica ali združba,
je moči izdati tako rešitev tudi, če stranka sama od
omenjenih ustanov pismeno mnenje neposredno prinese.

Drugi oddelek.

Kazensko postopanje.

§ 410.

Kazensko postopanje o prekrških spada v pristojnost
občnih upravnih oblastev prve stopnje, kolikor ni dolo¬
čeno z zakonom samim kaj drugega.

§ 411.

Zoper prvostopne sodbe, odločbe ali rešitve o pre¬
krških po tem zakonu ima stranka pravico pritožbe
samo na eno neposredno višje oblastvo. To velja tudi,
če izda prvostopno sodbo, odločbo ali rešitev ban.

§ 412.

Č) Pritožbe zoper kazenske sodbe, odločbe ali reši¬
tve o prekrških se morajo vložiti v 15 dneh po ustni
priobčitvi ali vročitvi pismene sodbe. Če se stranki na
njeno zahtevanje prej ustno priobčena sodba vroči
pismeno, začne teči pritožbeni rok od dne vročitve pisme¬
ne sodbe.

( 2 ) Pritožbe zoper vse ostale rešitve v kazenskem
postopanju se morajo vložiti v 15 dneh po vročitvi.

( 3 ) Dan priobčitve ali vročitve se ne šteje v ta roka.

( 4 ) Pritožba se mora predati pri tistem oblastvu ali
ustanovi, ki je izdala odločbo, rešitev ali sodbo.

252

§ 413 .

Č) Pritožba se sme podati ustno, pismeno ali brzo¬
javno.

( 2 ) Dan, ko se odda pritožba na pošto, je smatrati
za dan, ko se je pritožba podala.

( 3 ) Če je poslednji dan roka nedelja ali praznik,
izteče rok na naslednji delavnik.

( 4 ) 0 tem, ali je pritožba dopustna in ali je pravo¬
časno podana, mora odločiti oblastvo, ki je pristojno za
rešitev pritožbe.

§ 414 .

(*) Vsaka kazenska sodba, odločba ali rešitev mora
obsezati navodilo, ali je dopustna zoper njo pritožba, v
kolikem roku in na katero oblastvo je treba pritožbi)
predati.

( 2 ) Če v sodbi, odločbi ali rešitvi ni tega navodila,
gre stranki pravica, se zoper to posebej pritožiti.

( 3 ) Če obseza sodba, odločba ali rešitev netočno na¬
vodilo in če poda stranka zbog tega pritožbo po roku,
določenem v zakonu, ali je ne poda pri oblastvu, pri
katerem bi jo morala po zakonu podati, temveč pri
drugem oblastvu, mora ban sodbo, odločbo ali rešitev
razveljaviti in odrediti izdajo nove s točnim navodilom.

(*) Pritožbeno oblastvo mora preizkusiti izpodbijano
odločbo ne samo z materialnopravne, temveč tudi s for¬
malnopravne strani. Če zapazi nedostatke v izvajanju
postopanja, razveljavi sodbo, odločbo ali rešitev in
odredi izdajo nove, ko se je odstranil zapaženi ne-
dostatek.

§ 415 .

Pravočasno vložene pritožbe zoper kazenske sodbe,
odločbe ali rešitve imajo vselej odložno moč.

§ 416 .

(*) Vsaka kazenska sodba, odločba ali rešitev ob-
lastva mora biti obrazložena.

253

(-') Če zapazi višje oblastvo, da kakšna odločba
nižjega oblastva ni osnovana v zakonu, mora postopati
tudi brez pravočasne pritožbe po uradni dolžnosti.

§ 417 .

( J ) Pravnomočno izrečene kazni se smejo omiliti,
če se potem, ko je postala sodba pravnomočna, pojavijo
olajšujoče okolnosti, ki jih ni bilo, ko se je sodba iz¬
rekla, ali se zanje tedaj ni vedelo, a bi bile te olajšujoče
okolnosti očividno milejšo kazen povzročile.

( 2 ) Pristojno občno upravno oblastvo, ki je izreklo
kazen na prvi stopnji, predloži uradoma ali na prošnjo,
čim se uveri, da obstoje take okolnosti, pristojnemu višje¬
mu občnemu upravnemu oblastvu predlog za omilitev
kazni. Pristojno občno upravno oblastvo, ki je kazen iz¬
reklo, odda svoje mnenje. Če smatra višje oblastvo, da
predlog ni upravičen, ga zavrne. Zoper tako odločbo, s
katero se predlog zavrača, ni pravnega sredstva niti
tožbe na upravno sodišče, niti na državni svet. 0 pred¬
logu občnega upravnega oblastva nižje stopnje odloča
vselej minister za trgovino in industrijo. Prav tako
odloča minister za trgovino in industrijo, če je kazen
sam izrekel. Zoper odločbo ministra za trgovino in
industrijo ni pritožbe na državni svet.

( :) ) Predlog za omilitev kazni ne zadrži izvršitve
kazni, razen če odredi občno upravno oblastvo prve
stopnje, ko priporoča omilitev, naj se izvršitev odloži.

( 4 ) Milostnim potem sme samo kralj prisojeno kazen
omiliti, znižati ali jo spregledati.

III. poglavje.

Instance in nadzorstvo.

§ 418 .

(*) Za izvrševanje upravnih poslov po tem zakonu
so pristojni:

1. občna upravna oblastva prve stopnje,

254

2. ban in

S. minister za trgovino in industrijo.

( 2 ) V pristojnost občnega upravnega oblastva prve
stopnje spadajo vsi posli po tem zakonu, ki niso pri¬
držani pristojnosti bana ali ministra za trgovino in
industrijo. Občno upravno oblastvo prve stopnje vrši
nadzorstvo v svojem območju nad poslovanjem obratov
po predpisih tega zakona.

( 3 ) Ban je pristojen za vse posle, ki mu jih ta zakon
izrečno poverja. Ban je v območju banovine nadzor¬
stveno oblastvo. Sredstva za to nadzorstvo je postavljati
v proračun. Vse posle, ki so po zakonu poverjeni banu,
vrše pri banskih upravah oddelki, odnosno odseki za
trgovino, obrt in industrijo, in sicer, če so prizadeti
interesi drugih oddelkov, po njih zaslišanju.

( 4 ) V pristojnost ministra za trgovino in industrijo
spadajo vsi posli, ki mu jih ta zakon odreja; minister
vodi vrhovno nadzorstvo glede vseh stvari, ki so urejene
s tem zakonom.

§ 419 .

( 1 ) Posle, ki jih opravlja po tem zakonu občno uprav¬
no oblastvo prve stopnje, opravlja v območju občine
mesta Beograda na prvi stopnji komisar ministra za
trgovino in industrijo, ki se v ta namen postavi. Komi¬
sarju pripada potrebno pomožno osebje. Podrobnejše
odredbe o področju in položaju komisarja in pomožnega
osebja predpiše minister za trgovino in industrijo z
uredbo.

( 2 ) Vse posle, ki spadajo na osnovi tega zakona v
področje bana, opravlja za območje uprave mesta Beo¬
grada minister za trgovino in industrijo. Minister za
trgovino in industrijo se pooblašča, da sme prenesti z
uredbo tudi te posle v pristojnost komisarja, omenjenega
v odstavku ( 1 ).

( 3 ) Kadar se v zakonu omenja banovina, se nana¬
šajo 'dotične odredbe glede Beograda, Zemuna in Pan¬
čeva na upravno območje uprave mesta Beograda.

255

PETI DEL.

Prehodne in končne odredbe.

I. poglavje.

Prehodne odredbe.

§ 420.

V območju veljavnosti dosedanjega zakona o radnja-
ma z dne 29. junija 1910. 1  prestanejo veljati z dnem, ko
zadobi ta zakon moč:

1. zakon o seoskim dučanima z dne 25. oktobra 1870.
z izpremembami in dopolnitvami z dne 20. februar¬
ja 1891.; 2

2. zakon o knjižarskoj radnji z dne 14. julija 1878.,
kolikor nasprotuje odredbam tega zakona;

3. zakon o opštinskoj merini z dne 31. januarja 1896.

4. zakon o panadjurima i vašarnim danima z dne
1. aprila 1902. z izpremembami in dopolnitvami z dne
18. februarja 1904. in z dne 30. maja 1911.;

5. zakon o radnjama z dne 29. junija 1910., izvzemši
odredbe člena 138.;

6. odredba čl. 12. zakona o banjama, mineralnim i
toplim vodama z dne 17. junija 1914.;

7. zakon o dimničarskom zanatu z dne 22. avgu¬
sta 1931., III. br. 24.609;

8. uredba o kasapnicama z dne 8. aprila 1839., koli¬
kor se nanaša na dajanje mesnic v zakup; 1

9. pravila z 'dne 14. avgusta 1904., K. S. br. 7231., po
katerih se odpirajo in imajo drogerijski obrati;

10. odredbe prvega in tretjega odstavka člena 7. pra¬
vilnika o banjama, mineralnim i toplim vodama z dne

14. junija 1920.;

11. rešenje ministra za trgovino in industrijo z dne

15. maja 1928., V. br. 2.509, s katerim se v izpremembi
člena 12. zakona o radnjama določajo esnafski in ne-
esnafski zanati;

12. pravilnik o drogerijama i radnjama sa material-
nom robom z dne 11. junija 1928., Z. br. 28.305.

256

K § 420. — 1  Prejšnja kraljevina Srbija.

2  Gl. 8 57., točko 3., finančnega zakona za 1. 1933./1934. z
dne 31. marca 1933., Sl. n. št. 74/XXIII/225, Sl. 1. št. 223/34.

3  Gl. § 57., točko 4., finančnega zakona za 1. 1933./1934.

(pripo ^ ^ to g ko g ^ finančnega zakona za 1. 1933./1934.

(pripomba 2 ).

§ 421.

V območju veljavnosti dosedanjega zak. čl. XVII:
1884 obrtnega zakona, 1  prestanejo veljati z dnem, ko
zadobi ta zakon moč:

1. zak. čl. XXXIV: 1880 o paromlinovima;

2. zak. el. XVII: 1884, obrtni zakon;

3. zak. čl. XVIII: 1887 glede preinake poslednje ali¬
neje § 50. zak. čl. XVII: 1884;

4. zak. čl. XIII: 1891 o nedeljnom odmoru;

5. zak. čl. XXV: 1900 o preinačenju odredaba § 50.
zak. čl. XVII: 1884, ki se nanaša na nabiranje naročil;

6. zak. čl. III: 1907 o promicanju domačeg obrta,
izvzemši § 8;

7. zak. čl. XXXVI: 1913 o otvaranju i zatvaranju
radnja;

8. naredba namesništva z dne 1. novembra 1855.,
br. 16.985 o prenošenju sajmova;

9. naredba namesništva z dne 1. novembra 1855.,
br. 18.896 glede podeljivanja dozvola za godišnje i ne-
deljne sajmove;

10. naredba zemaljske vlade z dne 6. januarja 1873.,
br. 18.899 glede podeljivanja dozvola za godišnje i ne-
deljne sajmove;

11. naredba ministarstva unutrašnjih dela broj
45.603/1888 in naredjenje ministarstva trgovine broj
38.025/1898, ki odreja, da spadajo mlini, ki obratujejo
stalno s parno silo, k industriji;

12. naredba zemaljske vlade z dne 22. januarja 1889.,
br. 19.926/87 o privatnim agentima;

13. naredba ministra trgovine br. 45.899/1892 z dne
16. avgusta 1892. o odobravanju nedeljnih, godišnjih i
naknadnih sajmova;

25 '

14. naredba ministra unutrašnjih dela br. 111.005/1894
-o potrebi dozvole za trgovinu robom otrovne sadržine;

15. uredba ministra trgovine: br. 28.559/1903 z dne
13. junija 1903. odnosno nedeljnog odmora u obrtnim
preduzečima;

16. naredba zemaljske vlade z dne 2. avgusta 1910.,
br. 38.885 o uredjenju i teranju drogerijskog obrta;

17. rešenje ministra trgovine i industrije z dne 19. av¬
gusta 1920., br. 12.412/III o podizanju kinematografa i
filmovnih radionica;

18. rešenje ministarstva trgovine i industrije z dne
11. oktobra 1928., V. br. 6317, kojim se odredjuju novi
zanati.

K § 421. — 1  Hrvaška, Slavonija, Medjiniurje. Banat,
Bačka, Baranja.

§ 422.

V območju veljavnosti dosedanjega obrtnega reda
z dne 20. decembra 1859., št. 227. drž. zak., 1  prestanejo
veljati z dnem, ko zadobi ta zakon moč:

1. cesarski patent z dne 20. decembra 1859.,'drž. zak.
št. 229., s katerim se predpisuje obrtni red;

2. postava z dne 19. julija 1866., drž. zak. št. 85., o
ustanavljanju javnih zavodov za tehtanje;

3. postava z dne 23. junija 1881., drž. zak., št. 62.,
o točenju opojnih pijač;

4. postava z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39., s
katero se obrtni red izpreminja in dopolnjuje;

5. postava z dne 8. marca 1885., drž. zak. št. 22., s
katero se obrtni red izpreminja in dopolnjuje;

6. zakon z dne 16. januarja 1895., drž. zak. št. 21., o
nedeljskem in prazničnem počitku v obrtnih podjetjih;

7. zakon z dne 4. julija 1896., drž. zak. št. 205., o
ureditvi nekaterih trgovinskih obrtov na drobno;

8. zakon z dne 23. februarja 1897., drž. zak. št. 63.,
o izpremembi in popolnitvi obrtnega reda;

9. zakon z dne 15. februarja 1902., drž. zak. št. 49., o
izpremembi in popolnitvi obrtnega reda;

n

258

10. zakon z dne 22. julija 1902., drž. zak. št. 155., o
popolnitvi obrtnega reda glede delavcev, zaposlenih v
stavbnih podjetjih;

11. zakon z dne 18. julija 1905., drž. zak. št. 125., o
izpremembah in dopolnitvah zakona o nedeljskem po¬
čitku;

12. zakon z dne 5. februarja 1907., drž. zak. št. 26., &
katerim se obrtni red izpreminja in popolnjuje;

13. zakon o službeni pogodbi trgovinskih pomočnikov
in drugih službojemnikov v slični službi (zakon o trgo¬
vinskih pomočnikih) z dne 16. januarja 1910., drž. zak.
štev. 20.;

14. zakon z dne 14. februarja 1910., drž. zak. št. 19.,
o zapiranju v obratih;

15. zakon z dne 21. aprila 1913., drž. zak. št. 74., o
izpremembi § 74. obrtnega reda;

16. zakon z dne 3. 'decembra 1917., drž. zak., št. 475.,
o izpremembah in dopolnitvah §§ 94. in 121. obrtnega
reda;

17. dvorni dekret z dne 16. aprila 1833., št. 8782, o
javnih agentih;

18. ukaz državnega ministrstva z dne 28. februar¬
ja 1863., št. 2306, o posredovanju privatnih poslov;

19. ukaz ministra notranjih reči z dne 27. avgusta
1873., drž. zak. št. 140., o preskušnji iz podkovalstva,
ako se ni poslušal kurz o podkovalstvu;

20. ukaz ministrov za trgovino in notranje reči z dne

21. junija 1874., drž. zak. št. 100., o koncesijoniranju
podkovalskega obrta;

21. ukaz o trgovanju s strupi z dne 21. aprila 1876.,
drž. zak. št. 60.;

22. ukazi ministrstev za notranje reči in trgovino
z dne 17. septembra 1883., drž. zak. št. 152., z dne 17. ju¬
nija 1886., drž. zak. št. 97., in z dne 8. decembra 1895.,
drž. zak. št. 188., s katerim se postavljajo meje pravicam
lekarn in prodajalnic materialnega blaga:

23. ukaz z dne 23. junija 1892., drž. zak. št. 98, o
avtomatičnih tehtnicah in aparatih;

259

24. ces. ukaz z dne 10. januarja 1915., drž. zak. št. 8,
o uporabljanju zakona o trgovinskih pomočnikih na ose¬
be, nameščene pri arhitektih;

25. razglas trgovinskega ministra v sporazumu z mi¬
nistrom za notranje stvari z dne 16. avgusta 1907., drž.
zak. št. 199.; o besedilu obrtnega reda;

26. naredba ministra za trgovino in industrijo z dne

1. julija 1925., III. št. 6808 o vrtnarstvu.

K § 422. — 1  Slovenija, Dalmacija.

§ 423.

V območju veljavnosti dosedanje naredbe o vršenju
obrta z dne 3. februarja 1909., br. 217.222/1 iz 1. 1908.,‘
prestanejo veljati z dnem, ko zadobi ta zakon moč:

1. naredba o torbarenju z dne 20. junija 1880. za
Bosno in Hercegovino;

2. naredba zemaljske vlade z dne 3. februarja 1909.,
br. 217.222/1 iz leta 1908. o vršenju obrta;

3. naredba zemaljske vlade o uredjenju odnošaja iz-
medju poslodavaca i radnika u obrtnim preduzečima
z dne 5. oktobra 1909., br. 171.156/IV;

4. naredba zemaljske vlade o zatvaranju dučana i
trgovačkih obrta na području gradske opštine sarajev¬
ske z dne 11. junija 1910., br. 101.834;

5. naredba zemaljske vlade z dne 8. oktobra 1910.,
br. 112.930/IV o obrtu inkasiranja tražbina i dugova;

6. naredba zemaljske vlade z dne 29. oktobra 1910.,
br. 187.549/10 o dozvolama za vašarsku trgovinu i za
obrte, koji se vrše putujuči;

7. naredba zemaljske vlade z dne 28. februarja 1911.,
br. 37.468, o preduzečima za organizovano očuvanje i
zatvaranje dučana;

8. naredba zemaljske vlade z dne 2. novembra 1911.
o obrtu popravljanja oružja;

9. naredba zemaljske vlade za Bosnu i Hercego-
vinu z dne 10. februarja 1920., br. 3326/e o uredjenju
odnosa 1  izmed ju poslodavaca in pomcčnih radnika u
preduzečima, radnjama, podhvatima i pogonima obrt-
ničkoga, tvorničkog, trgovačkog i prometnog značaja;

17 ’

260

10. naredba zemaljske vlade z dne 26. maja 1920.,
br. 85.719/T. I., s kojim su bankarski i menjački obrt
proglašeni koncesioniranim;

11. naredba zemaljske vlade z dne 13. aprila 1921.,
br. 52.195/T. I., kojom su zanatski obrti proglašeni kon¬
cesioniranim ;

12. rešenje ministra trgovine in industrije V.

br. 3337 z dne 26. marta 1925., kojim je za Bosnu i
Hercegovinu voskarsko-Iiciderski obrt proglašen kon¬
cesioniranim;

13. rešenje ministra trgovine in industrije V.

br. 6832/27 od 22. julija 1927., kojim su obrt levanja :
savijanja kovina, pravljenje ženskih šešira i dr. progla¬
šeni koncesioniranim.

K § 423. — 1  Bosna in Hercegovina.

§ 424.

V območju veljavnosti zak. čl. XVII: 1844 1  in obrt¬
nega reda z dne 20. decembra 1859., št. 227. drž. zak., 3
prestane veljati z dnem, ko zadobi ta zakon moč, cesar¬
ski patent o krošnjarjenju z dne 4. septembra 1852.

K § 424. — 1  Gl. pripombo 1  k § 421.

2  Gl. pripombo 1  k § 422.

§ 425.

V območju vse kraljevine prestanejo veljati z dnem,
ko zadobi ta zakon moč:

1. odredbe § 13. in prvega odstavka § 14. zakona o
zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922.p

2. odredbe členov 12. in 13. zakona o obrtnih šolah
z dne 20. marca 1922. \-

3. zakon o prevozu z brodi in drugimi plovnimi ob¬
jekti z dne 30. marca 1922., kolikor se nanaša na prevoz
z brodi in drugimi plovnimi objekti na neplovnih rekah,
prekopih in jezerih; 3

4. odredbe člena 266. finančnega zakona za leto
1927./1928.; 4

5. pripombi 1. in 2. k. tar. post. 60. in pripomba 8.
k tar. post. 61. taksne tarife zakona o taksah, kolikor

261

se nanašajo na pristojnost ministra za notranje posle,
kakor tudi pripombi 3. in 4. k tar. post. 61. taksne tarife
omenjenega zakona;

6. odredbe členov 17., 18. in 19. zakona o odvra¬
čanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. ju¬
lija 1928., kolikor se nanašajo na pristojnost, odredbe
šestega odstavka člena 26., odredbe prvega, drugega,
tretjega in šestega odstavka člena 28., kakor tudi čl. 29-
omenjenega zakona; 5

7. zakon o razprodajah z dne 25. julija 1929.; 8

8. odredbe členov 87. in 88. zakona, s katerim se
podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih za¬
konov z dne 31. julija 1929. ; 7

9. zakon o podjetjih za redni in občasni prevoz pot¬
nikov in blaga z motornimi vozili z dne 12. decembra

1930., izvzemši § 8. 8

K § 425. — 1  Gl. pripombo 1  k § 74.

2  Prav: ...z  dne 30. marca 1922., Sl. n. št. 105/XVII.
Ur. 1. št. 179/64. — Sedaj gl. zakon o srednjih tehniških in
moških obrtnih šolah z dne 31. marca 1932., I. br. 9857/0,
Sl. n. št. 82/XXXVI/238, Sl. 1. št. 414/42, in zakon o ženskih
obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih z dne 31. marca

1932., I. br. 9856/0, Sl. n. št. 82/XXXVI/237 (popr. št. 88/
/XXXVlII/265), Sl. 1. št. 396/40. (Prim. zakon o vojaški obrtni
šoli z dne 16. avg. 1930., D. št. 18.725, Sl. n. št. 206/LXXII/436.)

3  Gl. pripombo 10  k § 1.

4  Sl. n. št. 73/XVI iz 1. 1927., Ur. 1. št. 184/45.

5  Sl. n. št. 144/XLVII, Ur. 1. št. 287/80. Prim. pripombo 13
k § 60. in pripombo 1  k § 91.

5  Sl. n. št. 171/LXXI, Ur. 1. št. 370/90 iz 1. 1929.

7  Sl. n. št. 190/LXXVIII, Ur. 1. št. 376/91 iz 1. 1929.

8  Gl. pripombo 12  k § 60.

§ 426.

(') Ko zadobi ta zakon moč, prestanejo veljati tudi
vse uredbe, naredbe, pravilniki, pravila in razpisi, iz¬
dani na osnovi zakonov in naredb, omenjenih v §§ 400.
do 405.,* kolikor s tem zakonom niso izrečno puščeni v
veljavi.

( 2 ) Prav tako se razveljavljajo, ko zadobi ta zakon
moč, tudi vsi drugi zakoni in na njih osnovi izdane

262

uredbe, naredbe, pravilniki, pravila in razpisi, ki se
nanašajo na izvrševanje obrtov in del ali uravnavajo
razmerja, kolikor spadajo ta pod ta zakon in s tem za¬
konom niso izrečno puščeni v veljavi.

( 3 ) Ko zadobi ta zakon moč, prestanejo veljati tudi
odredbe vseh ostalih zakonov, ki nasprotujejo odredbam
tega zakona.

( 4 ) Kolikor se kak zakon, uredba, naredba, pravil¬
nik ali razpis sklicuje na predpise zakona o radnjama,
zakona ali naredbe o obrtu ali na obrtni red, se morajo
s tem umeti predpisi tega zakona.

K § 426. — 1  Prav: §§ 420. do 425.

§ 427.

(*) Dokler se ne izdajo uredbe, naredbe, pravilniki
in pravila, ki jih določa ta zakon, veljajo za območja,
na katera se razteza njih veljavnost, subsidiarno ti-le
zakoni, uredbe, naredbe, pravila in pravilniki, kolikor
ne nasprotujejo določbam tega zakona:

I. V območju veljavnosti dosedanjega zakona o rad¬
njama z dne 29. junija 1910. P

1. pravilnik za polaganje ispita za ložače odnosno
pomočnike mašinista z dne 11. julija 1911., T. B. 7703;

2. pravila za polaganje ispita mašinista stalnih par¬
nih mašina i kotlova z dne 30. avgusta 1911., T'. B.
br. 2654;

3. uredba o sudu dobrih ljudi z dne 18. marca 1912.;

4. pravila za polaganje ispita kočničara električnih
tramvaja z dne 12. maja 1912., T. br. 6837;

5. pravila o polaganju majstorskih ispita od 17. ja¬
nuarja 1929., V. br. 8085/28;

6. odredbe členov 117. do 133. zakona o radnjama.

II. V območju veljavnosti zak. čl. XVII:1884, obrt¬
nega zakona: 2

1. zak. čl. XIV :1891 o davanju zajmova na ručni
zalog;

2. zak. čl. XXXI:1883 o obročnem poslu u pogledu
vrednosnih papira, katerih prodaja ni uravnana z za-

263

ionom o nakupu in prodaji obveznic državnih posojil in
srečk Srbskega Rdečega križa z 'dne 20. aprila 1930.;

3. zak. čl. XXII:1888 o dražbovaonicama;

4. zak. čl. IX:1889 o prometu dobitno-zajmovnih ob¬
veznica i promesa;

5. zak. čl. XXXIV:1893 o ispravnom označivanju
količine robe, koja se prodaje u zamocima;

6. naredba zemaljske vlade z dne 20. septembra

1884., br. 46.978, u pogledu proizvodjenja zak. čl. XVII:
1884 (obrtnog zakona);

7. naredba ministra trgovine broj 46.188/1884 in
br. 32.396, z dne 26. junija 1913. o vršenju obrta gradje-
vinskih majstora;

8. banska naredba z dne 22. decembra 1876.,
broj 21.620/85, in vse naredbe, izdane v zvezi s to na-
redbo o gradjevinskim obrtima;

9. naredba mnistra trgovine br. 42.493/1891 o izvr-
šenju zidarskih, tesarskih i klesarskih radova;

10. naredba zemaljske vlade z dne 10. oktobra 1902.,
br. 2762, kojom se izdaje regulativ za izdavanje vodova
od plinskih cevi i uredjenje rasvetnih naprava;

11. naredba zemaljske vlade z dne 16. novembra

1902., br. 40.056, o prometu proizvadjanja acetilenskog
plina i njegova upotrebljenja za rasvetu i njenu svrhn.

III. V območju veljavnosti dosedanjega obrtnega
reda z dne 20. decembra 1859.:'*

1. postava z dne 23. marca 1885., drž. zak. št. 48,
s katero se izdajajo nekatera določila v oziru na zasta-
varski obrt, kakor tudi vse v zvezi s tem zakonom iz¬
dane naredbe; 4

2. zakon z dne 23. junija 1891., drž. zak. št. 89, o
obligatornem preskuševanju vsega ročnega strelnega
orožja; 5

3. zakon o uredbi dopuščenih stavbnih obrtov z dne
26. decembra 1893., drž. zak. št. 193, in vse na podlagi
tega zakona izdane naredbe; 6

4. zakon z dne 27. aprila 1896., drž. zak. št. 70,
o kupčijah na obroke glede vrednostnih papirjev, kate¬
rih prodaja ni uravnana po zakonu o nakupu in prodaji

‘264

obveznic državnih posojil in srečk Srbskega Rdečega
križa z dne 20. aprila 1930 7 ;

5. ukaz z dne 17. februarja 1905., drž. zak. št. 24,
o narejanju in uporabljanju acetilena ter o prometu s
kalcijevim karbidom;

6. ukaz z dne 18. junija 1906., drž. zak. št. 176, o
narejanju, rabi in vzdrževanju naprav za razdelitev
in porabo gorljivih plinov;

7. ukaz z dne 18. septembra 1912., drž. zak. št. 191,
ki se nanaša na ureditev kinematografskih podjetij.

IV. V območju veljavnosti naredbe o vršenju obrta
z dne 3. februarja 1909.: 8

1. naredba zemaljske vlade z dne 3. februarja 1909.,
br. 182.635/08, o proizvadjanju i upotrebljavanju kalcium-
karbida i acetilena kao i o prometu tim predmetima;

2. naredba zemaljske vlade z dne 14. julija 1910.,
br. 62.313/IV o dundjerskom obrtu.

( 2 ) Dokler se ne predpišejo uredbe, naredbe in pra¬
vilniki, označeni v tem zakonu, ostaneta v veljavi, koli¬
kor ne nasprotujeta odredbam tega zakona:

1. pravilnik ministrstva za notranje posle o gostil¬
nah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi
pijačami z dne 15. junija 1925., št. 23.939, in vse nje¬
gove izpremembe in dopolnitve; 0

2. pravilnik ministra za socialno politiko z dne
12. junija 1928. o privatnih borzah dela. 10

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da predpiše v sporazumu z ministrom za gradbe in mi¬
nistrom za socialno politiko in narodno zdravje (enotne
predpise za vso kraljevino), ustrezno odredbam, nave¬
denim v II., točkah 10. in 11., III., točkah 5. in 6 , in IV.
točki 1.

K S 427. — 1  Gl. pripombo 1  k § 420.

Gl. pripombo 1  k § 421.

3  Gl. pripombo 1  k § 422.

4  Min. naredba z dne 24. apnila 1885., drž. zak. št. 49.
(Prim. tudi min. razpis z dne 2. junija 1885., št. 137,3.)

5  Gl. pripombo 7  k § 1.

265

6  Izvršilne naredbe z dne 27. decembra 1893., drž. zak.
št. 194, 195, 196, 197. (Nekaj pojasnilnih pripomb gl. v min.
odloku z dne 15. januarja 1894., št. 186.)

7  Slednji zakon je z dne 23. aprila 1930.; gl. pripombo 7
k § 60.

8  Gl. pripombo 1  k § 423.

9  Gl. pripombo 1  k § 76.

10  Naredba o privatno-profesionalnih borzah dela z dne
12. junija 1928., Sl. n. št. 145/XLVIII, Ur. 1. št. 225/64 (popr.
št. 239/66). Prim. odločbo o ukinitvi privatno-profesionalnih borz
dela z dne 7. avgusta 1930., Sl. n. št. 178/LXVI/392, Sl. 1. št.
177/27.

(Prim. uredbo o organizaciji posredovanja dela z dne
26. novembra 1927., Sl. n. št. 281/LXXVII, Ur. 1. št. 494/127;
izpr. in dop. z dne 19. aprila 1932. (odnosno 31. maja 1932.),
Sl. n. št. 135/LXII/406, Sl. 1. št. 459/51; z dne 31. decembra
1932. (odnosno 16. februarja 1933.), Sl. n. št. 53/XV/154 iz leta
1933., Sl. 1. št. 208/32; dalje naredbo o izvajanju uredbe o
organizaciji dela z dne 10. julija 1928., Sl. n. št. 183/LXI, Ur. 1.
št. 298/84; izpr. in dop. z dne 17. junija 1932., Sl. n. št. 158/
/LXXI/472, Sl. 1. št. 538/64, in z dne 30. maja 1933., št. 316,
Sl. n. št. 126/XXXVI/363, Sl. 1. št. 330/52; odločbo (o izpre-
membi § 151. naredbe) z dne 31. decembra 1932., št. 755, Sl. n.
št. 15/V/45 iz 1. 1933., Sl. 1. št. 95/13; seznamek ustanov javne
službe za posredovanje dela: javnih borz dela, njih podružnic
in ekspozitur Sl. n. z dne 12. decembra 1931., št. 291/XCV/710,
Sl. 1. št. 627/81: naredbo o odmeri doklad za javne borze dela
z dne 2. aprila 1932., Sl. n. št. 85/XXXVII/247, Sl. 1. št. 321/31.;
odločbo o razveljavitvi pragmatike uslužbencev za posredovanje
dela z dne 11. aprila 1933., K. br. 76, Sl. n. št. 85/XXVI/264,
Sl. 1. št. 508/79.)

§ 428.

(*) Ko zadobi ta zakon moč, ostanejo v veljavi:

1. zakon z dne 27. septembra 1896., drž. zak. št. 218, 1
o vpeljavi obrtnih sodišč, kakor tudi vse poznejše iz-
premembe tega zakona z veljavnostjo samo za doseda¬
nje področje;

2. zakon o pobijanju draginje življenskih potreb¬
ščin in brezvestne spekulacije z dne 80. septembra 1921., 2

3. odredbe § 22. zakona o zaščiti industrijske svo¬
jine z dne 17. februarja 1922.; 3

4. odredba § 47. zakona o ustroju vojske in morna¬
rice z dne 6. septembra 1929. ; 4

266

5. zakon z dne 21. septembra 1929. o izdelovanju,
uvažanju, izvažanju in prodajanju smodnika, raznesil in
ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja in na njega
podstavi izdani pravilnik A. T. št. 13.800; 3

6. zakon o kontroli zdravil biološkega izvora z dne
31. januarja 1930. ; 6

7. zakon o nadzorstvu nad živili z dne 8. februarja

1930., kakor tudi na njegovi podstavi izdani pravilniki;'

8. zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z
zdravili z dne 7. aprila 1930.; 8

9. zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih po¬
sojil kraljevine Jugoslavije in srečk srbskega Rdečega
križa na obroke z dne 23. aprila 1930.; 9

10. zakon o odmerjanju in pobiranju doklad na ne¬
posredni davek trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbor¬
nic z dne 2. julija 1930., I. št. 20.367/0; 10

11. zakon o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930. ; J1

12. pravilnik o opravljanju izpita avtomobilskih šo¬
ferjev z dne 8. avgusta 1912., št. 10.168, z izpremembami
in dopolnitvami z dne 5. novembra 1928., V. št. 7131 ; 12

13. pravilnik o carinskih posrednikih z dne 14. maja

1925., št. 22.562; 13

14. uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in
obrtnih obratovalnic itd. z dne 16. aprila 1929., Z. R.
št. 4201/IV, in vsi na njeni podstavi za poedine bano¬
vine izdani predpisi; 14

15. pravilnik ministra za trgovino in industrijo in
ministra za poljedelstvo o trgovini s suhimi slivami in
slivovo čežano (pekmezom) z dne 3. junija 1931., II.
št. 18.501/S; 15

16. pravilnik ministra za trgovino in industrijo in
ministra za poljedelstvo o kontroli presnega sadja, na¬
menjenega za izvoz, z dne 3. junija 1931., II. št. 18.501 /S; 1B

17. pravilnik o zdravilih in zdravilnih specialitetah
z dne 5. junija 1930., S. št. 12.620; 17

18. pravilnik o prometu in kontroli narkotičnih drog
in strupov, z dne 10. maja 1930., S. št. 10.750; 18

19. pravilnik o dajanju dovoljenj za proizvajanje bio¬
loških proizvodov z dne 4. junija 1930., S. št. 7417/30. 10

267

(*) Pravilniki, 'Omenjeni v odstavku j 1 ), se smejo v
mejah pooblastitve po zakonih, na podstavi katerih so
izdani, izpreminjati, dopolnjevati in ukinjati.

( 3 ) Če ta zakon ne odreja drugače, veljajo za izvrše¬
vanje obrtov, omenjenih v § 23., odstavku j 1 )) točkah 7.
in 66., kakor tudi obrtov iz § 60., odstavka ( 1 ), točke 1.,
obstoječi posebni predpisi; kjer se pa sklicujejo ti pred¬
pisi na občne predpise in kolikor se sklicujejo nanje, se
uporabljajo odredbe tega zakona; prav to velja tudi
glede nadzorstva nad izvrševanjem omenjenih obrtov.

( 4 ) Z odredbami tega zakona se ne razveljavljajo
tiste odredbe zakona o državni trošarini, ki se nana¬
šajo na proizvajanje in promet kakor tudi na razmerje
med kmetijskimi in industrijskimi tvornicami špirita in
na ustanavljanje tvornic kvasa.

( 5 ) Kolikor obseza ta zakon odredbe o razlaščanju,
se opravlja razlastitveno postopanje po predpisih zakona
o razlaščanju, ki velja v območju, kjer se razlastitev
izvaja.

( 6 ) Kolikor ni v tem zakonu posebnih odredb, je
uporabljati za opravljanje kazenskega postopanja zaradi
kaznivih dejanj po tem zakonu predpise, ki so veljali
od 20  uveljavitve tega zakona. Če ta zakon ali omenjeni
posebni predpisi ne zadoščajo, se ustrezno uporabljajo
za kazensko postopanje odredbe zakona o občnem uprav¬
nem postopku z dne 9. novembra 1930.

( 7 ) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da predpiše za prodajanje vrednostnih papirjev na
obroke, ki ne spadajo pod zakon o nakupu in prodaji
državnih posojil in srečk Srbskega Rdečega križa z dne
20. aprila 1930., odredbam omenjenega zakona nalične
odredbe.

K § 428. — 1  Zakon je z dne 27. novembra 1896.; min.
naredba z dne 23. aprila 1898., drž. zak. št. 56, in z dne 8. no¬
vembra 1910., drž. zak. št. 198.

2  Prav; ... z dne 30. decembra 1921., Sl. n. št. 5 iz leta
1922., Ur. 1. št. 6/5.

3  § 22. zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. fe¬
bruarja 1922., Sl. n. št. 69/IX, Ur. 1. št. 163/58, se glasi:

268

»§ 22. — Edino izumitelj ima pravico, da ukonišča svoj.
izum z obrtnim ali industrijskim proizvajanjem tudi brez do¬
kaza o strokovni usposobljenosti, ki se zahteva za izvrševanje
dotičnega obrtnega ali industrijskega obrata.«

4  § 47., prav: člen 47. zakona o ustroju vojske in morna¬
rice z dne 6. septembra 1929., Sl. n. št. 222/LXXXIX, Ur. 1.
št. 191/42, v besedilu zakona o izpremembah in dopolnitvah z
dne 30. septembra 1931., Sl. n. št. 252/LXXVI11/540. Sl. 1. št.
16/2 iz 1. 1932. se glasi:

»Člen 47. — Nihče ne sme . . . začeti z opravljanjem
kakršnegakoli posla na svoje ime, za katerega se zahteva do¬
volitev državnega ali samoupravnega oblaetva, če po dovršenem
21. letu ali po dovršenem šolanju po odredbah člena 49. tega
zakona ni odslužil v stalnem kadru obveznega roka, razen če
je po odredbah tega zakona stalno ali začasno oproščen službe
v kadru.

Da kdo ....  dobi dovolitev za kakršnokoli javno obrato¬
vanje na svoje ime, mora predložiti vojaško listino o odslužitvi
roka v stalnem kadru ali potrdilo, da je oproščen službe v stal¬
nem kadru, kdor pa je zavezan plačevanju vojnice, tudi potrdilo,
da je vojnica plačana.

Za tiste, ki niso dovršili 21. leta, ne veljajo odredbe tega.
člena glede opravljanja samostalnih poslov.«

Člen 49. gl. tudi v izpremenjeni obliki Sl. 1. št. 16/2 iz.
leta 1932.

5  Gl. pripombo 7  k § 1.

6  Gl. pripombo 3  k § 60.

7  Gl. pripombo 1  k § 181.

8  Gl. pripombo 23  k § 1.

9  Gl. pripombo 7  k § 60.

10  Gl. pripombo 1  k § 394.

11  Gl. pripombo 8  k § 60.

12  Razveljavljena s pravilnikom o opravljanju izpita za
vozača motornih vozil in o izdajanju vozaških listin z dne 8. ju¬
lija 1933., III. br. 25.653, Sl. n. št. 199/LVIII/583, Sl. 1. št. 538/84..

13  Gl. pripombo 1  k § 6.

14  Gl. pripombo 1  k § 74.

15  Sl. n. št. 130/XL/284, Sl. 1. št. 350/54.

19  Sl. n. št. 130/XL/283, Sl. 1. št. 298/47.

17  Gl. pripombo !! > k § 1; ta pravilnik je nadomestil pra¬
vilnik iz 1. 1932.

18  Gl. sedaj pripombo 2  k § 60.

19  Sl. n. št. 153/LVII, Sl. 1. št. 108/19.

20  Pravilno najbrž: do.

269

§ 429.

Z odredbami tega zakona se ne poseza v odredbe
mednarodnih pogodb in sporazumov, ki se nanašajo na
izvrševanje obrtov v državi. 1

K § 429. — 1  Gl. pripombo 1  k § 7.

§ 430.

Glede legitimiranja trgovcev, industrijcev, obrtni¬
kov in njih potnikov pri nabiranju naročil in glede
izdajanja izkaznic za te osebe velja, dokler se ne izdajo
novi predpisi, naredba ministra za trgovino in indu¬
strijo z dne 27. junija 1928., št. 1442/III. 1

K § 4110. — i Sl. n. št. 178/LVII, Ur. 1. št. 289/81 iz 1.1928.

§ 431.

(*) Vse olajšave glede izvrševanja obrtov, ki jih do¬
ločajo prejšnji posebni zakoni za vojne invalide 1 , osta¬
nejo v veljavi.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da predpiše v sporazumu z ministrom za socialno po¬
litiko in narodno zdravje in ministrom za vojsko in mor¬
narico z uredbo enotne odredbe o olajšavah, ki jih je
priznavati vojnim invalidom glede izvrševanja obrtov.

K § 431. — 1  Gl. pripombo 1  k § 93.

§ 432.

Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da
po potrebi vzdrži, dokler se ne izdajo uredbe, pravilniki
in pravila, določeni s tem zakonom, v veljavi poedine
predpise, ki so izdani na osnovi dosedanjega zakona o
radnjama, zakona o obrtu, obrtnega reda in naredbe o
vršenju obrta, kolikor ne nasprotujejo odredbam tega
zakona. 1

K § 432. — 1  Uredba, s katero se začasno obdrže v veljavi
predpisi o nabiranju naročil in o pohiševanju (krošnjarjenju),
ki so veljali do uveljavitve zakona o obrtih, z dne 8. marca
1932., II. br. 7321/u, Sl. n. št. 66/XXVI/175, Sl. 1. št. 270/26.

270

§ 433.

(!) Odredbe tega zakona se uporabljajo tudi na tisto
osebje, ki opravlja posle v podjetjih in poklicih, nave¬
denih v točkah 1., 2., 4., 5., 6., 9., 12. in 13. odstavka ( 2 )
§ 1. tega zakona, kakor tudi na osebje, zaposleno v za¬
vodih in ustanovah ali poklicih, omenjenih v točki 14.
odstavka ( 2 ) § 1. Pri podjetjih iz točke 4. odstavka ( 2 )
§ 1. ne veljajo te odredbe za osebe, ki vrše službo na
ladji. Prav tako veljajo omenjene odredbe ustrezno za
zadruge, ki so po odstavku ( 3 ) § 1. izvzete iz tega za¬
kona, nadalje za ustrezne službojemnike (nameščence)
prisilnih združb, zvez združb in društev, ki delujejo po
zakonu o društvih, shodih in posvetih, kakor tudi za
nameščence gospodarskih in stanovskih zbornic.

( 2 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje
se pooblašča, da odredi v sporazumu z ministrom prav¬
de z uredbo, da. se smejo omenjene odredbe tega za¬
kona uporabljati tudi na nameščence drugih poklicev,
ki ne spadajo pod ta zakon in niso urejeni po nobenem
drugem zakonu. Prav tako sme minister za socialno po¬
litiko in narodno zdravje z uredbo predpisati poklice,
ki ne spadajo pod ta zakon, pri katerih pa naj ustrezno
veljajo odredbe tega zakona o učencih (vajencih) in za
osebe, ki delajo kot učenci (vajenci) v poklicih, ki ne
spadajo pod ta zakon.

( 3 ) Kolikor v poedinih območjih glede plačevanja
odpravnine še ne obstoji običaj, stopijo odredbe § 333.
v veljavo v enem letu po razglasitvi tega zakona. 1

K § 433. — 1  Dne 9. novembra 1932.

§ 434.

i 1 )  Dokler se ne osnujejo razsodniški odbori, se
rešujejo spori iz službenih razmerij med službodavci in
službojemniki po dosedanjih predpisih.

( 2 ) Prav tako smejo poslovati do nadaljnje odredbe
obstoječa razsodišča, 1  izvoljena na osnovi kolektivnih
pogodb, ki veljajo, ko stopi ta zakon v veljavo, s po-

271

gojem, da spravijo svoje poslovanje z odredbami tega
zakona v sklad.

( 3 ) V krajinah, kjer obstoje na osnovi zakona o
obrtnih sodiščih z dne 27. septembra 2  1896., drž. zak.
št. 218, obrtna sodišča, obdrže ta sodišča svojo pristoj¬
nost po vseh predmetih, ki spadajo po tem zakonu v
pristojnost razsodniških odborov. Dokler ta sodišča ob¬
stoje, se v območju teh sodišč ne postavijo razsodniški
odbori.

K § 434. — 1  Glede taksiranja odločb gl. pripombo 1  k
§ 352.

2  Prav: 27. novembra 1896.

§ 485.

Dokler ne zadobi uroči zakon o sodnem postopanju
v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929., se sme tožba
za razveljavitev sodbe razsodišča v smislu odredb od¬
stavka ( 6 ) § 352. vložiti po odredbah zakonov o sodnem
postopanju, ki veljajo v poedinih območjih. 1

K § 435. — 1  Zakon o sodnem postopanju v civilnih prav¬
dah je stopil v veljavo dne 1. aprila 1933. Odslej velja § 691.
(razen točke 1.) tega zakona. Gl. pripombo 2  k § 352.

§ 436.

( 1 ) Oprostitve od taks, določene v členu 5., točki 4.,
zakona o taksah, se priznavajo vsem organizacijam,
ustanovljenim na podstavi tega zakona.

( 2 ) Ko zadobi ta zakon moč, se opraščajo plačila
takse te-le vloge in listine:

1. prijave o prestanku obrta [§ 171., odstavek (*)];

2. izdaja in overovitev izpričeval za pomožno osebje
[§ 249., odstavek (*)];

3. sklenitev, overovitev in odobritev učenskih po¬
godb (§ 359.)

4. izdaja zdravniškega potrdila, s katerim se uče¬
nec oprašča pohajanja šole [§ 270., odstavek (*)];

5. izdaja in overovitev poslovnih knjižic (§ 307.);

6. izdaja dovolitve dosedanjim imetnikom obrtov,
za katere se po odstavku (*)  § 60. zahteva dovolitev,

272

in izdaja pooblastitev po odredbah odstavkov (*) in ( :! )
§ 454.;

7. prijava obstoječih obrtov in njih vpis v obrtni
register [§ 456., odstavek ( 2 )].

( 3 ) Odredbe odstavka ( l ) § 207. 2 te S a  zakona o za¬
mudnih obrestih ne veljajo za terjatve, ki so nastale do
dne, ko zadobi ta zakon moč.

K § 436. — 1  Ne § 359., marveč prav: § 259.

2  Ne § 207., marveč prav: § 200.

§ 437.

0) Točenje vina lastnega pridelka za potrošek v
lastnikovih prostorih ali zunaj njih smejo opravljati v
okviru dosedanjih predpisov samo vinogradniki na
osnovi posebne pooblastitve, ki jih izdajo občna upravna
oblastva prve stopnje po zaslišanju pristojne združbe.
Ta pooblastitev se sme izdajati samo v krajinah, kjer je
tako točenje doslej bilo v navadi in po veljavnih pred¬
pisih dovoljeno. V pooblastilu se odobri tudi rok točenja.

( 2 ) Ban se pooblašča, da predpiše pogoje o izdaja¬
nju te pooblastitve. V teh pogojih se sme določiti, da se
naj izda pooblastitev samo siromašnim vinogradnikom
in za kraj, kjer se je vino pridelalo. 1

K § 437. — 1  Banska naredba o izdajanju pooblastil za
točenje vina lastnega pridelka (vinotoč pod vejo) z dne 27. ju¬
nija 1932., VIII. No. 3720/1, Sl. 1. št. 482/54. (O vinu gl. zakon
o vinu z dne 9. decembra 1929., Sl. n. št. 297/CXXIV, Ur. 1.
št. 126/29 iz 1. 1929./1930. (popr. Sl. 1. št. 19/6 iz 1. 1930.) —
Pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 24. julija 1930.,
štev. 43.540/11, Sl. n. št. 184/LXVIII/404, Sl. 1. št. 120/20 iz
1. 1931.: dop. z dne 4. decembra 1930., št. 69.048/11, Sl. n. št.
301/CVI/651, Sl. 1. št. 257/41.)

§ 438.

Z 1 ) Rešenje ministra za trgovino in industrijo z dne
31. oktobra 1925., št. 2140, s katerim se določajo postav¬
ke za občinsko tehtarino, 1  ostane v veljavi najdalj eno
leto, ko zadobi ta zakon moč.

( L> ) Občine morajo javiti v enem letu pristojnemu
oblastvu, ali nameravajo tudi še nadalje imeti javno

273

tehtnico, in morajo v istem roku zaprositi za odobritev
tarife. Če tega ne store, izgube pravico, imeti javne
tehtnice, in morajo to pravico iznova zahtevati, če jih
namerjajo zopet imeti.

K § 438. — 1  Gre za tehtarin-o po zakonu o opštinskoj
merini z dne 31. januara 1896. (§ 420/3). Gl. pripombo 3  k
§ 420.

§ 439.

Ko zadobi ta zakon moč, se smejo v območju veljav¬
nosti prejšnjega zakona o radnjama, v občinah, ki so
od najbližjega mesta ali trga daleč nad 16 km, in v
občinah, ki so pridobile pravico, imeti vaške prodajalne,
ustanavljati vsakovrstni obrti po tem zakonu brez ome¬
jitve. V enem letu, ko zadobi ta zakon moč, je razširiti
to odredbo tudi na občine, ki so od najbližjega mesta
ali trga daleč najmanj 12 km, po nadaljnjem enem letu
pa tudi na občine, ki so od najbližjega mesta ali trga
daleč najmanj 8 km. Po izteku tega roka ni razlikovati
glede ustanavljanja obrtov v ničemer med vasmi in
mesti. 1

K § 439. — 1  Prim. pripombo 2  k § 420.

§ 440.

( 1 ) Trgovački in zanatski fondi, ustanovljeni na
podstavi člena 96. in poslednjega odstavka člena 161.
zakona o radnjama, smejo obstajati še nadalje po do¬
sedanjih predpisih. Če se ustanove skladi po odredbah
§ 384. tega zakona, sme minister za trgovino in indu¬
strijo po zaslišanju pristojne zbornice te fonde spojiti
s skladi, ki se ustanove po tem zakonu.

( 2 ) Vsa imovina fondov, označena v členu 161. za¬
kona o radnjama, kolikor ni uporabljena za namene,
predpisane z isto odredbo, se uporabi za podpiranje za¬
varovanja, predpisanega v § 384. tega zakona.

( 3 ) Obrtno-školske zaklade, ustanovljene na osnovi
zak. čl. XVII:1884, prestanejo obstajati in se prenese
njih imovina v sklad za podpiranje strokovnih šol do-
tične banovine (§ 406.). V območju mest Zemuna in

is

274

Pančeva se prenesejo krajevne obrtno-školske zaklade
v sklad za podpiranje strokovnih šol v območju uprave
mesta Beograda.

§ 441.

Strokovnim šolam trgovačkih in trgovačko-zanatskih
omladina, ki so včlanjene v Savezu trgovačkih i trgo¬
vačko-zanatskih omladina v Beogradu, sme odobriti pri¬
stojni ban, da vodijo šole ob njegovem nadzorstvu
posebni društveni šolski odbori.

§ 442. *

p) Obstoječe prisilne združbe, ustanovljene po prej¬
šnjih predpisih zakona o radnjama z dne 29. junija 1910.,
zak. čl. XVII: 1884oobrtu in obrtnega reda z dne 20. de¬
cembra 1859. (esnafi, obrtni zborovi, obrtne korporacije,
obrtne zadruge, gremiji), postanejo združbe v smislu
tega zakona, neglede na pogoje, določene v §§ 356. in
357. tega zakona, in so zavezane, spraviti svoja pravila
v sklad z odredbami tega zakona v šestih mesecih od
dne, ko zadobi ta zakon moč. Če tega v določenem roku
ne store, izvrši pristojna zbornica potrebne izpremembe
v njih pravilih sama in jih odobri.

p) Kolikor se od takih združb, v katerih so bile
zastopane vse stroke, poedine stroke izločijo in se po
tem zakonu ustanove posebne združbe, je postopati z
imovino dosedanje združbe po odredbah odstavkov p)
in ( 3 ) § 390.

p) Neprisilne strokovne organizacije trgovcev in
obrtnikov, ki so obstajale zaradi pospeševanja strokov¬
nih in stanovskih koristi in so ustanovljene na osnovi
predpisov zakona o radnjama in zak. člena XVII: 1884
o obrtu, se tudi smejo pretvoriti v prisilne združbe v
smislu tega zakona, če so zakonski pogoji za to. V tem
primeru morajo spraviti svoja pravila in poslovanje v
sklad s predpisi tega zakona v šestih mesecih, ko zadobi
zakon moč. Če tega v tem roku ne store, obstojajo
nadalje kot neprisilne organizacije po zakonu o društvih,
shodih in posvetih. Prav tako bodo obstajale po omenje-

275

nem zakonu tudi združbe, ustanovljene na osnovi do¬
sedanjih obrtnih zakonov, ki nimajo pogojev za to, da
bi se pretvorile v združbe v smislu tega zakona. Take
združbe so dolžne spraviti pravila v sklad z omenjenim
zakonom o društvih, shodih in posvetih in jih prijaviti
pristojnemu občnemu upravnemu ali policijskemu obla-
stvu. Če tega v šestih mesecih, ko zadobi ta zakon moč,
ne store, prestanejo biti društva. Prav tako morajo
postopati tudi zveze združb, ki obstoje na podstavi do¬
sedanjih obrtnih zakonov.

( 4 ) Obstoječe združbe (zveze) industrijcev, bančnih
in zavarovalnih zavodov se smejo pretvoriti v združbe v
smislu tega zakona in morajo spraviti svoja pravila in
poslovanje v sklad s tem zakonom v šestih mesecih, ko
zadobi ta zakon moč. Če tega ne store, smejo obstajati
nadalje samo na osnovi zakona o društvih, shodih in
posvetih. Centralne združbe (korporacije) in strokovne
zveze industrijcev, ustanovljene po zakonu o radnjama
in predpisih o organizaciji po zakonu o radnjama in
predpisih o organizaciji ministrstva za trgovino in indu¬
strijo, smejo obstajati kot neprisilne organizacije po
zakonu o društvih, shodih in posvetih in morajo spraviti
svoja pravila v sklad z omenjenim zakonom v šestih
mesecih.

K § 442. — 1  Gl. pravilnik o postopanju pri ustanavljanju
združb trgovcev in obrtnikov (v pripombi 1  k § 364.; zlasti člene
1., 8., 9., 10., 11., 15., 16.).

§ 443.

( x ) Ko zadobi ta zakon moč, se ukinjajo v krajinah,
kjer obstoje, vse pravice, spojene s posestjo izvestnih
nepremičnin (realni ali radicirani obrti), in vse izključne
pravice do izvestnih obrtov in delovnih gran, ki spadajo
pod ta zakon, neglede na to, ali pripadajo fizičnim ali
pravnim osebam, odnosno korporacijam.

( 2 ) Sedanji imetniki realnih in radiciranih obrtov 1
obdrže obrtno pravico kot svojo osebno pravico in smejo
obrt po odredbah tega zakona dalje voditi.

18 *

276

( 3 ) Če opravljajo imetniki takih obrtov rokodelski
obrt, pa sami nimajo predpisane strokovne izobrazbe,
smejo opravljati obrt samo, če postavijo strokovno
izobraženega poslovodjo.

K § 443. — 1  Realni obrti so tisti obrti, ki se izjemno,
kakor stvari, dajo prosto odsvojiti, zastaviti' in podedovati. Po
načinu nastanka se dele v: 1. radiciname obute, ki so 'tako spoje¬
ni z lastnino (hišnega) posestva, da preidejo s 'to lastnino na
vsakokratnega lastnika; 2. dominikalne obrti, ki so graščinske
obrtne pravice; 3. točilne pravice, pristoječe občinam ali gra¬
ščinam (gospostvom); 4. prodajne obrte, ki se dajo zasebno¬
pravno prenašati.

Gl. bansko odredbo o izvedbi obrtnega zakona z dne
8. marca 1932., VIII. No. 1786/1, Sl. 1. št. 232/20.

§ 444.

č) Ko zadobi ta zakon moč, se mora izvršiti revi¬
zija vseh pravic do sejmov in do tržnih dni. Ob tej
priliki se morajo ukiniti sejmi, o katerih se pokaže, da
s-o odveč in nepotrebni. Revizijo izvrši ban in predpiše
podrobnejše odredbe o izvršitvi revizije.

( 2 ) Prostori za sejme (sejmišča), ki na dan, ko stopi
ta zakon v moč, ne ustrezajo odredbam odstavka ( 2 )
§ 189., se smejo potem, ko zadobi ta zakon moč, po
odločbi bana tudi še nadalje uporabljati. Glede pre¬
mestitve ali naprave novih sejmišč veljajo odredbe od¬
stavka ( 2 ) § 189.

§ 445.

(*) Dovolitve, ki so se izdale za posredovanje pri
vojaških oblastvih do časa, ko zadobi ta zakon moč,
kakor tudi pravice, pridobljene do časa, ko zadobi ta
zakon moč, prestanejo veljati v letu dni, odkar zadobi
ta zakon moč.

( 2 ) Potem, ko zadobi ta zakon moč, ni izdajati novih
pooblastitev za opravljanje sejmarjenja (fieranti).

( 3 ) Odobrenja, obrtnice, obrtni listi, obrtna ovlašče-
nja in 'dozvole, ki so se izdali po predpisih dosedanjega
zakona o radnjama, zakona o obrtu, obrtnega reda in

277

naredbe o vršenju obrta, prestanejo veljati, če se v letu
dni (§§ 112. in 117.), ko zadobi ta zakon moč, obrt, za
katerega je bilo izdano odobrenje, obrtnica, obrtni list,
obrtno ovlaščenje ali dozvola, ni začel izvrševati. V
takem primeru se mora zahtevati pooblastitev za poslo¬
vanje, odnosno dovolitev po odredbah tega zakona, če se
otvori tak obrt potem, ko zadobi ta zakon moč.

§ 446.

( x ) Vsi obrti in vse pravice, pridobljene po doseda¬
njih zakonih, ostanejo v veljavi tudi, ko zadobi ta zakon
moč. To velja tudi za zakupnike.

( 2 ) Osebe, ki so do dne, ko zadobi ta zakon moč, po
dosedanjih predpisih pridobile pravico opravljati roko¬
delski ali trgovinski obrt, za katerega se zahteva stro¬
kovna ali posebna izobrazba, imajo pravico opravljati
obrt, čeprav ne izpolnjujejo pogojev tega zakona o dokazu
izobrazbe. Imetniki rokodelskih obrtov, ki so pridobili
po predpisih dosedanjih obrtnih zakonov ali naredb
tako pravico, opravljati rokodelski obrt, imajo pravico
do naslova »mojster« in jim pristoje vse pravice in
dolžnosti, ki jih imajo mojstri po tem zakonu.

( 3 ) Pravne osebe, s katerimi se umejo tudi obrtne
zadruge, ki vodijo na dan, ko zadobi ta zakon moč,
rokodelske obrte [§ 9., odstavek ( 2 )], smejo te obrte še
naprej opravljati, morajo pa spraviti svoje poslovanje v
sklad z odredbami tega zakona. Če tega ne store v treh
mesecih potem, ko zadobi ta zakon moč, izgubijo pravico
do obrtovanja.

( 4 ) V območju veljavnosti zakona o radnjama z dne
29. junija 1910., je dovoliti opravljanje izpita za gradi¬
telja (stavbenika) do vštetega leta 1936. vsem zidarsko-
tesarskim mojstrom in pomočnikom stavbenikov, ki se
odlikujejo s svojim gradbenim delom in predlože o tem
posebno potrdilo pristojnega gradbenega oblastva, pa
predhodno pri posebnem izpitu dokažejo občno izobraz¬
bo in znanje. Te osebe smejo opravljati po opravljenem

278

izpitu posle graditelja (stavbenika) samo v dosedanjem
območju veljavnosti zakona o radnjama iz leta 1910.

§ 447.

Zastavljalna podjetja, ki obstoje na 'dan, ko zadobi
ta zakon moč, morajo v roku, ki se jim določi s pravil¬
nikom, zaprositi za dovolitev po odstavku ( 2 ) § 70. za
nadaljnje opravljanje dela in morajo spraviti svoje
poslovanje v sklad z odredbami tega zakona in po tem
zakonu izdanega pravilnika. Drugače, kakor tudi, če jim
pristojno občno upravno oblastvo ne izda dovolitve, jim
to oblastvo ustavi nadaljnje poslovanje.

§ 448.

i 1 ) Pogostinski obrti, ki se zateko na dan, ko zadobi
ta zakon moč, in se vodijo z imeni, kakršnih odsta¬
vek ( x ) § 76. tega zakona ne navaja, smejo imeti svoje
obrate tudi še nadalje z dosedanjim nazivom na način
in v obsegu, ki sta bila doslej v navadi. Za take obrate
se nove dovolitve ne smejo izdajati, niti se ne smejo
obstoječi obrati premeščati z dosedanjimi nazivi. Od
dne, ko zadobi ta zakon moč, se ne morejo izdajati
dovolitve za druge pogostinske obrte kakor za tiste, ki
so navedeni v odstavku (*) § 76.

( 2 ) Ban določi rok, v katerem morajo pogostinski
obrti, ki imajo na dan, ko zadobi ta zakon moč, naziv,
označen v odstavku (*) § 76., spraviti ta naziv v sklad
z odredbami odstavka ( 2 ) tega paragrafa, odnosno rok,
v katerem je treba prijaviti naziv, s katerim se hoče
obrt naprej voditi, da se ustreže odredbam odstavka ( 2 )
§ 76. Ta rok sme ban na prošnjo podaljšati, sorazmerno
z določenimi predelavami, če so za preureditve potrebne
večje instalacije. Za kraje, ki so važni za turistični
promet, ta rok ne sme biti daljši od treh let od dne, ko
zadobi ta zakon moč.

§ 449.

Gospodarske in vzajemne družbe (društva), ki ob¬
stoje po veljavnih predpisih in so upravičene, opravljati

279

zavarovalne posle, obdrže svojo pravico, poslovati. Potem,
ko zadobi ta zakon moč, se takim družbam (društvom)
ne sme več dajati dovolitev za opravljanje zavaroval¬
nih poslov.

§ 450.

Osebe, ki so po doslej veljavnih predpisih pridobile
pravico, opravljati elektrotehnične obrte (§ 56.), morajo
takoj prijaviti pristojnemu oblastvu obseg poslovanja, ki
so ga opravljale na osnovi pravice, pridobljene po prej¬
šnjih predpisih. Pristojno občno upravno oblastvo mora
izdane dozvole, odobrenja, obrtnice, obrtne liste ali
obrtna ovlaščenja skladno z odredbami odstavka (*)
§ 454. zamenjati s pooblastili po tem zakonu.

§ 451.

(*) Osebe, ki so, preden zadobi ta zakon moč, upra¬
vičeno opravljale kakšen obrt, pa so ga prestale ali ga
prestanejo opravljati, smejo iznova ustanoviti isti obrt
brez dokaza strokovne ali posebne izobrazbe po tem
zakonu samo, če so opravljale dotični obrt prej najmanj
dve leti in če ni trajala prekinitev dela nad deset let,
preden zadobi ta zakon moč.

( 2 ) Kljub odredbi odstavka j 1 ) tega paragrafa sme
dovoliti minister za trgovino in industrijo poslovanje
drugim osebam samo, če opravijo poseben izpit, ki se
jim v ta namen za vsak primer posebej predpiše.

( 3 ) Tisti, ki so postali pomočniki do dne, ko zadobi
ta zakon moč, smejo opravljati mojstrski izpit, dasi še
niso opravili pomočniškega.

( 4 ) Čas, ki ga je kdo prebil kot učenec ali pomočnik
do tedaj, ko zadobi ta zakon moč, se brezpogojno šteje
v učno dobo in zaposlitev po odredbah § 25. zakona.

§ 452.

Osebe, ki izvršujejo rokodelski obrt, toda same ni¬
majo strokovne izobrazbe za rokodelski obrt, smejo

280

sprejemati učence v učenje, če so bile, preden zadobi
ta zakon moč, odnosno preden dobe moč uredbe na
podstavi tega zakona, upravičene, imeti učence in oprav¬
ljati obrt, za katerega se šele s tem zakonom zahteva
strokovna izobrazba.

§ 453.

0) Če se na dan, ko zadobi ta zakon moč, zateko
učenci, nameščeni brez pismene pogodbe, mora službo-
davec v mesecu dni, ko zadobi ta zakon moč, skleniti
pismeno pogodbo za preostalo učno dobo.

( 2 ) Dokler se ne ustanove višje narodne šole po
zakonu o narodnih šolah z 'dne 5. decembra 1929., se
smejo kljub odredbam odstavka (*) § 257. 1  sprejemati
potem, ko zadobi ta zakon moč, za učence (vajence) tudi
osebe, ki so dovršile dvanajsto leto starosti. Te osebe
se smejo sprejemati za učence samo, če je ugotovljena
po predhodnem zdravniškem pregledu telesna sposob¬
nost za učenje (delo).

K § 453. — 1  Prav: § 253.

§ 454.

(*) Imetniki obrtov, za katere je po odstavku (D
§ 60. potrebna dovolitev, izvzemši obrte, ki so bili v
poedinih krajinah doslej vezani na 'dopustilo (koncesijo),
morajo zamenjati v treh mesecih potem, ko zadobi ta
zakon moč, svoje dosedanje odobrilo ali drugo listino z
dovolilom po tem zakonu. 1  Ban sme odrediti, da morajo
tudi imetniki obrtov, za katere je po tem zakonu pred¬
pisana pooblastitev, zamenjati doslej izdana odobrenja,
obrtnice, obrtne liste ali obrtna ovlaščenja v roku, ki ga
odredi. V napisih obratov se smejo pustiti dosedanji
nazivi.

(-’) Obrti, ki se po odredbah tar. post. 154. taksne
tarife zakona o taksah ne vodijo z osebnim imenom,
morajo najkesneje v treh mesecih, ko zadobi ta zakon
moč, spraviti obrtni naziv z odredbami § 128. tega zako¬
na v sklad.

281

( 3 ) Osebe, ki so se bavile do dne, ko- zadobi ta
zakon moč, s poklici, ki se po tem zakonu smatrajo za
obrt, toda se po prejšnjih predpisih niso smatrali za
obrt, morajo zahtevati v treh mesecih od pristojnega
oblastva izdajo pooblastila ali dovolila po tem zakonu.
Ta listina se jim izda, tudi če ne izpolnjujejo- pogojev
tega zakona.

K § 454. — 1  Gl. navodila z dne 24. decembra 1932., II.
br. 43.879/u, Sl. n. št. ll/IV/28 iz L 1933., Sl. 1. št. 149/19 (tudi:
št. 83/12).

§ 455.

( J ) Za izdajanje dovolitev za izvrševanje obrtov v
smislu tega zakona v območju veljavnosti dosedanjega
zakona o radnjama z dne 29. junija 1910., za katere je
določena pristojnost prvostopnega občnega upravnega
oblastva, je pristojen ban, dokler ne prenese minister
za trgovino in industrijo pristojnosti na oblastva, dolo¬
čena s tem zakonom. D-okler mini-ster za trgovino in
industrijo ne prenese pristojnosti na prvostopna občna
upravna oblastva, je opravljati banu v omenjenem
območju vse posle, določene v §§ 105. in nasl., ki so po
tem zakonu poverjeni prvostopnim občnim upravnim
oblastvom.

(*') V območju občine mesta Beograda opravlja po¬
stopanje in izdaja pooblastitve ali dovolitve za poslo¬
vanje uprava mesta Beograda, dokler se za opravljanje
teh poslov na tem področju ne organizira komisariat
ministra za trgovino in industrijo. V tem času mora
uprava mesta voditi predpisane registre.

§ 456.

(‘) Takoj, ko zadobi ta zakon moč, morajo vsa občna
upravna oblastva prve stopnje, ki dosedaj niso vodila
obrtnih registrov, uvesti registre po § 99.

( 2 ) V šestih mesecih se morajo, ne da bi se pobirale
kakršnekoli takse, vpisati v registre vsi sedaj obstoječi

282

obrti, ki spadajo v krajevno in stvarno pristojnost do-
tičnih oblastev.

( 3 ) Vsakdo, ki izvršuje obrt ali poklic, ki spada pod
ta zakon, mora v treh mesecih potem, ko zadobi ta zakon
moč, svoj obrt ali poklic prijaviti pristojnemu občnemu
upravnemu oblastvu prve stopnje. Tej prijavi je treba
priložiti prepis dozvole, odobrenja, obrtnice, obrtnega
lista, obrtnega ovlaščenja ali oglasa o protokolaciji. Če
se prijava v predpisanem roku ne poda, se imetniku
obrta odvzame pravica, obrtovati.

( 4 ) Tista upravna oblastva, ki so vodila obrtne re¬
gistre po prejšnjih zakonih, jih morajo spraviti s tem
zakonom v sklad in izvesti ob tej priliki revizijo obrtov,
da spravijo registre v sklad z dejanskim stanjem.

§ 457.

( x ) Od dne, ko zadobi ta zakon moč, je reševati vse
na prvi stopnji nerešene predmete, ki se nanašajo na
izdajanje pooblastitev in dovolitev, odnosno odobritev za
postavitev naprav, po tem zakonu; za predmete, ki so
na prvi stopnji že rešeni, a je zoper nje vložena pritožba
na 'drugostopno oblastvo, pa je uporabljati predpise
zakona, na čigar podstavi se je bila izdala pobijana
odločba.

( 2 ) Kazniva dejanja zoper odredbe dosedanjega za¬
kona o radnjama, zakona o obrtu, obrtnega reda in na-
redbe o vršenju obrtov, storjena do dne, ko zadobi ta
zakon moč, je presojati po prejšnjih predpisih. Prav
tako je presojati po prejšnjih predpisih tudi predmete,
zoper katere je vložena pritožba na višje oblastvo.
Odredbe §§ 414. do 417. tega zakona veljajo tudi v teh
primerih.

( 3 ) Ko se uredš razsodniški odbori v smislu tega
zakona, bodo reševali samo nove predmete; dotlej ne¬
rešene predmete pa bo dovrševati do takrat pristojnim
oblastvom ali ustanovam.

283

§ 458.

( x ) Po vseh vprašanjih, ki so spadala po dosedanjih
posebnih predpisih v pristojnost drugih ministrstev in
ki se prenašajo s tem zakonom v resortno pristojnost
ministrstva za trgovino in industrijo, je prenesti pristoj¬
nost najdalj v mesecu dni potem, ko zadobi ta zakon moč.

( 2 ) Vsa taka vprašanja, ki do dne, ko stopi ta zakon
v moč, po dotlej pristojnem oblastvu niso rešena, se
morajo potem, ko stopi ta zakon v moč, predati v rešitev
oblastvom, ki so pristojna po tem zakonu.

§ 459.

Kolikor ni v zakonu samem posebej označena kakšna
druga zbornica, je z zbornico, dokler se ne izvrše od¬
redbe §§ 393. in 394. tega zakona, umeti zbornico po
dosedanjem zakonu o radnjama z dne 29. junija 1910.,
zakona o ustroju zbornic z dne 29. junija 1868., drž. zak.
št. 85., zakonskega člena VI: 1868 in zakona z dne
1. februarja 1909., zakona o trgovinski in industrijski
zbornici v Skoplju z dne 14. julija 1922.

II. poglavje.

Končne odredbe.

§ 460.

Podrobnejše odredbe za izvrševanje tega zakona
predpiše s pravilnikom minister za trgovino in indu¬
strijo. Minister bo predpisoval uredbe, pravila in rešitve
in izdajal občna navodila za točno in pravilno uporab¬
ljanje odredb tega zakona.

§ 461.

( 1 ) Ta zakon stopi v veljavo in 'dobi obvezno moč
štiri mesece od dne, ko se razglasi v »Službenih novi-
nahe. 1

284

(-) Našemu ministru za trgovino in industrijo pri¬
poročamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo
izvrševanje, vsem Našim ministrom in podrejenim obla-
stvom, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa
zapovedujemo, naj se mu pokoravajo.

K § 461. — 1  Zakon je dobil obvezno moč z dnem 9. mar¬
ca 1932.

V Beogradu,  dne 5. novembra 1931.

Aleksander s. r.

Predsednik
ministrskega sveta
in minister za notranje posle

P. R. Živkovič s. r.

Minister za trgovino
in industrijo
dr. K. Kumanudi s. r.

Videl

in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata,
minister pravde
dr. Drag. S. Kojič s. r.

Stvarno kazalo

Prve številke pred piko pomenijo paragrafe. Številke za
piko (če jih je več, ločene med seboj z vejico) pomenijo odstav¬
ke tega paragrafa. Številke za poševno črto (če jih je več, prav
tako ločene med seboj z vejico) pomenijo točke v tem odstavku.
Sama številka ali število bodisi za besedo, za podpičjem ali
med podpičjema pomeni paragraf z vsem besedilom.

Pripombe se navajajo tako, da je postavljena pred kratico
— pr — številka paragrafa, za kratico pa številka pripombe.

Abadžija 23 pr 7
Acetilen 323.1; 427. III/5; 427. 3
Advokati 1.2/13; 6 pr 1, 14;
352.2; 433.1

Agencije izselniške 60.1/15; 72.
3; 103.5, 7

— lastne, brodarskih podjetij

72.4

— — zrakoplov, podjetij 72.4

— — železniških podjetij 72. 4

— časniške 60.1/14; 102.1/10

— potniške 60.1/15; 72; 102.
1/11

Agenti trgovinski 148.1, 2, 3
Agenture pomorske 60.1/21; 75

— rečne 60.1/21; 75
Akademija pomorska 19 pr 3

— trgovinska 19 pr 3

— — prestop iz dvorazr. trg.

šole 19 pr 3
Aklamacija gl. Vzklik
Akordno delo 340.1/2
Albanija 7 pr 1
Alkohol 107.1/51; 182.1/8

Alkohol zloraba, preklic 5
pr 2

Alva 23.1/64

Amalgamerji 23.1/20

Amaterji 141. 3

Amortizacija 71. 7

Analiza blaga, kemijska 151.1/2

Antikvitete 90;

Aparati avtomatični 422/23

— električni 58. 3

— kirurški 23.1/23

— medicinski 23.1 /23

— prodani 141. 4

— za merjenje električnega to¬
ka 23.1/83

— za razvijanje acetilena 323
Apnenice 107.1/1

Arhitekti 1.2/13; 36.1/1; 40.;

46.1, 3; 422/24; 433.1
Arhiv zbornični 364.4
Asfalt 107.1/56
Avala 1 pr 24; 60 pr 14
Avstrija 7 pr 1
Avtomati 134.1 do 4; 1 pr 27

286

Avtomatične tehtnice in aparati
422/23

Avtomobili 86

Avtorji, založna pravica 1.2/10
Avtorska pravica, svet strokov¬
njakov 1 pr 13

— — zastopanje 1 pr 13

— — zaščita 1 pr 13

Babica 1.2/14; 433.1
Bačka 421 pr 1; 424 pr 1; 427
pr 2

Ban 1.2/17; 7.1, 2; 19.5; 22.2;
23. 3; 25. 4; 32. 1; 39. 1, 2;
42.3; 49.3; 54.1; 58.2; 60.
1/35; 76.2; 78.6; 79.1; 81.4,6;
85.2; 91.1; 92.1; 99.2; 100.4;
101; 102; 103.1, 7; 109.1;
110.2; 121; 122; 125.2; 136.2;
150.2; 152.1; 154.4; 160.5;
180.2; 187.1; 188.1; 190.2,3;
191.3; 193.2; 195.1; 258.2;
283; 284; 291; 292; 293; 295.
1,2,4; 296; 297 ; 299.2; 301;
303.1; 304.2; 312.1,3; 313.1;
314.1; 315.3; 317; 319. 1,2;
320; 342; 343; 345.1,3; 346.4;
349; 362.2; 364.4 ; 377.2;
384.5; 385.1,2; 388; 389.2;
390.3; 394/1,7 ; 411; 418.1/2;
418.2,3; (419.2.); 437.2; 444;
448.2; 454.1; (455.1.)

Banat 421 pr 1; 424 pr 1; 427
pr 2

Bandažisti 23.1/53
Bankirski posli 60.1/7; 67.1;

102.1/5; 103.2
Bankrotstvo, lažno 277. 2
Banovine, območje 257.1; 307.
2/2; 356.1,2; 388 ; 391.1,2;
392.1; 406.1

Baranja 421 pr 1; 424 pr 1;
427 pr 2

Bari 76.3
Barake 125.2

Barvarji 23. 1/41; kožuhovine
23.1/56; perja 23.1/56;
Barvamice 107.1/24
Bednarji 23.1/29;

Beležniki, javni glej Notarji,
javni

Belgijsko-luksemburška carin¬
ska unija 7 pr 1
Belilo svinčevo 74 pr 1; 232
pr 1

Beljakovina, iz krvi 107.1/2
Beljenje hitro 107.1/9

— kosti 107.1/8

Beograd 394/7; 406. 2; 419; 455. 2

Beračenje 179.1/5

Beseda, se da, odvzema 373.2

— »razprodaja« in podobno v
reklami 168; 399.1/15

Beton armirani 35 pr 1
Bicikli, iskanje naročil 143 pr 4
Bilanca 328.1

— letna, objavljanje 64 pr 4
Biljard 76.7

Biserovezci 23.1/40
Bivališče pomočnikovo 308.1

— stalno 176.2; 182.2
Bižuterije gl. Dragotine
Blagajna prisilne združbe 368. 3

— registrirana pomožna 1
pr 25

Blago drugo 143. 3

— ekspresno 72. 2

— galanterijsko 143.2

— inozemsko 182.1/3

— iste vrste, po razprodaji
161.1

— kolonialno 143.2

— konfekcijsko 143. 2

— kupljeno na javni dražbi
(licitaciji) 163

— lastno 190. 2

287

Blago manufaklurno 143. 2

— materialno 422/22

— medičarsko 194

— naročeno, pri razprodaji
165

— na up 214.2

— neokretno 177.1

— novo, pri razprodaji 165

— oprema — 151.1

— označba — v dovolilu 183.1

— platinasto 146; 182.1/9

— razstave — 143.6

— srebrno 146; 182.1/9

— svoje 190. 2

— špecerijsko 143.2

— za delo, na račun plače

214.2

— zaplemba 399. 2

— za prodajo 143. 1; 146;

148.2

— zlato 146; 182.1/9
Bolezen 229.1,2; 231; 239.1/9,

10; 272.1/1; 273.1/1; 326.
1, 2; 329.3; 340.1/5

— nalezljiva 76 pr 1; 179.1/2;
180.2; 219.1

— sklad za podpiranje članov
v — 384. 2, 3, 4, 5

— zavarovanje članov prisil¬
nih združb 384.1, 2, 3

— živalska, kužna 60 pr 13;
91 pr 1; 425/6

Bolnica 77.3; 106.1; 229.2;

230.1

— pristojbine 229 pr 2; 230
pr 1

Bolovanje 230
Bombaž' 107.1/24
Bombaževinarji 23. 1/44
Borza dela, javna 74.1; 427
pr 10

— zasebna 427. 2/2
Bosna 423 pr 1; 427 pr 8

Botrina 350. 3
Boža 23.1/64
Bramba državna 60 pr 17
Branilci kazenski 1.2/13; 433.1
Branjevski obrti 19. 3
Branša 158; 160.6; 161.2; 162.1
Brazilija 7 pr 1
Brezplačnost 211; 270.3;

367.7

Brivci 23. 1/58
Brodarstvo rečno 394/1
Brodi 1.2/7; 60.1/28; 87
Bronasti predmeti 23. 1/17
Brošure 182.1/12
Brusci jekla 23. 1/12

— kovin 23.1/12

Buffet 76.1/7; 76.2,5,8; 77;

78.5; 79.2
Burekdžije 23 pr 8

Carine 198.2,3

— zakon 13 pr 1

Celje 6 pr 2; 60 pr 12; 73 pr 1
Celuloid 107.1/31
Celuloza 107.1/32; 122.1/3
Cement 23.1/70; 35 pr 1; 107.
1/30

Cena lastna 214. 2

— nabavna 307 - 4
Cene določanje 361.1

— dolžnost izobesiti 150.3

— kruha 23 pr 8

— peciva 23 pr 8

— na svetovnem trgu 198. 3

— ob licitacijah 198.2,4;

— za akordno delo, v poslov¬
nem redu 340.1/2

Cenik, cenovnik 81.5; 88.2;

92.2; 129; 361.1

— maksimalni 150.1,2; 399.
1/14; 399.2

Centrale električne 56.2; 58.
2,4

288

Centralne združbe (korporacije)
industrijcev 442. 4
Cerkve 41.1/2; 77.3; 106.1;

119.2

Cesarski patent z dne 20. de¬
cembra 1859. (obrtni red)
422/1

Ceste 41.3; 81.1,2;

— javne, zaščita 60 pr 12
Cianovi plini 60.1/36; 125.2
Cink 23.1/16

Cinkografi 23.1/76
Cirkusi 1.2/12; 433.1
Cizelerji 23.1/17
Copatarji gl. Papučarji
Cunje 107.1/58; 182.1/4
Cvetlice naravne 23.1/57

— presne 176. 3/1

— umetne 23.1/57
Cvetličarstvo 1. 2/1; 190.1;

433.1

Čas delovni, pomožnega osebja
74 pr 1; 157; 210 pr 1;
239.1/11

— — podaljšava 210 pr 1

— — prost za iskanje druge¬

ga mesta 237.1

— — prost za iskanje druge

zaposlitve 332. 5

— — prost za šolo 298.1

— — službojemnika v hišni

skupnosti 232.2

— — v poslovnem redu, za¬

četek in konec 340.1

— nastanka članstva prisilne
združbe 359.1

— odpovedni, plača za — —
243.1, 2

— prestanita obrta 171. 2

— službenega razmerja po
prehodni potrebi 332. 4

— službovanja, dogovor. 241;
ne dogovorjen 332.1

Čas učenja 266

— za razprodajo 160.4

— — podaljšava 160.5

— za učenje se mora učen¬
cem dati 269.1

Časniške agencije 60.1/14; 102.
1/10

Časopisi gl. Novine, Tisk
Čast, stanovska, vzdrževanje,
pospeševanje 362.1/1

— žalitev — 238.2/5; 238.3;
239.1/6

Častne pravice, izguba 12.1; 12
4; 316; 346.1: "371. 3/2; 400.
1/2

Čebelarstvo 1.2/1; 190.1; 433.1
Češkoslovaška 7 pr 1
Češkoslovaški državljani, za¬
poslitev 74 pr 1

Četrtletje, koledarsko 227.2;

332.2

Čevljarji 23.1/50
Čežana, slivova 428.1/15
Čistilci 23.1/41
Čistina, kontrola 1 pr 6
Čistota 126.1

Čitljivost poslovnega reda 341. 2

Čižmarji 23.1/50

Članarina 358.4; 365.1/5; 365.2;

377.1/3; 377.2; 381.2, 3
Člani častni, prisilnih združb,
365.1/2

— industrijskih združb 391.1

— izpitne komisije 283 ; 286.2;

287.1; 312.2

— — — mojstri 312.2; 315.2;

316; 317.1

— — — strokovnjaki, ne moj¬

stri 312.3

— krajevnega šolskega odbora

303.2

— neprisilnih strokovnih orga¬
nizacij 345.2

289

Člani občinskega odbora 303.2

— prisilnih združb: evidenca

367. 3/1

— — — obveznost', biti —

355.1

-pravica, biti — 355.1

— — — premajhno število

390.1

— — — prestopivši 390. 3

— — — uprave, disciplinsko

kaznivo dejanje

389.1

— — — — najstarejši član

367.4; 372.1; 373.
1; 377.1/2

— — — — razrešitev 389.2

—  -— terjatve združbe

zoper člane — iz
poslovanja 377.1/5
- vpisovanje 367.3/1

— — — zastopanje na skupšči¬

nah 371. 2

— — zavarovanje 384.1

— rodbinski 155; 162.1; 216;
238.2/4, 5; 238.3; 239.1/6;
273.1/3; 315.3; 352.2

— zveznih organizacij 363
Članski vlog gl. članarina
Članstvo prisilne združbe, osta¬
ne ob prestanku obr-
ta 359.4

— — — prestane 359.2, 3/1,2

— zbornice, prestane 393. 4
Copičarji 23.1/38

Čreva, prirejevalci — 23.1/67

— strune iz — 107.1/29
Črevarji 23.1/67
Črkolivci 23.1/67

Dalmacija 422 pr 1; 424 pr 2;
427 pr 3

Dan, ko morajo biti vsi obrtni
lokali zaprti 187.1

Dan, tedenski 187.1

— za sejme 187.1

— za tržne dni 187. 1
Dajatve davčne 211 pr 1
Davek uslužbenski 211 pr 1
Dediči po zakonu 14 pr 1
Dejanja disciplinsko kazniva

263.3

— nemoralna 238.2/4; 239.

1/7

— protizakonita 238.2/4; 239.
1/7

— zoper telo in življenje 179
pr 1

Dekoraterji 23. 1/43
Del plače, sorazmeren 240
Dela javna 202.2; 203; 204.1/1;
204.2, 3; 205

— naročena 138. 1 ; 2

— nekatera, izvajanje v ne¬
kih krajih 41 pr 2

— umetniška 182. 2

— v državi 144. 1; 196.1

— za račun države in samo¬
upravnih teles, nadzorstvo
nad njimi 201

Delavci 105.1; 196.2/3

— člani razsodniškega odbora

346.1

— inozemski, zaposlovanje 74

pr 1

— — gl. tudi Češkoslovaški

državljani, Ruski držav¬
ljani

— jugoslovanski državljani
198. 2

— obrtni 206. 2

— pooblaščenci pred razsodni-
škim odborom 352. 7

— strokovni 141.4

— tvorniški 206. 2

— v stavbnih podjetjih 422/10

— — — inozemski 196. 5

19

290

Delavci v tvornicah, poslovne
knjižice 307.1

— — poslovni redi 340.1/4

— zavarovanje, 211 pr 1; 219
pr 1; 230 pr 2; 232 pr 1

— zaščita gl. zaščita delavcev
Delavke porod 219 pr 1
Delavnice brodarskih podjetij

1.2/6; 433.1

— ne podložne odobritvi po
§§ 108. nasl. 119.3

— ne spadajoče pod obrtni za¬
kon 29.1

— obrtov na osnovi dovolitve
62

— postavitev 4. 5:103. 7; 105.1;
106; 107; 108; 121; 122

— prisilnih združb, število

358.2

— tvorniškega podjetja, isto¬
vrstne 275. 2

— v državi 196. 2/1

— vojaške 1.2/8;

— železniških podjetij 1.2/6;
433.1

— gl. tudi: Lokal, pomožni
Delavnik 152.1; 153; 413.3
Delavnost gospodarska 333. 8

— hišna 1. 2/17

— — domača 177.1; 190.1, 3

— — — izdelki 194

— v državi, ugodnosti za po-
vzdigo — 196. do 205

Delavstvo 198. 4

Delegati, zastopniki članov na
skupščinah prisilnih združb

371.2

Delež pri dobičku 328.1
Delitev dela 252. 2

— imovine zbornice 394/10

— zbornic 393. 4; 394/10
Delniške družbe 9. 2

— kreditne ustanove 68.1/1

Delo, delitev — 252. 2

— domače 215 pr 1

— mednarodna konferenca,
konvencija 7 pr 1

— nadurno, plačljivost 74 pr 1

— obvezno, mednarodna kon¬
vencija 74 pr 1

— posredovanje — 60.1/20;

74.1

— posredovanje — 252.1

— praktično 252.1

— prisilno, mednarodna kon¬
vencija 74 pr 1

— zavod za — 272.1/3
Delovanje za osnavljanje gospo¬
darskih zadrug in podjetij

362.3

Delovni red gl. Red delovni
Delovodska šola, elektrostrojna
53/2

Denar 1 pr 6; 214 pr 1
Denarstvo 394/1
Denaturiranje dehidriranega
špirita 60 pr 15
Depresija 333. 8

Desetina članov prisilne združ¬
be 371.5, 6

Desinfekcija gl. Razkužba
Deska za uradne objave 109.3
Destilacija rudninskih olj 103.3,
7; 107.1/11; 122.1/4; 132.3
Destilati katrana. 107.1/27
Detektivske pisarne, zasebne
61.1/19; 102.1/15
Dežnikarji 23. 1/54
Dim 111.1

Dimnikarji 23.1/88; 150.2; 173;
398/10

Dimnikarski cenovniki 92. 2

— mojster 92. 2; 93.3

— obrt 60.1/33; 92. do 94.;

150.1

— okoliš 92.2; 94.1

291

Dimnikarski pravilniki 92; 92
pr 1

Dimniki, tvorniški 92. 2

— visoki zidani, stabilnost 35
pr 1

Dimovodni objekti gl. Objekti
Dlaka, živalska 107.1/28
Dnevnica, ovira, zaslužiti — 224
Dnevnik, krajevni 372. 2
Doba, poskusna 262

— starosti 179.1/1

— trajanja 184.1

— učna 261.2; 263; 266; 269.6

— zaposlitve, vpisovanje v po¬
slovne knjižice 307.1

Dobave 196.5; 198.1, 4; 201.1,
2; 203; 204.1; 204.1/1

— gl. tudi Nabave
Dobiček, delež pri — 328.1

— odločilen za plačo 328.1
Dobre šege 1 pr 1

Dohodki prisilnih združb, uprav¬
ljanje 367.3/4; 381.2

— v naravi 238.2/2

— zbornic, ubiranje 393.4
Dojitev 326. 5

Dokaz bolezni 239.1/10

— izobrazbe 4. 2; 19.1,3; 21.1;

24.1, 2, 5; 49.3; 62; 78.4;
88.3; 93.2; 132.4; 318;

451.1

— nevarnosti za zdravje 273.
1/2

— sposobnosti, telesne 252.1;
272.1/1

— strokovnega dela 49. 3

— učenja 30.1; 31. 2

— učne dobe 26.1

— zaposlitve 26.3; 30.1; 31.2;
93.2; 312.1

Doklada, zbornična 394/1, 10;
394; 428.1/10

Dokončanje kazenskega posto¬
panja 314. 2

Doktor farmacije 66.1; kemije
66.1; medicine 66.1
Določbe pogodbe, bistvene
238. 2/2

Določitev druge izpitne komisi¬
je 282. 2; 313.1

Dolžnost člana izpitne komisi¬
je 312.4; 313.2; 317.1;
315.3

— — razsodniškega odbora

346.2

— — uprave prisilne združbe

389.1, 2

— nositi krošnjarsko dovolilo
pri sebi, ga pokazati 183. 2;
239.1/3

— proti pomožnemu osebju, za¬
nemarjanje — 362.1/2

— proti učencem, prekršitev
256.1/1; 402/3

— roditeljska po zakonu 258. 4

— šolska 295.1

— zaposliti učenca po oprav¬
ljenem pomočniškem izpitu

294.1, 2

Dolžnik konkurzni 11 pr 1
Dom, službodavčev, učenec živi
na — 268.2
Domači 239.1/7

Domači obrt gl. Delavnost hišna
Domine 60.3; 76.7; 103.6;

122.1/4; 132.3
Domorodci, strokovni 196. 5
Domovi za pomočnike 362.1/4

— za učence 362.1/4

— za vzgajanje maloletnikov
272.1/3

Domovinski kraj 307. 2
Domovinstvo 6. 2

— zakon 6 pr 2

19 *

292

Dopisovanje obrt. zbornic 392. 4
Dopolnitev dovolitve 140. 2
•*— pooblastitve 140.2

— poslovanja, lastnega 137.1

— pravil 377.1/1; 377.2; 365.
1/10

— pravilnikov 428. 2
Dopust 329
Dopustilo 454. 1

Dopustnost reševanja spora pred
razsodniškim odborom 352.3;
431.4

Dosmrtnost službenega razmer¬
ja 233.3

Dospelost posojila 71.4

— provizije 227.1

— zastavnega lista 71.4
Dostavek k poslovnemu redu

339. 3; k učni pogodbi 259.2
Dostojanstvo skupščine prisilne
združbe, kršitev 373.2
Dovod 407. 2

Dovolilo 98.1; 183.1,2; 185;
190.2; 454.1

Dovolitev (vobče:) 3.1/2; 3.3;
4.3; 60; 61

— — dokončna 113.4
- nova 132.3; 174.1

— — ob ustavitvi poslovanja

172.1

— — ob varščini, preklic 64.2

— — po novem obrtnem za¬

konu 445. 3

— — prostost od taks za do¬

sedanje imetnike obrta
436. 2/6

— (posebej:) za avtomate,

predhodna 134. 2

— — za gostinske obrte: pred¬

hodna 79.2

— — — — nova, za doseda¬

nje gostinske obr¬
te 448.1

Dovolitev (posebej:) za indu¬
strijska podjetja
(tvornice) 32.2

— — — — predhodne 60. 3, 4

— — za krošnjarjenje, poseb¬

ne 176.2

— — za poklice, ki so sedaj

obrti 454. 3

— — za rokodelski obrt, ob

prestopu v drug — 31.3

— — za sejme 187.1,2; 188.1
-za trgovanje s kmetij¬
skimi in gozdnimi pro¬
izvodi z ladjo 176. 4

— — za trgovinski obrt: 140.

1, 3; nova 140.3

— — — — z antikvitetami, ni

treba — 90

- za tržne dni 187.1,2;

188.1

— — za zavarovalne posle go¬

spodarskim in vzajem¬
nim družbam (društvom)
449

— — za zastavljalna podjetja,
obstoječa 447

— preklic — , ob nepoloženi
varščini 64. 2

Dovršitev proizvodov 137.1
Dozvola 445.3; 450; 456.3
Draginja, pobijanje 150 pr 1
428.1/2

Dragocene kovine 23.1/18
Dragotine 182.1/9
Draguljarji 23.1/18
Dražbanje, javno 69.2; 71.4
Dražbe, javne 69.2; 102.1/7;
163

— — objava 71.4

— — oznanitev 71.4

— prostovoljne 69. 2
Dražbališča po izvrš. redu 60

pr 9

293

Dražbovališča po izvrš. zakonu
60 pr 9

Dražbovalnice 60.1/10; 69; 70;
102.1/7

Drobiž gl. Denar
Droge 60.1/6; 66

— narkotične 428.1/18

— opojne 60 pr 2
Drogerije 60 pr 4
Drug obrt 4.4

Društva (po društvenem zako¬
nu) 206 pr 1; 297 pr 1

— človekoljubna 1.2/16; 72.1

— gospodarska in vzajemna za
zavarovalne posle, obstoje¬
ča 449

— turistična 1.2/16; 72.1
Družbe delniške 9 pr 3; 64

pr. 4; 67.2; 95.2/1; 95.
4; 102.1/5; 102.4; 103.
2, 4, 7; 122.1/4

— — inozemske 7 pr 2; 64

pr 4

— gospodarske in vzajemne
za zavarovalne posle, ob¬
stoječe 449

— javne trgovinske 10. 1, 2;
21.1; 95.2/1; 128 pr 1;
133.2; 139; 162.2

— komanditne 10.1,2; 21.1;
64 pr 4; 69 pr 1; 95.2/1;
128 pr 1; 133.2; 139; 162.2

— na delnice 10 pr 1; 128
pr. 1

— z omejeno zavezo 7 pr 2;

9.1, 2; 60 pr 5, 6; 64
pr 4; 95.2/1; 95.4; 102.
1/5; 102.4; 103.2, 4, 7;
122.1/4; 128 pr 1

— — inozemske 7 pr 2; 9 pr

2; 64 pr 4

— zavarovalne gl. Zavaroval¬
ne družbe inozemske

Družbenik 133.2; 139; 162.1
Država 9.2, 3; 40. 2; 56. 3; 58.2;
60.1/1; 60.4; 103.3; 122.
1/4; 151.1/1,2; 196.1; 198.
1,2; 200.1; 208; 257.1

— javna varnost' in red v —,
zaščita (zakon) 61.2; 179.
1/4

— licitacije 197.1

— obramba in zaščita —, pod¬
jetja za — 60.4

— predmeti, proizvajani v —
202.2

— tuje 138. 2

Državljanstvo, jugoslov. 196. 2/3;
198.4; 316

Državna hipotek, banka 64.2
Duh, neugodni 105.1
Duhovniki 6.1

Duplikat poslovne knjižice 310.
2,3

Edikt gl. Oklic
Eksekucija gl. Izvršba
Elektrarne gl. Centrale, elek¬
trične

Električni tok, merjenje 23.1/83;
107.1/25

— — normalizacija frekvenc^

60 pr 1

— — — napetosti 60 pr 1

— — razsodišče za cene 60

pr 1

— — ureditev cen 60 pr 1
Elektroinstalaterji 54 pr 2; 57
Elektroinstalaterska dela 50/2
Elektroinstalaterski obrti 53;

56.2

Elektrostrojni inženjerji 51.1;
55; 56/1

Elektrostrojni odsek tehniške
fakultete 52/1

—  - srednje šole 52/2; 53/1

294

Elektrotehnična dela 50/1
Elektrotehnični obrti 24.6; 50
do 59

— obseg, razmejitev, po¬
drobnejše odredbe 59

— — imetniki — —, doseda¬

nji 450

Elektrotehniki 51/2; 54 pr 1;
56/2

Elektrovodi, razlastitev zanje
58 pr 1

Emailerji 23.1/19
Empergerjeve grede 35 pr 1
Energija, električna 60.1/3; 102.

1/2; 107.1/25; 122.1/1
Enote, blagovne 151.1/1
Esnafi 442.1
Estonija 7 pr 1
Evangelijci 6 pr 1
Evidenca o izključenih obratih
(podjetjih) od javnih dobav,
del 204.2

— razpisanih licitacijah za jav¬
ne dobave 202.2

Fajansa, slikanje 23.1/5
Faktorji 216
Fakture 165
Fakulteta, pravna 73.1

— tehniška 37.1; 52.1
Fieranti 445. 2
Filiallca gl. Podružnica
Filmi 107.1/44; 122.1/3
Filmska podjetja 23.1/77
Finansiranje vzorčnih sejmov,

razstav 195. 2
Finska 7 pr 1

Firma 48; 95.2/1; 128.1,3; 129;

130; 151.1/3; 159.1/1; 307.2/4
Firnež gl. Pokost
Fond gl. Sklad
Fondi, trgovački i zanatski
440.1

Fondi, v členu 161. prejšnjega
zakona o radnjama 440.1,2
Fotografi 23.1/77; (141.3)
Fotografija 307. 2
Francija 7 pr 1
Frizerji 23.1/58

Galalit 23.1/32

Galanterija, kovinska 23.1/17

— usnjena 23.1/36
Galvanizerji 23.1/21
Galvanoplastiki 23.1/21
Garancijska pisma 64. 2
Gijošerji 23.1/19

Gips gl. Sadra
Gipsarji gl. Sadrarji
Geometri 1.2/13; 433.1
Glasovanje na skupščinah 375.
1; 376

— — — imensko 375.2; 376;
-tajno 375.1; 394/5

— — — z vzklikom 375.1
Glavničarji 23.1/32
Gledališča 41.1/2; 80.1
Glinasta posoda 107.1/35
Gnojila, umetna 107.1/54
Godba 76.7; 77.6
Godilnica 107.1/6
Godovi, cerkveni 194
Gospodinjstvo, lastno 247
Gostilne 76.1/4; 76.2,5,6,7,8;

77; 78.4, 5; 79.2; 80.1; 214.
4; 427.2/1

Gostilničarski obrti, gl. Obrti
pogostinski

Gostilniški obrti, gl. Obrti po¬
gostinski

Gostišča 76.1/3; 76.2,6,8; 77;

78.4,5; 79.2
Gozdarstvo 1. 2/1

— postranska podjetja 1. 2/1

— postransko poslovanje 1. 2/1
Gozdi 206 pr 1

295

Gradbe države in samouprav¬
nih teles 197.1

— nizke 37.1

— visoke 37.1

Gradbena dela brez gradbene
dovolitve 47. 2

— — na navadnih gradbah

47.2

— — v lastni režiji 47. 2

— — za lastno potrebo 47. 2
Gradbeni obrti 24.6; 35. do 50

— — imetniki — — , grele

§§ 41. do 45.: 399.1/4

— — krog upravičencev 36

— — obseg 35; 49.1

— — odgovornost 47.1

— — razmejitev med seboj

49.1

— pravilnik, navodila za izde¬
lavo 35 pr 1

— predpisi 80.1; 126.1

— — za sela blizu mest in

trgov 35 pr 1

— zakon 35 pr 1; 114
Gradbeno stališče 109. 4
Graditelji 36.1/2; 41.4; 42.3

— nizkih gradb 41.3

— visokih gradb 41.1, 2
Gradivo umetno, za tlakovanje

cest 143 pr 4

Grane, poedine industrij. 391.2
Graverji 23.1/19
Graverji — steklarji 23.1/4
Grčija 7 pr 1
Gremiji 442.1, 2
Greznice 60.1/35
Gugalnice gl. Nihalke
Gumbi, koščeni 107.1/15
Gume elastične 60 pr 12

Halva gl. Alva
Han 76 pr 1

Hercegovina 423 pr 1; 427 pr 8

Hiba, telesna 270.3
Higiena 77.1; 83; 126.1, 2, 4;
232

Hiša, obrtovanje po hišah 153

— roditeljska, učenec potre¬
ben hiši — 275.1/3

Hlebari 23 pr 8
Hmelj 107.1/59

Hoja od kraja do kraja, od hiše
do hiše 176.1; 177.1

— v šolo, gl. Šola, pohajanje
Hoteli 76.1/1; 76. 2, 6, 7, 8, 9; 77;

78.1,4,5; 79.2; 128.1
Hrami, božji 77.3; 106.1 119.2
Hrana 126.2; 127.2; 126.2 in
127.2, 3, 4; 181.1; 214.2, 3;
256.1/1; 260/8; 269.5; 329.2;
398.8

Hranarina 230. 2
Hranila 107.1/43
Hranilne vloge 64.1
Hranilnice banovinske 64.2; 68.

1 / 2 ;

— mestne 70.1

— občinske 68.1/2

— regulativne 68.1/2
Hranitev poslovnih knjižic 309. 1
Hranišča 98.4; 132.6

Hrup 105.1; 111.1; 119.2
Hrvatska 421 pr 1; 424 pr 1;
427 pr 2

Igrače 194

Igre na srečo 1.2/12; 11 pr 1;
433. 1

— — — ne prepovedane 76. 7
Ime 48; 128.1, 3; 159.1/1

— gostinskega obrta, doseda¬
nje 448.1

— osebno, obrti z — — 454. 2

— označba blaga z — 151.1/3

— uporaba drugega — doma¬
čega podjetja 129

296

Imena članov v skupščinskem
zapisniku 376

Imenovanje tretje osebe, provi¬
zija 222.1

Imetnik obrta, bivanje, poslo-
• vanje v lokalu 155

— — dosedanji 436.2/6
- novi 276.1, 2

— — samostojen 148.1; 215

— — sme prodajati na sejmih

190.2

— — — — na tržnih dneh

190.3

Imovina industrijske združbe
391.5

— nepremična 377.1/7; 377.2

— prisilne združbe, upravlja¬
nje 365.1/9; 367.3/4; 381.2

— dosedanje prisilne združbe,
442.2

— prestale prisilne združbe

390. 2, 3

— — — sorazmerna delitev

390.3

— razpuščene prisilne združbe

390.4

— zbornice, delitev 394/10
Industrija hišna 215 pr 2

— hotelska 76 pr 1

— obseg (pojem) 394/1
Industrijci, domači 198.1, 2

— združbe industrijcev 391.1
do 5

— združbe (zveze) industrij-
cev, obstoječe 442. 4

Industrijski obrti, dokaz poseb¬
ne izobrazbe 19.4

— — nadomestilo za dobo

učenja 20.1

— — pristojnost 103. 2
Informacije, podjetja za daja¬
nje — 60.1/13; 102.1/9

Inozemci gl. Tuji državljani

Inozemske delniške družbe,
pravica obrtovati 7. 2

— družbe z omejeno zavezo,
pravica obrtovati 7.2

— zadruge, pravica obrtovati

7.2

— — — združevanje z doma¬

čimi 7. 2

Inozemski državljani gl. Tuji
državljani

Inozemstvo 151.1/1, 2
Inšpekcija dela 74 pr 1; 98.4;

109.4; 110.1; 232 pr 1
Inšpektor strokovnih banovin¬
skih šol 304. 2

Instalacija delavnic in strojev
108. 2/1

— v gostinskih obratih 448.2

— za proizvajanje električne
energije 107.1/25; 122.1/1

Inštalaterji aparatov za merje¬
nje električnega toka 23.
1/83

— električnih instalacij za raz¬
svetljavo 23.1/83

— elektrovodov 23.1/83

— kanalizacijskih naprav 23.
1/81

— mojstri 46. 3

— ogrevanja 23.1/82

— plinskih naprav 23.1/81

— prodanih aparatov in stro¬
jev 141. 4

— vodnih naprav 23.1/81
Instrumenti, glasbeni 23.1/26

— kirurški 23.1/23

— medicinski 23. 1/23

— optični 182.1/9
Interes, interesi gl. Korist
Invalidi 93.2; 177.1; 431.1
Inženjerji arhitektonske stroke

36.1/1

— diplomirani, izpit 40 pr 2

297

Inženjerji elektrostrojni, poobla¬
ščeni 51/1

— gradbene stroke 36.1/1

— kemije 66.1

— pooblaščeni 1.2/13; 1 pr 17;
36.1/1; 40.1; 41.2, 3, 4;
42.3; 46.1, 3; 55; 433.1

Iskanje drugega mesta (službe¬
nega) 237.1
Italija 7 pr 1

Izbris obsodbe 12.2; 147.2/3;
179.1/4; 316

Izdaja poslovne tajnosti 239.1/5
Izdajanje dovolitev 96.1

— izkaznic 430

— izpričeval o službi, neres¬

ničnih 247.4

— — — — odklonitev 249. 4

— — za pomožno osebje 436.

2/2

— novih odločb 414.4

— pooblastitev 96.1

— poslov, knjižice, spori 344/4

— potrdila učencu 280.1, 2

— uredb itd., predhodno za¬
slišanje 409. 1

Izdatki članov razsodniških od¬
borov v gotovini 349

— v službenem razmerju, po¬
vračilo in zastaranje 330.
1,2

— za zdravljenje 230.1
Izdelki iz platine 1 pr 6; 23

pr 3

— — srebra 1 pr 6; 23 pr 3

— — zlata 1 pr 6; 23 pr 3

— mlečni 76. 2, 4

— tobačni, mali prodajalci 1
pr 27

Izdelovanje blaga v državi 196.1,
2/1; 201.1

— — v trgovinskem obrtu

141.1

Izdelovanje rokodelskih pred¬
metov, samostojno, dokaz
pri izpitu 318

Izguba častnih pravic 147.2/3;
316

— poslovne knjižice 310. 2

— pravice, imeti javno tehtni¬

co 438. 2

— — obrtovanja 395.1/5; 396;

400.1, 2, 3; 446. 3

— — razkiniti službeno pogod¬

bo 272.2

— v teži ali meri, meje 151. 2
Izjava občine, da hoče sama

obrtovati 70.4; 84.1; 88.3;
91.1

— o odklonitvi posla 222. 2

— pismena ali zapisniška kot
nadomestilo za pismeno
učensko pogodbo 258.4

— plačevati plačo še po raz-
kinitvi službenega razmerja
337.2

Izjeme glede obrtov brez stal¬
nega poslovališča 153

— — našega državljanstva za

krošnjarjenje 176.2

— — odpiranja ali zapiranja

obrtnih lokalov 152. 3

— od nedeljskega počitka
154.1, 2, 4

Izkazilo 98.1; 367.5; 430
Izkaznica 98.1; 147.1, 2; 367. 5;
430 pr 1

— se odreče 147. 2

— uradna 143.1
Izključitev člana razsodniškega

odbora 350. 3

— od javnih dobav in del
204.1/2

— od uživanja ustanov prisil¬
ne združbe 368.1/3; 368.2

— učenca iz šole 263. 3

298

Izključitev uveljavljenja pravic
iz službene pogodbe 246.1
Izkoriščanje ljudi, pretirano 179
pr 1

Izločitev člana izpitne komisije
284; 315.3

— razsodniškega odbora 350. 3

— izpitne komisije 282.2; 284;
313.1; 315.3

Izobešanje poslovnega reda
341.2

Izobrazba fakultetna 312.2, 3;
385.1

— popolna fakultetna 345.1

— posebna 446. 2

— posebna strokovna 323.1

— strokovna 3.2; 66.1, 2, 3;
137.2; 446.2; 452

— šolska, višja od osnovne
šole 298. 2

v službi 250

Izobraževanje, splošno tehniško
in strokovno 362.1/4

— šolsko, rokodelskih učencev
295.6

Izostanek izvršitve posla, provi¬
zija 223.3

— nasprotne storitve, provizija

223.3

— od posla 272.1/6

— od razprave 352. 3

— službodavčev, od dela
273.1/4

— sodba po — 352. 3
Izpisek iz katastrskih map in

zemljiških knjig 108. 2/2

— iz poslovnih knjig, zaradi
provizije 222. 4

— iz vpisnika učencev 281.2

— predpisov 183.1
Izpit diplomski 73.1

— državni strokovni 40.2;

56.3

Izpit mojstrski 24.2; 25.2, 4;

26.1, 3, 4; 30.2; 31.2, 3;
49.3; 53.1, 2, 3; 312. do
322; 451.3

— — pravila 322 pr 1

— o občni izobrazbi in znanju
38.1/3

— pomočniški 24.2; 25.1, 3,

4; 26.1, 2, 4; 49.3; 256.
1/3; 256.4; 282. do 294;
312.1; 451.3

— — pravila 292 pr 1

—  - založba 292 pr 1

— — uredba 291 pr 1

— posebni za kinooperaterje

323.1, 2

— — za kurjače parnih stro¬

jev in kotlov 323

— — za obnovo prej opravlja¬

nega, a opuščenega obr-
ta 451.2

— — za poslovalce električnih

naprav in aparatov za
razvijanje acetilena
323

—  -- parnih strojev in kot¬

lov 323

- za voditelje tehtanja bla¬
ga 88.3, 6

— priprava učenčeva za po¬
močniški izpit 269. 6

— za avtomobilskega šoferja
428.1/12

— za elektrotehnika 51/2; 52

— za graditelja 37; 39

— za kinooperaterja 80. 2

— za klesarskega mojstra 38.
1/1; 39.2; 49.2

— za pooblaščenega inženjerja

ali arhitekta 40. 2

— — — elektrostrojne stroke

56.3

299

Izpit za lesarskega mojstra 38.
1/1; 39.2; 49.2

— za vodnjakarskega mojstra
38.1/1; 39.2; 49.2

— za vozača motornih vozil 86

— za zidarskega mojstra 38.
1/1; 39.2; 49.2

— završni 37.2; 38.1/1; 52/2
Izplačilo računov za javne do¬
bave 200.1

— — — — odgovornost za od¬

lašanje — 200. 2

— zaslužka (prejemkov), te¬
densko 340.1/2

Izpolnitev konkurenčne klavzule
337.3

Izpostava zbornice 393. 4
Izpraznitev stanovanja 247; 344/5
Izprememba delavnic in naprav,
manjše 118.1
— — med gradnjo 113. 2
- — na zgradbi 119.2
- — — po gradnji 118.1
majhne na blagu po trgov¬
cu 141.1

— pravil prisilne združbe 365.
1/10; 377.1/1; 377.2

— pravilnikov 428. 2

— sejma 188.1

— učne pogodbe 259. 2

— v napisu 128. 6

— v osebi 119. 2

— v poslovnem redu 339. 3, 4

— v proizvajanju 118.1

— v sedežu, sestavi zbornic
393.2

Izpričevalo, hranjeno, izdaja —
249.2, 4

— izdaja — , prosta taks 436.2/2

— — spor o — 344/4

— kvalificirano 250 pr 1

— lažno, podtaknjeno 239.1/1

— mojstrsko 321

Izpričevalo navadno 250 pr 1

— neresnično 249. 4

— o delovni nesposobnosti
219. 2

— o opravljenem mojstrskem
izpitu 321.1

— o službi 249.1, 2

— o uspešni dovršitvi strokov¬
ne šole 312.1

— overovitev — , prosta taks
436. 2/2

— posebno, o vedenju, pridno¬
sti in izobrazbi v službi
250

— zdravniško 239.1/10; 326.5
Izrezovalci lesa 23.1/31
Izročitev hranjenih izpričeval

249.3

— poslovnih knjižic službodav-

cu 309.1

službojemniku 309.1

— — — _ prisilna 311

— provizije itd., prejete proti¬
pravno 225. 2

— zaslužka službojemnikovega
službodavcu 325.1

Izseljevanje komisariat 60 pr 10

— posvetovalni odbor 60,pr 10

— pravilnik 60 pr 10

— v evropske države 72 pr 1
Izselniki 72.3

Izselniški zakon 60 pr 10; 72
pr 1; 103. 5

Izstop iz prisilne združbe 359. 2

— iz službe: brez važnega raz¬
loga 327. 2

— — predčasni 240 ; 241; 246.

1, 2; 334.2

— — razlogi za — 334.1;

(335. 2)

— —■ takojšnji 238. 2/1 do 7

— — vpis v poslovno knjižico

307.2/4; 309.1

300

Iztek časa 231; 233.1, 3; 238.1,
2; 239. Ido 12; 241; 256.1/4;
288.2; 327.2; 332.2

— dne 246.1, 2

— učne dobe 265; 271.1/1

— učnega roka 272.1
Izterjava denarne kazni 405. 3

— disciplinske denarne kazni

368.3

Izučevanje učencev 256.1/3;
256.1/5, 2, 4; 257. 2; 260/7;
269.1

Izučitev rokodelstva, praktična
286.1

Izvajanje del v nekih krajih 41
pr 2

Izvedba novega ob. z., banska
odredba 9 pr 1; 60 pr
17; 76 pr 1; 258 pr 1; 443
pr 1

Izvedenec, zaprisežen 328. 2
Izvod 57; 259.1, 2
Izvor domači 196.2/2; 196.3;
198.1, 2, 3

— inozemski 196.3; 198.4

— označba — 151.1/1
Izvoščki 60.1/27; 125. 3

— BJed, Bohinj, poslovanje 85
pr 1

Izvršba 64.3; 94.2; 352.3, 5;
368.3; 381.3; 405.3

— zakon (§ 296) 135 pr 2
Izvrševanje obrta brez dovoli¬
tve 398/1

— — brez pooblastitve 398/1

— obrtnega zakona: podrob¬
nejše odredbe 460

Izvršitev kazni ob predlogu za
omilitev kazni 417. 3

— odločbe, zadržanje od —
387.1; 388 ; 394/7'

— posla izostane, provizija

223.3

Jajca 176.3/1
Jamčevina gl. Varščina
Jamstvo za prodane aparate in
stroje 141. 4
Japonska 7 pr 1
Javiti je premestitev obrta 131.5;
132.5

— zadržek za opravljanje služ¬
be 219.2

Javna dražba 60.1/10

— varnost 179.1/4

— zvanja 6.1

Javnost glasovanja na skupšči¬
nah 375.1

— izpita, mojstrskega 312.1
-pomočniškega 282.1

Jedila gorka 76. 2

— mrzla 76. 2

— oddajanje — v planinskih
kočah 1. 2/16

— prodajanje 181.1; ob cer¬
kvenih godovih in slavah
194

Jermenarji 23.1/35
Jezera 1.2/7; 60.1/28; 87.1
Jezik, državni 128.1

Kabine 72.2; 80.1

Kader, vojaški, stalni 221; 238.

2/7; 271.1/2; 428 pr 4
Kafedžije 11 pr 1
Kalcijev karbid 427. III/5; 427.3
Kaldrmari, kaldrmdžije 23 pr 11
Kaluparji, kovinski 23.1/20
Kamen iz žlindre 35 pr 1

— lomljen 35 pr 1

— preizkušanje 35 pr 1

— umetni 23.1/70;

— za tlak 35 pr 1
Kameni, dragi 146
Kamenje umetno, iskanje na¬
ročil 143 pr 4

Kamenolomi 107.1/1

301

Kamenoseki 23.1/86

— izpit za mojstra 36 pr 3

— olajšave za manjša dela
49.3

— prestop 49. 2

Kamenoseška dela, izvajanje v
nekih krajih 41 pr 2
Kamenoseški mojstri 36(1/3;

41..4; 42.2; 43; 44; 46.1, 2
Kanali 60.1/35; gl. tudi Pre¬
kopi

Kanalizacijske naprave 23.1/81
Kanditi 23.1/63
Kantina 214. 4
Kaparji 23.1/55
Kapitan dolge plovitve 75. 3
Karoserije 23.1/28
Kartonaža 23.1/37
Katran 107.1/56; iz lesa 107.
1/37

— premoga 107.1/27, 38

— skrilavca, parafinovega 107.
1/26

Kataster zemljiški 1 pr 18; 108
pr 2

Kavarna 76.1/5; 76 pr 1; 76.2,
4, 5, 7, 8; 77; 78.1, 4, 5; 79;
80.1; 128.1; 214.4
Kavcija gl. Varščina
Kazandžija 23 pr 2
Kazen denarna 283.2; 317.1;
340. 1/6, 2; 347. 1, 3; 368.
1/2; 368.3; 395.1/1; 395.2;
396; 397; 398; 399; 401;
405; 406.1

— disciplinska 365.1/8; 368.1;
387.1; 389.1 (2)

— konvencijska 337.3,4; 340.
1/6; 344/3

— na prostosti 1 pr 11; 61.2;
147.2/3; 272

— odstranitev (poslovodje) 404.
1/4

Kazen, omilitev pravnomočne —
417. 1 do 3

— po kazenskem zakonu 396

— pomilostitev — 417. 4

— sodna 396

— sposobna oškodovati teles¬
no, moralno 268. 2

— strožja 397

— vzgojna 274/1

— zaporna 399. 3; 401; 404.1

— zoper čast in moralo 340. 2

— gl. tudi Kaznovanje
Kaznovanje 1 pr 26; 3 pr 1; 9

pr 4; 11 pr 1; 12 pr 1; 17
pr 1, pr 2; 18 pr 2; 24 pr 1;
41 pr 1; 42 pr 1; 43 pr 1;
44 pr 1; 45 pr 1; 48 pr 1;
49 pr 1; 56 pr 2; 57 pr 1;
58 pr 3; 59 pr 1; 60 pr 14;
62 pr 1; 63 pr 1; 64 pr 3; 66
pr 1; 68 pr 2; 70 pr 1; 71
pr 2; 73 pr 4; 77 pr 1; 80
pr 2; 88 pr 1; 92 pr 2; 94
pr 1; 106 pr 1; 126 pr 1; 128
pr 2; 135 pr 1; 139 pr 1; 143
pr 3; 144 pr 1; 150 pr 4; 151
pr 1; 152 pr 3; 158 pr 1; 166;
168 pr 1; 171 pr 1; 173 pr 2;
176 pr 2; 179.2; 196 pr 1; 203
pr 1; 249.4; 253 pr 1; 254
pr 1; 255 pr 1: 256.4; 261;
269.7; 272.1/4; 275 pr 1; 279
pr 1; 280 pr 2; 283 pr 2; 289;
311.2; 317.1; 340.2, 3; 361.2;
362 pr 1; 395. do 407
Keksi 23.1/63
Kemijska tvornica 66. 3
Keramiki 23.1/2
Kičičari 23 pr 4
Kinematografi 1.2/11; 41.1/2;
60.1/23; 77.2; 80; 102.1/18;
122. 1/1 ; 427. III/7 ; 399.

1/10; 399.3

802

Kinematografi potujoči 186
Kinooperater 80.; 823.1
Kiparji 23.1/23

Kislina, solitrova 107.1/50; sol¬
na 107.1/46; žveplova 107.
1/48

Kistari 23 pr 4
Kitajsko srebro 23.1/17
Klavnice, javne 60.1/32; 91;

102.1/21; 107.1/2
Klavzula, konkurenčna 336.1,2;

337.1

Klej mizarski 107.1/41
Kleparji 23. 1/14
Kleriki 6 pr 1
Klesarji gl. Kamenoseki
Klesarski mojstri gl. Kameno-
seški mojstri
Ključavničarji 23.1/10

— gradbeni 23.1/10

— mojstri 46. 3

— pohištveni 23.1/10

— strojni 23.1/10
Klobasarji 23.1/66; 428.3
Klobučarji 23.1/55
Kmetijstvo 1.2/1; 190.1

— postranska podjetja 1.2/1

— postransko poslovanje 1. 2/1
Knjiga zapisnikov 286. 2
Knjige poslovne, izpisek iz —

zaradi provizije 223.4

- posebne 62

- vpogled 65.1; 328.2

— prepovedane 182.1/12

— prodajanje s krošnjarjenjem

182.2

— trgovinske, pregled 222.5

— učne 300

— verskega značaja 194

— zastavljalnih podjetij 71.2

— zemljiške 108. 2/2
Knjigovezi 23.1/37
Književniki 1.2/10

Knjižice, poslovne 19.1; 25.2;
307. do 311; 362.1/6;
399.1/17 (311.2)

— — izdajanje, prosto taks

436. 2/5

— — overovitev, prosta taks

436. 2/5

— za krošnjarjenje 183.1
Kocke, preizkušanje 35 pr 1
Koče, planinske 1. 2/16
Koks 107.1/39

Kolačarji 23.1/62
Kolarji 23.1/28

Kolesa, iskanje naročil 143 pr 4
Količina blaga, dopustna 177.1
Kolomaz 107.1/56
Komisar banov pri pomočniških
izpitih 291

— ministra za trgovino in in¬
dustrijo 419

— pri zbornici 394/7

— za prisilne združbe 389.2
Komisariat ministra za trgo¬
vino in industrijo v Beogradu
455. 2

Komisija izpitna 39; 54. 1; 282.1;
281.1; 289; (posebne) 293;
312.1, 2, 3; 313; 314; 315;
316; 317; 319.1, 2; 322

— za odobritev postavitve de¬
lavnic in naprav 110; 111.4;

113.3

— za posebne izpite 323.2

— za pregled vozil 81. 4
Komisijska razprava gl. Raz¬
prava

Konačište 76 pr 1
Koncerti, umetniški 1.2/11
Koncertna dvorana 41.1/2
Koncertne zgradbe 80.1
Koncesija gl. Dopustilo
Konec službenega razmerja 231;
241; 243.1

303

Konferenca dela, mednarodna
7 pr 1

Konjedernice 60.1/34; 107.

1/62

Konkurenca nelojalna 225 pr 3;
239 pr 1

Konkurz-ni gl. Stečaj-ni
Konoplje 107.1/6
Kontrola finančna 6 pr 1

— mer 65; 88 pr 1; 127.2

— sanitetna 127. 2

— zdravil biološkega izvora,
zakon — 428.1/5

Konvencija, mednarodna konfe¬
renca dela 7 pr 1
Kopališča 42.4; 78.6; 107.1/3;
150.1; 152.3

Korist javna, občna 111.1; 11G.

2; 118.1; 120.2; 174.2
Koristi gospodarske grane 362.
1/2, 1/9, 3; 391.4; 393.1

— imovine 390. 3

— neopravičene 239.1/2

— pomočnikov in združb 386.
3/2; 386.4

— poslovne 336. 2/2

— sklada 390. 3

— svrhe obstajanja imovine
ali sklada 390. 3

— trgovine, industrije in obr-
ta 393.1

— zasebne 120. 2
Koristoljubje 12.1; 61.2; 147;

2/3; 179.1/4; 255/1; 256.1/4;
272.1/3; 316; 400.1/2
Koroško, stavbni red 35 pr 1
Korporacije industrijcev, cen¬
tralne, obstoječe 442. 4

— obrtne 442. 1

— upravičene do radiciranih
(realnih) obrtov 443.1

— zaslišanje —, predhodno
izdaji uredb itd. 409.1

Kos, delo po kosu: krajevna
pristojnost' razsod-
niškega odb. 351

— — — — nezadostno daja¬

nje dela 238.2/6

— — — — odpoved, učinek

pri plačilu po —
234.2

— — — — plača, odmerjena

po — 212, 2 —
plačevanje po —
213 (predjem)
Kositrarji 23. 1/15
Kost 23.1/32
Kosti 107.1/12, 55, 57
Košarji 23.1/27
Kotlarji 23.1/15
Kotli, parni 107.1/18; 323.1
Kovači 23.1/6

— fini 60.1/18
Kovčegi 23.1/36
Kovine 23.1/16

— podjetja za predelovanje -
107.1/63

Kovnice 107.1/63; — denarja
1.2/3

Kozja volna 23.1/39
Kozmetiki 23.1/59
Kože 107.1/61; sirove 107.1/61
Kožuhovina, gl. krzno
Kraj dobavni 198. 2

— izpita 313.1

— poseben, za pomočniški iz¬
pit 282. 2

Kraji klimatski 76 pr 1; 150.1

— kmetiškega značaja 152. 1

— poedini 257.1

— turistični 76 pr 1; 150.1

— za krošnjarjenje 183.1
Krajine obmejne 180.1

— poedine 257.1

— primorske 152. 3

— siromašne 177

304

Kralj, pomilostitev 417.4
Kraljevina Jugoslavija 196.2/1;
393.1; 400.5

Kranjsko stavbni red 35 pr 1
Krčma 76.1/9; 76 pr 1; 76.2, 7,
8; 77; 78.5; 79; 80.1; 316
Kreditni zavodi, javnopravni 68.
1/2

Kri gl. lug

Krivda 245; 265; 289; 335.2;

337.1, 2
Krivec 200. 2

Kriza, gospodarska, odpravni¬
na 333.8

Krog odjemalcev, določen 223. 2
Krojači kmetski 60.1/49

— oblek 23.1/47

— ženskih oblek in perila 23.
1/48

Krošnjarjenje 149; 176. do 185

— dovolilo 177 pr 1

— kraji, kjer prepovedano,
omejeno 177 pr 1

— krajine, upravičene 177
pr 1

— predmeti 177 pr 1

— predpisi dosedanji, obdrža-
ni v veljavi 432 pr 1

Krovci 23.1/72
Kršitev lastnine 311 pr 1

— gl. Prekršitev
Kruh cene 23 pr 8

Kruharji 23.1/62; 173; 398/10
Krznarji 23.1/56
Krzno 23.1/56; 107.1/61
Ksilografi 23.1/75
Kuhinja, ljudska 76.1/8; 76.2,
4, 8; 77; 78.5; 79.2
Kujundžije 23.1/18
Kumslvo gl. Botrina
Kup, rešilni 71.1
Kupec na debelo 190. 3
Kurjači 323.1

Kurjava na račun plače 214. 2,'3

— učenčevega stanovanja 269.5

— za strokovne nadaljevalne
šole 297. 2

Kvarte 60.3; 76.7; 103.6; 122.

1/4; 132.3; 182.1/10
Kvas 60.3; 103.6; 107.1/51;

122.1/4; 132.3; 428.4

Laboratorij, kemijski 66. 3
Ladja 176.3; služba na ladji

433.1

Ladjarstvo, pomorsko 1.2/4;
355.3; 433.1

Ladje, iztovarjanje, natovarja¬
nje, vtovarjanje 75.1
Ladjedelstvo 394/1
Lak 107.1/53
Lan 107.1/6

Lastniki kavarn (kafan) 11 pr 1

— krčem (mehan) 11 pr 1

— sosedni 108.2/2; 109.4
Lasuljarji 23.1/58
Lectarji 23.1/68

Led 176.3/2

Legitimacija uprave prisilne
združbe 367. 5

— gl. tudi: Izkazilo, izkaznica
Lekarne 1.2/14; 60.1/4, 6; 66;

102.1/3; 422/22; 428.1/8;

433.1

— živinozdravnikov 1 pr 23
Lep 107.1/41

Lepenka, strešna 35 pr 1; 107.
1/40

— iskanje naročil 143 pr 4

— sirova 35 pr 1
Lepo tila 23.1/60

Les 1.2/1; 107.1/14; 176.3/1;

433.1

— smrekov, specialni 60 pr 17
Lesorezci 23.1/31

Letni sejem 188.1; 192

305

Leto, šolsko, začetek 281.2
Letonija 7 pr 1
Letovišče 42. 4; 152. 3
Licitacije države in javnih
samoupravnih teles 197;
198

— evidenca o 202.2

— javne 163

— podjetja za — 69

— zavodi za — 60.1/10; 102.
1/7

Ličarji, vozni 23.1/42
Likvidacija podjetja 333. 7

— skupne zbornice 394/10
List uradni banovinski 71.4;

109.3; 192

Listine k vlogam 95.5

— lažne 272.1/5

— — podtaknjene 239.1/1

— nepravilne 175.2

— neresnične 272.1/5

— oprostitev — od taks 436. 2
Litografi 23.1/75

Livarji cinka 23.1/16

— kovin 23.1/16

— medi 23.1/16
Ljubljana, cestni red 60 pr 12

— izvajanje del 41 pr 2

— mestni štatut 6 pr 2; 73
pr 1

— stavbni red 35 pr 1
Ločitev zbornic 393. 2
Lojarnice 107.1/4
Lokali obrtni 95. 6

— — stalni 125.1; zapretje

161.1

— — pomožni 98.4

- — — omejevanje otvarjanja
— po prisilnih združ¬
bah 361.1

—  -prestanek — 359.3/1

-več-132.1, 2, 3,

4; 159.2

Lokali odpiranje, zapiranje 152.
do 156

— posebni, za razprodajo ene
branše 160. 6

— rokodelskih obrtov, ob ne¬
deljah 154. 2

— trgovinskih obrtov, ob ne¬
deljah 154. 2

— za gostinske obrte 77

— za hranitev blaga 132. 6
Lončarji 23.1/1

Lov 1.2/1; 190.1; 433.1

— ribja 190.1; 433.1
Luč, upaljiva 239.1/4
Lug iz krvi 107.1/22

Madžarska 7 pr 1
Magister farmacije 66.1
Maloletnost 14.1, 2, 5; 61.2;
128.2; 272.1/3; 277.1; 336.1;
340.1/4

Malomarnost v izpolnjevanju
dolžnosti 275.1/1
Mandat zborničnega člana 394/5
Manikerji 23.1/58
Manufaktura gl. Rokodelnica
Mape, katastrske 108. 2/2
Mapni arhiv ljubljanski 108
pr 2

Maribor, cestni red 60 pr 12

— izvajanje del 41 pr 2

— mestni štatut 6 pr 2; 73
pr 1

Maslo sirovo 176. 3/1
Material domači 201.1

— gradbeni 35 pr 1

— instalacijski 59

— lahko zapalni 107.1/33

— pri licitacijah 197.1; 198. 4

— proizveden v državi 196

— sanitetni 127.2; 182.1/5;
398/8

— za pogonsko silo 196.3

20

306

Mavec, plošče 35 pr 1

— in žlindra, plošče 35 pr 1

— gl. tudi Sadra
Med 176.3/1
Med(enina) 23.1/16
Medičarji 23.1/68
Medjimurje 421 pr 1; 424 pr 1;

427 pr 2
Mehana 76 pr 1
Mehaniki 23.1/22

— za precizno mehaniko 23.
1/22

Meje nedostatka v teži in meri
152. 2

Menežarije 1.2/12; 433.1
Menihi 6.1

Menjalski posli 60.1/7; 67.1 ;

102.1/5; 103.2
Mera 151.1/1; 152.2
Merina opštinska 438 pr 1
Mesarji 23.1/65; 173; 398/10
Mesec koledarski 212. 2

332.3

— plača odmerjena na —

212.2

Mesto regulacija — 111.1

— s kmetiškim značajem 152.3

— s pravico občnega upravne¬
ga oblaslva 258.2; 356.1;

392.4

Mešetarji 69 pr 1
Metalograti 23.1/19
Mezde v rudarstvu 206 pr 1
Metode delovne, popolnejše
362.1/9

Milarji 23.1/69
Milo 107.1/21
Mineralno gl. Rudninsko
Minister pravde 128.7; 345.4;
353; 433.2

— pristojni 202.3; 204.1, 2

— za finance 62; 73.2; 103.3,

6; 109.1; 180.1; 205

Minister za finance predpiše

79.2

— — uredi izjeme od obrtne¬

ga zakona za podjetja s
proizvajanjem in trgovi¬
no monopolnih predme¬
tov 1. 4

— za gradbe 39.3; 41.4; 49;

59; 62; 77.1; 80.2; 83;
84; 87.2; 427.3

— — izda uredbo 59

— za notranje posle 62; 65.2;
77.1; 80.2; 83; 84; 103.3;

180.2

— za poljedelstvo 62; 91.3;
103.3; 189.3

— za promet 62; 83; 84

— za prosveto 295. 6

— za socialno politiko in na¬

rodno zdravje 62; 66.4;
77.1; 83; 91.3; 103.3, 5;
107.3; 152.2; 154.1, 2,
4; 196.5; 214.3; 237.2;
257.1; 267; 307.1; 345.
4; 384 ; 427.3; 431.2

— — izda pravilnik 212. 4

— — — uredbo 433.2

— — predpiše 340. 5

— za trgovino in industrijo

1/4; 2; 7.1, 2; 30.1;
79.2; 82.1; 99.2; 100.4;

103.1, 2, 3, 4; 121; 123;

124.1, 2; 172.3; 176.2;

196.5; 201.1 (2, 3, 4);
202.3; 204.2; 212.4; 214.
3; 295.2; 295.6; 305;
391.2; 393.2 ; 394/1, 7;
417.2; 418.1/3; 418.2, 3,
4; (419.1, 2); 451.2;

(455.1); 458.1

— — določi spisek 60.4; 140.1

— — izda občna navodila 460

— — — pravila 322; 460

307

Minister za trgovino in industri¬
jo izda pravilnike 14.
3; 19.1; 24.2; 26.1,4;
27; 30.2; 38.2; 41.
4; 49.1 2; 64.4; 83;
87.2; 95.3; 128.7;

141.4; 177; 178.2;

180.1; 183.1; 189.3;
307.1; 323; 345.4;

362.2; 364.5; 406.2;
447

— — — rešitve 460

— — — uredbe 22.1; 23.2;

31.2; 39.3; 49.3;

54.2; 59; 60.2; 62;
66.4; 71.9; 75.2; 77.
1; 78.4; 80.2; 84.2;
107.2; 126.4; 143.5;
151; 152.2, 3; 153;
154; 172.3; 174.3; 205;
237.2; 253.3; 257;

263.2; 267; 298.2;

302; 353; 384.1; 392.
4; 393.2, 3, 4; 394;
419.1, 2; 431.2; 460

— — odobri 195.1; 297.2;

384.5

- odredi 99.1; 177.2

- predpiše 28.2; 29.1; 64.

2, 4; 82.1; 913; 99.3;
107.3; 147.1; 195.4; 281.
1; 292; 307.2; 321.2;
385.3; 392.3 ; 427.3;

428.7

— — vzdrži v veljavi 432

— za vojsko in mornarico 28.
2; 103.3; 431.2

Ministri ostali 204. 2

— pristojni 202. 3; 204.1, 2

— prizadeti 60. 2, 4
Ministrstva vsa 202. 2
Ministrstvo za promet 61.4

— za trgovino in ind. 202.2

Ministrstvo za trgovino in ind.
predpisi o organizaciji
- 442.4

— za vojsko in mornarico 61. 4
Miši 60.1/36

Mizarji 23.1/30

— modelni 23.1/30
mojstri 46. 3

Mlatilnica 186

— omarice za prvo pomoč 74
pr 1

Mleko 176.3/1
Mlinarji 23.1/61
Mlini 23 pr 7a; 107.1/5
Mnenje 109.4; 111.4; 253.2;
305/3; 409.1'

— ločeno 286. 2

— o omilitvi kazni 417. 2

— oddajanje — po prisilni
združbi 362.1/12; 367.3/6

— pismeno, prinese stranka
sama 409. 2

Moč delovna 198. 4 (196. 5)

— odložna 98.3; 415

— živalska 60.1/24
Močilnica gl. Godilnica
Modelerji 23.1/20
Modisti 23.1/57

Mojstri člani izpitnih komisij
283.1

— kvalificirani 128.1

— pravice po obrtnem zakonu
za prejšnje rokodelske imet¬
nike obrtov 446. 2

— gl. Kamenoseški, tesarski,
vodnjakarski, zidarski

Moka kostna 107.1/55
Molilnice 41.1/2; 77.3; 106.1;
119.2

Monopoli 1.2/3; 182.1/1
Monopolizirani predmeti, pod¬
jetja za proizvajanje in
trgovina z njimi 1.4

20 ’

308

Monopolizirani predmeti proda¬
ja mala 1 pr 27

— — — nadrobna 1 pr 26

— — — z avtomati 134 pr 1

— — prodajalci, združbe 1

pr 27

Morala javna 12.1; 61.2; 147.
2/3; 179.1/4; 232.1, 2; 238.
2/1, 5; 238.3; 255/1; 256.1/4;
272.1/3; 316; 400.1/2
Mostovi 41. 3

— cestni, norme 35 pr 1

— — predpisi 35 pr 1
Motorna vozila gl. Podjetja, Vo¬
zila

Motorji 58.3; 105.1

— iskanje naročil 143 pr 4
Mozaična dela 23.1/5

Mož kazenski obsojene žene
15

Možnost izučevanja 257. 2

— učenja 275.1/4
Municija gl. Strelivo
Mutavdžije gl. Kozja volna
Muzeji 41.1/2; 362.1/4

Na kmetih 47. 2

Nabave, javne 202.2, 3; 204.1/1,
2; 204.2, 3 ; 205

— v državi 196.1

— v inozemstvu 196; 198.4

— za državo, samoupravna te¬
lesa, njih zavode in usta¬
nove 196.5; 198.1, 4; 199.
2 ; 201 ; 202.1

Nabiranje naročil 430

— — dosedanji predpisi obdr-

žani v veljavi 432 pr 1

— — gl. poedine predmete
Načelstvo mesta s pravico občne¬
ga upravnega oblastva prve
stopnje 101; 121

— sresko 101

Način izvrševanja obrtne pravi¬
ce 135.1, 2; 139; 147.1, 2;
150; 151; 176.1; 178.2
.Načrti 46.2; 108.2/1, 2; 113.2;
195.2; 297.1

Nadaljevanja, knjige v — 182.
1/12

Nadaljevanje članstva prisilne
združbe 359. 4

— obrta 8.2; 14.1; 15; 128.2:
161.1; 271.2; 398.2

— poslovanja 172.1

— pouka na strokovnih nada¬
ljevalnih šolah 295. 5

— učenja 278

Nadomestilo za učno dobo 19.1,
4; 20.2

— za zaposlitev 19.1, 4; 20.2
Nadomestitev poslovnega reda z

novim 339.3; 342
Nadziranje podjetij in zemljišč
7 pr 2

Nadzor zaščitni 147.2/3; 179.
1/3; 316

Nadzorstvene osebe 216
Nadzorovanje hoje v šolo 270.
1, 2

— poslovanja krajevnih stro-
kovnošolskih odborov 305/1

— strokovnih šol 305/1

— zasebnih podobnih šol 305/1
Nadzorstvo (oblastveno) 418;

419

— nad dobavami in deli za
državo in samoupravna te¬
lesa 201

— nad okrožnimi odbori 392. 2

— nad prisilnimi združbami

387. do 389

— — — industrijcev 391.5

— nad poslovanjem izpitne ko¬
misije 291

— nad razprodajami 169

309

Nadzorstvo nad strokovnimi na¬
daljevalnimi šolami 303.1

— nad zbornicami 393.4; 394/7

— posebno 65.1, 2; 181.1

— stalno, nad zastavljalnicami

71.4

— tehniško 87.2

— vrhovno, nad strokovnim
poukom 306

Nagrada 225.1, 2, 3; 228; 239.
1/2; 260/8

Nahajališča 107.1/1, 37, 38, 39
Najemniki kavarn (kafan) 11 pr 1

— krčem (mehan) 11 pr 1
Nakaznice hotelske 72. 2

— potniškega prometa, druge¬
ga 72. 2

Nakit 23.1/57

Naklepoma storjena kazniva de¬
janja zoper telo in življenje
255/2; 256.1/4
Nakup blaga 138.1
Naloge prisilnih združb, ostvar-
janje 387.1

— vršitev po okrožnih odborih

392.4

— zbornice 393.1, 4 ; 394.7
Namen humanitarni 368. 3

— vzorčnih sejmov, razstav

195.2

Nameni prisilnih združb, ostvar-
janje - 387.1

-poedini 377.1/1;

377.2

Namestnik člana izpitne komi¬
sije 314. 2

— — razsodniškega odbora

345.1; 350.1

— službodavčev 238.2/4, 5;

238.3; 239.1/6; 260/7; 268.
2; 273.1/4; 283.1; 312.3

Nameščenec 176.3/2; 367.3/5;

433.1

Napad, telesni 239.1/6
Napis 48; 128; 129; 398/9;

454.1

— gl. tudi Naslov
Napotitev, na redno civilno so¬
dišče 111. 2

Naprava novih sejmišč 189.2;

444.2

.Naprave električne, posluževal-
ci 323 pr 2

— kotlarske, posluževalci 323
pr 1

— na sejmišču, uporaba

191.1

— obrtov na osnovi dovolila
62

— postavitev — 4.5; 103.7;
105; 106; 107; 108; 121;
122

— prometne, delavci 6 pr 1

— — državne, osebje 6 pr 1

— v državi 196. 2/1

— varnostne 126.1

— vzdrževanje — 137. 2

— za proizvajanje električne
energije 323.1

Napredovanje učenčevo, skrb za
— 269.2

Naredba o vršenju obrta 423;

426.4; 432; 445.3; 457.2
Naredbe, izdaja —, predhodno
zaslišanje 409.1

— službodavčeve 239.1/3
Naročila, iskanje — 142; 143.1,

2, 3, 4, 5; 144.1; 399.
1/13; 399.2, 3

— — po inozemcih 144.1

— izvrševanje — 138.1

— nabiranje — 144.1; 399.
1/13; 399.2, 3; 430

— sprejemanje — 138.1; 142;

143.3, 4

310

Naročila sprejemanje — prepo¬
ved sprejemanja —
325.2

— za državo in javna samo¬
upravna telesa, kazenski
zavodi 197. 2

.Naročilo blaga, normalno 165
Narodne kape 23.1/55
Narok, prvi 352. 3
Naselja, regulacija 111.1
Naslednice, zbornice — 394/10;
394/13

Naslednik obrta 271. 2

— v stanovanju 247

— zakoniti 333. 5
Naslov 76.4, 5; 355.2

— »mojster« 446. 2
Nastop dopusta 329.1

— službe 242.2; 243.1, 2; 246.

2; 335

— — na točno določeni dan

242.1, 2
Nasveti 252. 2
Natečaj 46.2; 91.1; 93.1

— prepoved udeležbe — 325. 2
Navajanje združb 387.1
Navodila glede deln. družb, ko-

manditn. družb, gospod, in
kredita, zadrug, hranilnic
60 pr 5, pr 6, pr 12; 64
pr 1; 68 pr 1; 99 pr 2; 454
pr 1

— interesentom 109. 2

— občna, za točno in pravilno
uporabljanje zakona 460

— za delavce ob bolezni, ne¬
zgodi 340.1/5

Navodilo o pritožbi v kazenski
sodbi, odločbi, rešitvi

414.1

— — netočno 414. 3

— — opuščeno 414. 2
Naziv dosedanji 454.1

Naziv drug v navadi za učence

252.1

— enak 128. 5

— gostinskih obrtov, dosedanji
448

— industrijske združbe 391.1

— »mojster« 24. 2; 446. 2

— obrta 159.1/1

— obrtni, spraviti ga v sklad
s § 128.: 454.2

— »rokodelska zadruga« 128.1
Naznanilo sklica skupščine pri¬
silne združbe 372. 2

Nedelja 154.1, 2, 4; 187.1;
413.3

Nedopustnost razkinitve učne
pogodbe 273. 3

Nedostatek, izguba v teži ali
meri 151. 3

Nedostatki lokalov itd. 127. 4

— odstranitev 387.1; v izva¬
janju postopanja 414. 4, od¬
stranitev 414. 4

Negovanje v bolnici 229. 2; 230.1
Neizpolnitev pogodbe 240
Neizpolnjevanje dolžnosti 274;
283.2; 399.1/1

Neizpremenljivost odredb obrt¬
nega zakona 340.4
Neizterljivost 218
Neiztožnost terjatev za blago na
up 218

Neumrljivost učenčeva 269. 4
Nemožnost plačila denarne kaz¬
ni 405. 2

Neoporečnost 346.1
Neosnovanost odločbe v zakonu

416.2

Nepokornost 239.1/3; 239.1/7
Neposlušnost, gl. Nepokornost
Nepremičnine, nakup in proda¬
ja — , posredovanje 60.1/16;
69.1; 102.1/12

311

Nepremičnine, obrtne pravice,
zvezane z — 443
Neprilike 119.2

Nepristojnost komisije 282.2;
313.1

Nerednost 283. 2; ponovna 317.1
Nesposobnost člana uprave pri¬
silne združbe 389. 2

— izučiti se stroke 272.1/1;
273.1/1

— za delo 177.1; 219.2; 238.

2/1

— za učenje ali delo 273.1/1
Nesreča elementarna 158; 160.

1, 3; 161.1; 162.1
Neuporabnost poslovne knjižice
310.2; 311.2

Neupravičeno izvrševanje obrta
398/1, 2; 399.1/1
Nevarnost imetnika podjetja
116. 3

— požara 119. 2

— smrtna, izpostava, pustitev
179 pr 1

— za zdravje, življenje 272.
1/1; 273.1/2, 3

Nevarnosti 105.1, 2; 118.1;

119.2, 3; 120.1
Nevarnostna tabela 211 pr 1
Nevarnostni odstotki 211 pr 1

— razred 211 pr 1
Nevreden zaupanja 239.1/2
Nezanesljivost 400.1/3
Nezgoda elementarna 340.1/5

— navodila delavcem ob —
340.1/5

— zadržek za službovanje 219.
1; 239.1/9; 326.1, 2; 329.3

— zavarovanje članov združb
za — 384.1 do 3

Nezvestoba v službi 239.1/2
Ničnost pogodbenih določb 217

— posla 145

Ničnost raznih sklepov prisilnih
združb o vplivanju na obr-
te 361.1

Nihalke 1.2/12; 433.1
Nosači 125. 3
Nosečnost 236

Notarji javni 1.2/13; 6 pr 1;

69.2; 433.1
Notorezci 23.1/20
Nova poslovna knjižica 310.1
Novela domovinska (1896) 6
pr 2

Novinarji, razmerje z lastniki
listov 206 pr 1

Novine, prodajanje in razširja¬
nje 1.2/5; 181.2

— tuje, razpečavanje 1 pr 24;

60 pr 14

- uvoz 1 pr 24; 60 pr 14

Novinski nameni 23.1/77
Nožarji 23.1/9
Nravnost gl. Morala

Občine 6 pr 2; 9.2; 22.2; 42.4;
70.3; 74.1; 77.5, 6; 78.3;
84; 85.2; 88.1; 91.1; 94.2;
102.2; 109.3, 4; 112.4; 125.
2; 126.3; 131.3; 132,1, 2,
3, 4; 134.2; 138.1; 139;
150.2; 187.2; 188.1; 189.1;
190.2; 191.1, 2, 3; 192;
249.2; 258.2, 4; 259; 266;
273.1/6; 273.3; 279; 280;
281; 295.1, 2, 4, 6; 296;
297; 299; 300; 303.1, 2;

307.1, 2/2, 3; 307.3; 308;

310.1, 2; 372.2; 438

— mestne 70.1; 81.2, 3

— okolne 188.1

— selske 94.2; 124.1

— s pravico občnega upravne¬
ga oblastva prve stopnje
73.1; 102.2; 122.1/4; 125.2

312

Obdržanje učencev 271.2
Običaj 136.1; 137.2; 140.1; 141.
4; 194; 210 pr 1; 211; 212.1;
222.1; 224.4; 332.2 ; 433.3
Objava izvolitve poverjenikov
prisilne združbe 369. 5

— letnega sejma 192

— razprodaje 165

— reklamna 129

— skupščinskih sklepov 379.2
—■ vabila na skupščino 372. 2

Objekti dimovodni 92. 2

— plovni 1.2/7; 60.1/28 ; 87. 1
Oblast očetovska 5 pr 1, pr 2
Oblastva državna, razmerje do

zbornic 393. 4
Oblastvo davčno 71. 2

— državno upravno 362.1/12

— finančno 73.1; 79.2

— javno 69. 2

— krajevno policijsko 76.7;

77. 6;78. 5

— — upravno (prepoved, za¬

hajati v krčmo) 316 pr 1

— občno upravno, prve stopnje
3.1/1, 2; 4.2, 3; 10.1; 11;
12.1; 13.1; 14.1; 18.2; 32.
2, 3; 40.1; 42.2; 55; 60.2,
4; 65.1; 71.4, 7; 77.5;
78.2; 81.2, 4; 84; 85.2;
88.2, 3, 5; 91.1; 93.1; 94.
2; 95.1, 4; 96.1, 2; 97;

98.1, 4; 99.1, 2; 100.2, 4;
101; 105.1; 106.1; 108.1;
109; 110.1; 111.1, 2, 4;

113.1, 3, 4; 115.2; 117.2;
118. 1; 119.2, 3; 121; 125.2;
126.3; 127.1, 4; 128.6; 131.

1, 3, 4, 5; 132.1, 2, 3; 134.

2, 4; 136.1; 140.1; 143.6;
147.2/3; 148.1; 150.2; 158.
1; 159.2; 160.4, 5; 169;

Oblastvo

170/2, 3; 171; 172.1, 2; 173;

174.1, 2; 176. 1; 180.2; 181.

1; 182.2; 184.2; 190.4,

204.3; 249.2; 252.3; 255/3;
258.2; 261.2; 263.3; 266;
270.3 ; 284; 285.2; 289; 294.
2; 307.5; 310.3; 315.3; 340,
2; 341.1; 342; 343; 345.1;
350.1; 351.1, 3, 5; 356.1;
357.1; 364.4; 368.3; 369.5;
372.2; 381.3; 396; 405.3;
410; 417.2, 4; 418.1/1; 418.
2; 437; 442.3 ; 447; 450;

456.1, 3

— policijsko 89.1

— pomorsko 75. 3

— pristojno 40.1; 60.2, 3; 77.

4; 95.1, 4; 96.1; 271.
1/4; 407.2; 409.1; 438.
2; 450; 454.3

— — dosedaj 457.3; 458.2

— policijsko 442. 3

— rečno 75. 3

— sanitetno 89.1; 127. 3; 181.1

— skrbstveno 259.1

— sodno 5.2; 69.2

— šolsko 263. 3

— upravno 456. 4

— varstveno 259.1; 279

— višje 112. 3

-upravno 77. 6; 78. 3; 98.

3; 98.3; 175.2; 313.2;
411; 417.2

— vojaško 73. 4

— zaslišanje — pred izdajo
uredb itd. 409.1

Obleka 23. 1/47, 48, 49; 256.1/1;
260/8

Oblika mojstrskega izpričevala
321.2

Obljuba provizije 225.1; 239.

1/2

313

Obmejna četa 6 pr 1
Območje zbornic 393.3; izpre-
memba — — 394/9
Obolenje učenčevo 269.4; 272.
1/1; 273.1/1

— ženske v službenem raz¬
merju 326. 4, 5

Obraba poslovne knjižice 310. 2
Obračun provizije 227

— tantijeme 328

— terjatev iz službenega raz¬
merja 330. 2

Obramba države, podjetja, važ¬
na za — — 60.4; 122.14:
132. 3

Obrat glavni 131.5; 132.2, 3, 4;
zapretje 161. 2

Obrati domači 196.1, 2/1, 2;
201.1, 2; 203

Obratovalnica, brez stalne —
178.1, 2

- sedež — 249. 2

— z alkoholnimi pijačami 76
pr 1

Obrazci 71.2; 98.6; 99.3; 177
pr 1; 183.1; 184.3; 187.1;
260 pr 1; 280 pr 1; 281 pr 1;
287 pr 1; 307 pr 2; 308 pr 1;
321.2; 340.5; 364.5
Obrazložitev kazenske sodbe
itd., obvezna 416.1
Obresti 71. 3, 4

— zamudne 200.1; 436. 3
Obremenitev motornih vozil,

največja 60 pr 12
Obrestna mera 71. 3
Obroki 60.1/8; 427. III/4
Obrt pojem 1.1

Obrti brez stalnega poslovališča
153; 176. do 186; 400.1/3

— delitev — 3.1

— dominikalni 443 pr 1

Obrti dosedaj pridobljeni 446.1,
posebej trgovinski in roko¬
delski 446. 2

— dovolitveni 1 pr 1

— drugi 162.1

— elektrotehnični 50 do 59;

356. 2

— — dosedanji upravičenci

450

— gradbeni 35. do 49; (združ¬
be) 356. 2

— industrijski 32. do 34; 391. 1

— istovrstni 275. 2

— izvrševanje — na tržiščih,
odločba o tem 191.4

— ksilograiski lprl;  60 pr 14

— litografski 1 pr 1; 60 pr 14

— obstoječi, prijava in regi¬
stracija, prosti taks 436. 2/7

— pogostinski 60.1/22; 76. do

79; 128.1; 150.1, 2

— — dosedanji 448; ni gostin¬

ski obrt 76.10; odslej
448.1

— — začasni 76.8

— pogrebni 1 pr 1; 60 pr 14

— prej opravljani 451.1

— prestanek — 359. 3/1

— pretežno ženski 30.1

— prodajni 443 pr 1

— proizvajalni 137.1

— radicirani, realni 443

— rokodelski 1 pr 1; 3. 2; 23.
do 31; 34.2; 132.3, 4; 141.
1, 2; 142; 249.2; 254.2;
354.1; 452; 446.3

— samostojni 252. 2

— se ne vodijo z osebnim ime¬
nom 454.2

— sorodni 275. 2

— stavbni, dopuščeni 427. III/3

— tiskarski 1 pr 1; 60 pr 14

314

Obrti trgovinski 3.2; 19. do 22;
140.1; 249.2; 354.1

— več —, izvrševanje 31. 3

— za katere je treba dovolitve
60 do 94

— zastavarski 427 pr 4
Obrtna ovlaščenja 445. 3
Obrtni list 445.3; 450; 456.3

— red iz 1. 1859.: 422 ; 424;
426.4 ; 432; 442.1, 2; 445.
3; 457.2; (459)

— zborovi 442.1
Obrtnice 445.3; 450; 454.1;

456. 3

Obrtniki domači 198.1, 2
Obseg obrtne pravice 136.1, 2:
137; 138; 143; 144; 145;
146; 148; 150

— obrtnega poslovanja se pre¬
stopi 398.1/1

— rokodelskega obrta 142;
144; 145; 146; 150.1, 2, 3

— trgovinskega obrta 140;

141.1, 2, 3; 141.3,4;
143.4

— — — veliki, izvrševanja —

140.3

Obsodba 12.1; 147. 2/3; 179.1/4;
255/1, 2; 256.1/4; 272,1/3;
316; 371.3/2

Obsojenci, delovna moč 1 pr 11;
197 pr 1

Obstanek podjetja, nadaljnji
333.8

— službojemnikov (konkuren¬
čna klavzula) 336. 2/2

Obstoj službene pogodbe, spor
o — 344.2

— službenega razmerja, dru¬
gega, istočasni — — 239.
1/1

Obtežba pri graditeljstvu 35 pr 1
Obtožba 314.1; 316

Obvestitev, obveščanje 98.4;

100.1, 2, 4; 171.3; 202.2;

269.2, 4; 273.1/6; 273.2;
388; 400.5

Obveznice državnih posojil 60
pr 7; 68.2; 428.1/9
Obveznost članstva izpitne ko¬
misije 312.4

— — prisilne združbe 355.1,

3; 357.3; 358.1

— dajati učencem knjige in
učila 300

— hoditi v šolo 298.1

— odpravnine, nemožnost za¬
dostiti — 333. 8

— poslovnega reda 340. 3

— prestale prisilne združbe
390.2

— prestanek — plačati odprav¬
nino 333. 7

— učenčeva iz prejšnje pogod¬
be 272.1/5

Ocena nova 184.2; svobodna
61.3; 245

Očuvalne odredbe 1 pr 12; 15;

61.2; 147.2/3; 316
Odbiranje stroke 253.2
Odbitki 241

Odbor častni 362.1/8 ; 365.1/7;
377.1/12

— izpitni 283.1; 362.1/7; 365.
1/7; 377.1/11

— občinski 124.1; 124.2

— okrožni, obrtnih združb 282.
283.1; 285; 286.2; 287.1;
288.1; 290.2 ; 297.1; 312.1,
3; 315.1; 377.1/13; 392

- uredba 392 pr 4

— pomočniški 365.1/7; 386, 1
do 3

— posvetovalni 195. 4

— pravne osebe, upravni 394/5

315

Odbor prisil, združbe, nadzorni:

365.1/4; 366/2; 367.
7; 370 ; 371.5, 6; 377.
1/2; 383

— — — posebni 380

— — — upravni 365.1/4;

366/1; 367; 368 ; 370.
2; 371.5

— razsodniški: (vobče) 219

pr 1; 245; 246; 434.1, 3;
457.3; pristojni 275.2;
337.4

— — pri občnem upravnem

oblastvu 340.2 ; 343 do
353 (stvarna pristojnost
343 ; 344/1 do 5; 385.1;
sestava 345; članstvo 346.
1; dolžnost' članov 346.
2, 3; razrešitev člana
346.4; neredna dolžno¬
sti, kazen 347; prisega
348; povračilo stroškov
itd. 399; sveti 350.1; pri¬
padnost stroki 350.2;
izključitev, izločitev čla¬
nov; krajevna pristoj¬
nost 351; tožba 352.1;
pooblaščenci pred —
352. 2; prvi narok, raz¬
pravljanje, odločbe 352.
3; javnost, ustnost po¬
stopanja 352.4; razsod,
način sklenitve, izvrš-
nost, izvršba 352.5; po¬
bijanje s tožbo 352.6;
vročanje 352. 7; uredba
353)

— pri prisilni izdružbi: 362.
1/8; 365.1/7, 12; 385; 386.
3/1; 391.4; 392.1, 2, 3, 4
šolski, banovinski za stro¬
kovne nadaljevalne šole
304.1,2; 305/1 do 3

Odbor šolski, krajevni za stro¬
kovne šole 303; 305/1

— upravni, obrata (podjetja),
državljanstvo članov 196. 2/3

— ustanovni (prisilne združ¬
be) 364.2, 3, 4

Odbori drugi, pri prisilnih
združbah 366/4

-— zbornicah 393. 4

Oddelek tehniški, pri občnem
upravnem oblastvu 109.4;
112.3

Oddelki delavski 339.1

— drugi, pri banskih upravah

418.3

— posebni, na strokovnih na¬

daljevalnih šo¬
lah 295. 3

— — — — — za poedine stro¬

ke 295.3

— za trgovino, obrt in indu¬
strijo 418. 3

Odeje prešite 23.1/44
Odgovor, zahtevan v roku 409.1
Odgovornost članov uprave in
nadzornega odbora prisil¬
nih združb 367. 7

— dimnikarskih mojstrov 94. 2

— za neizvršitev prevzetih ob¬
veznosti pri javnih dobavah
in delih 204.1/1

— za neupoštevanje predpisov
o javnih dobavah 202.1

— za obiskovanje šole 270.2

— za odlašanje izplačila raču¬
nov za državne dobave
200.1

— za prekrške obrtnega zako¬
na: imetnika obrta ob po¬
slovodji 17. 3; poslovodje

17.3

— za razkinitev učne pogodbe
274.1

316

Odgovornost zasebnopravna (ci¬
vilna) 17. 4

— zastavljalnega podjetja 71. 6
Odjemalci 176.3/2; 223.2; 361.1
Odkladališča 132. 6
Odklonitev člana razsodniskega

odbora po banu 345. 3

— članstva izpitne komisije

312.4

— — razsodniskega odbora

346.2

— posla za svoj račun 222.2
Odkup gl. rešitev
Odlašanje plačila računov za

javne dobave 200. 2
Odločba o gradnji delavnice, na¬
prave 112

— o komisijskih stroških 115. 2

— o prekrških, nezakonita,
uradno postopanje 416. 2

— — obrazložitev obvezna

416.1

— — pravni pouk 414

— — pritožba: dopustnost 411

— — — mesto vložitve 412.4

— — — odložna moč 415

— — — rok vložitve 412.1, 3

— — — razveljavitev 414.4
Odmena 92. 2

Odmera odškodnine 277. 3
Odmor 210pri; 232.2; 340.1/1;
Odobritev posebna, za preme¬
stitev pogostinskega obr-
ta v drug lokal 78.2, 3

— — za prodajanje lastnega

blaga na sejmih 190.4

— pravil po zbornici 364.3

— pravilnika za razsodniški
odbor prisiln. združb 385. 2

— predhodna za razprodajo
158; 159. 1, 2; 160. 1, 3;
162.1; 163; 168; 400.2/2

— razlastitve podjetja 124.1

Odobritev spiska knjig in umet¬
nih del 182. 2

— učenskih pogodb 436.2/3

— vpisa podatkov o prejšnjih
službenih razmerjih v novo
poslovno knjižico 310. 3

— uporabna 113.4,6; 116.1;
117.1; 118.2; 122; 398/6

— začasne prepovedi krošnjar-
jenja 180. 2

— za gradnjo delavnice ali
naprave 112.1; 118.2; 121;
123

— za obrate (delavnice, na¬
prave) 32.3; 96.3; 122

— za uporabo nestalnih po-
slovališč 125. 2

— za zaposlitev tujih držav¬
ljanov 196. 5

Odobrenje 445.3; 450; 454.1;
456. 3

Odpadki srebrni, zlati 107.1/23;

vsake vrste 182.1/4
Odpiranje lokalov 74 pr 1; 152.
do 156; 210 pr 1; 422.14 ; 428.
1/14

Odplačilo gl. cenik, obroki, od¬
mera

Odposlanec zbornice 387.1
Odpoved 231; 233.3,4; 236; 238.
1, 2; 239.1; 241; 243.1, 2;
272.1, 2; 274.1, 2; 275.1;
276; 327; 329.4; 332; 333.6;
334; 335.1; 337.1; 340.1/3

— — sodba po — 352. 3

— — stanovanj, delavskih

344/5

— — udeležbi članov razsod-

niškega sveta 352.3
Odpovedni rok 234.1; 235.1, 2;
332.2, 3, 4

Odpravnina 333.1, 2, 3,4, 5, 6, 7;
334.2; 433.3

317

Odpremljanje blaga 137.2
Odpremniki ladij 60.1 /21; 75;
102.1/17

— — združbe — 356. 2
Odpustitev 231; 236; 239.1/1 do

12; 239.2; 240; 241; 246; 340.
1/3

Odredbe iz javnih ozirov 62

— kazenske, prekinejo zasta¬
ranje 407. 2

— obrtnega zakona o službeni
pogodbi, neizpremenljive po
poslovnem redu 340. 4

— podrobnejše, za izvrševanje
obrtnega zakona 460

— posebne 119.2; 206.1

— prehodne 393.4
Odreditev izdaje nove odločbe

itd. 414.4

Odseki dosedanjih skupnih zbor¬
nic 393. 2/a, b

— posebni, prisilnih združb 380

— za trgovino, obrt in indu¬
strijo 418. 3

— zbornic 393.4; 394/4

— — volitve po — 394/5
Odstop od službene pogodbe 242;

243; 244; 246; 262.1; 335

— pravice do zaslužka 325.1
Odstotki nevarnostni 211 pr 1
Odstranitev delavnice, naprave

116.3

— nedostatkov lokala 127.4

— poslovodje od voditve obrta
404

Odsvojitev protipravna, za pro¬
vizijo ali nagrado 225. 2
Odškodnina članom razsodniških
odborov 349

— iz službenega in učenskega
razmerja, spori 344/3

— ob odstopu od službene po¬
godbe 244

Odškodnina pri prekrških po¬
slovnega reda 340. 2

— za kršitev prepovedi 325.1

— za odstranitev delavnice in
naprav 120.1, 3

— poslovno knjižico 307. 4

— za prevoz pošte 82. 2

— za preprečeno provizijo ali
dnevnico 224

— za prestanek učnega raz¬
merja 277

— za prikrajšanje v službi
220. 2

— za razkinitev služb, razmer¬

ja 245

— — — učnega razmerja 277

— za režijo 71.3, 4

— za škodo po zastavljalnici
71. 6

— za učenje 260/8

— za učenčevo delo 267

— za večjo, službojenmikovo
243.1, 2

— za vojaške vežbe 221
Odvzem pravice biti izvoljen

368.1/4; 368.2; 371.3/1

- glasovati 371.3/1

- govora 368.1/4 ; 368.2

— — imeti učence 255/3; 256.

1/2-6, 2, 3; 271.1/4; 395.
1/4; 395.2; 396 ; 402/1
do 3

— — krošnjariti 185

— — obrtovati (obrt izvrševa¬

ti) 11 pr 1; 175.1; 395.
1/5; (395.2); 396; 400.
456. 3

- voliti 368.1/4: 368.2;

371. 3/1

— prostosti 239.1/12

— stvari 395.1/3 ; 395.2

— varščine 395.1/3; 395.2

318

Ogenj, nepazljivo ravnanje z —
239.1/4

— umetni 23.1/80; 60.1/2; 107.
1/33

Oglas o protokolaciji 436. 3
Ogled komisijski 96.4; 106.2
Ogledala gl. Zrcala
Oglje 176.3/1
Ognjišča 105.1
Ogrevanje 23.1/82
Oklic 109. 2, 3, 4
Oknarji 23.1/3

Okolni prebivalci 105.1; 119.1,2
Okolnosti, olajšujoče, omilitev
kazni 417.1, 2

— služba, primerna — 210

— službodavčeve 220.1
Okraj določen, zastopnik za —

228. 2

Okrepčevalnica gl. Buffet
Okrožnica 129
Okviri 23.1/45

Olajšave za vojne invalide 431
Olja lahko zapalna 182.1/8

— rudninska 182.1/8
Olje 107.1/53

Omarice za prvo pomoč, mlatil¬
nice 74 pr 1

Omejitev krošnjarjenja 180.1;

181.1

Omejitve pravic s pogodbo 251;
338

— pri poslovanju delavnic, na¬
prav 119. 2

Omot 137.2, 3; 151.1/2
Omrežje gl. Vodi, električni
Onemoglost, zavarovanje za —

384.1 do 3
Opančarji 23.1/52
Opeka 35 pr 1
Opekarne 107.1/1
Opij 60 pr 2
Opijski fond 60 pr 2

Opomin 239.1/3, 4, 11; 368.1/1,
368.3; 381.3; 400.1/3
Opozoritev 202. 3
Opravičba 239.1/3; 347.1
Opravila hišna 210
Opravilna sposobnost 5 pr 1,
pr 2

Opravljanje izpita, ponovno,
pred novo komisijo 319.2

— poslov, samostojno, dokaz —
pri izpitu 318

— službe, pristojnost razsod-
niškega odbora 351

Oprema blaga 151. 0
Oprostitev občine, vzdrževati
strokovno nadaljevalno šolo

297.1

— od obiskovanja šole 268.1;
270.3; 299.1

— od taks 436.1
Optiki 23.1/24
Opustitev obrta 4.4; 158

— ponovnega postopanja po
§§ 108. in nasl.: 118.1

— pridobivanja ob zadržku za
službovanje 220.1; 241

Organi drugi zbornični 393.4

— javni strokovni (tehniški)
56.3

— osrednjega urada za zava¬
rovanje delavcev 211 pr 1

— nadzorstveni tržišč, sejmišč
194.4

— oblastveni 183. 2

— posvetovalni državne upra¬
ve in samouprave 393.1

— prisilne združbe 364.4 ; 366;

371.1

Organizacija zbornic 393. 4
Organizacije po obrtnem zako-
‘ nu 436.1

— neprisilne 393. 2/a, b

— prisilne 393. 2/a, b

319

Organizacije službodavske 209.
1; prisilne 209.2

— službojemniške 209.1; pri¬
silne 209. 2

— strokovne neprisilne 345.2

— — — dosedanje 442.3

— zvezne za pospeševanje go¬
spodarskih koristi 363

Orodje kirurško 23.1/23

— kovači za — 23.1/6

— medicinsko 23.1/23

— nabavljanje — 361.1

— na račun plače 214. 2

— za izvrševanje službe 232.1
Orodni kovači gl. Kovači
Orožje (vobče) 60.1/1; 102.1/1;

103.3, 7; 122.1/4; 182.1/11;
428.1/5; 428.3

— nevojaško 1.2/3; 1.4

— strelno, izdelovalci 23.1/8

— — ročno, preskušanje 427.

II1/2

— vojaško 1.2/3; 1.4
Orožništvo, zakon 6 pr 1
Ortopedski predmeti 23.1/53
Oseba fizična 443.1

— izprememba v — 112. 5

— nameščena pri arhitektu
422/24

— opravljajoča podrejene po¬
sle 206.2

pravna 196.2/3; 393.1;
394/5; 443.1; 446.3

— sozaposlena 238.2/5; 238.3;
239.1/6

— upravičena obrtovati
196.1

— vršeča javne dobave ali jav¬
na dela 203

Osebje pomožno 62; 157; 196.
2/3; 196.5; 198.2, 4; 201.1;
206 do 353

Osebje dolžnosti — do učencev
269.3

— kazniva dejanja zoper živ¬
ljenje in telo — 255/2; 256.
1/4

— komisarja za območje upra¬
ve mesta Beograda 419.1

— občne odredbe 206 do 251

— obolelost 273.1/3

— ostalo višje 324. do 338

— overovitev izpričeval 249.2

— pod 18 leti 402/2

— pojem — 206.1, 2; (433.1)

— pri javnopravnih telesih,
javnih ustanovah 208

— prostost' od taks (za izpri¬
čevala) 436. 2/2

— razmerje, dobro, s službo-
davci 362.1/3

— stalno, postavljanje 365.1/4;
377.1/8

— strokovno gozdarsko 206
pr 1

— za pooblaščenca 352.2

— zunaj delavnice 215; lokala
215

— prometno 83

— službeno 239.1/7

— strokovno 196. 2/3

— — inozemsko 196. 5

— tehniško inozemsko 196. o

— trgovinsko 324. do 338

— zbornično, pravice, dolžno¬

sti 393.4

— — prestalih, ukinjenih zbor¬

nic 394/12

Osebne storitve 60.1/27; 85
Oskrba 260/8 ; 269.5
Osnavljanje obrtov, omejevanje
po prisilnih združbah 361.1
Osnovanje’ obrta, prej opravlja¬
nega, a prestalega 451.1

320

Osrednji urad za zavarovanje
delavcev 211 pr 1
Ostajališča gl. Gostišča
Ostavka člana razsodniškega od¬
bora 346.2
Ostrilci gl. Brusači
Ostrobrusci 23.1/9
Ostvaritev vzorčne razstave,
vzorčnega sejma 195. 2
Oškodovanje pri dohodkih (pre¬
jemkih) v naravi 283. 2/2

— zdravja, resno 273.1/2
Oteževanje sprejema v drugo

službo 249.1

Otroci nadaljevanje obrta 14.1;
128.2

— skupno z vdovo 14. 2

— varuštvo — 14.5
Ovadba 204. 3

Overovitev 112.3; 249.2; 259.1;

307.3 ; 310.1; 436.2/2, 3
Oviranje, zaslužiti provizijo 224
Ovoj gl. Omot

Označba blaga ali njegove opre¬
me 151.1/1

— način, vsebina, čas — 151.
1/1

— drugega domačega podjetja
129

— neosebna 128.1

— nedopustna, neresnična, vpis
v poslovno knjižico 311. 2

Oznamenilo, enako 128. 5

Papir 107.1/32

— cigaretni 1. 2/3

Papirji vrednostni 60.1/8; 102.

1/6; 182.1/2; 428.7
Pamuklijaši 23 pr 6
Papučarji 23.1/51
Parafin 107.1/20
Parketarji 23.1/30 *

Parkljevka 91 pr 1

Pasarji 23.1/17

Pavolninarji gl. Bombaževinarji
Pazljivost, navadna 129
Pecivo 176.3/2

— cene 23 pr 8
Pečarji 23.1/1

Pečat 287.2/6; 307.2/3; 367.5
Pečatarji 23.1/19
Peki 23.1/62; 173; 398/10
Pekmez gl. Čežana
Pendžeraši gl. Oknarji
Penzija 76.1/6; 76.2, 6, 7, 8;

77: 78.1, 4, 5; 79.2
Periferija 189. 2
Perilo 23.1/48; 143.2
Perjanice 23.1/57
Perie 23.1/56; 107.1/10: 176.
3/1

Perutnina 176. 3/1
Perutninarstvo 1.2/1; 190.1;
433.1

Petrolej 1. 2/3

Pijače alkoholne 74.2; 76.2;
79; 182.1/7; 214.2, 4;
427.2/1; 437.1, 2

— — obratovalnice, pravilnik

76 pr 1

— brezalkoholne 76.2; 181.1

— jake, žgane 79.1

— močne 11 pr 1

— oddajanje — v planinskih
kočah 1. 2/16

— opojne, zakon o točenju —
422/3

— prodajanje ob cerkvenih go¬
dovih in slavah 194

— točenje, kaz. zakon 316 pr 1
Pijančevanje 179.1/5; 239.1/11

— preklic 5 pr 2
Pijanost 179.1/5
Piljari 19 pr 5
Pilorezci 23.1/9
Piparji 23.1/31

321

Pirotehniki 23.1/80
Pirotehnični predmeti 23.1/80;
60.1/2

Pisarne gl. Lokal, pomožni

— potniške gl. Agencije, pot¬
niške

— za posredovanje pred obla-
stvi 73; 398/4

Pismenost 252.1
Pivnica gl. Krčma
Pivo 60.3; 103.6; 107.1/42;
122.1/4; 132.3

Plača 211; 212; 213; 214; 219;
220.1; 221; 229.1; 230.1;

240; 241; 243.1, 2; 294; 326.
1, 2, 3, 4; 327; 328.1; 329.2;
330; 333.1; 335.2; 336; 340.
1/2; 340.2; 343/1; 344/3
Platina, izdelki 1 pr 6; 23 pr 3
Platno, povoščeno 107.1/64
Plenum 393.2/a; 394.7
Pleskarji 23.1/73; — mojstri
46.3

Pletaei, iz protja 23.1/27
Plin, gorljivi 427.1/III/6; 427.3

— svetilni 107.1/36
Plini 111.1

— zemski 60 pr 16
Plinske naprave 23.1/81

Plod telesni, odprava 179 pr 1
Plomba gl. Zalivka
Plombiranje 88. 5
Plošče iz mavca, žlindre, ce¬
menta 35 pr 1

— plutove, iskanje naročil 143
pr 4

— za izolacijo 35 pr 1
Plovitba pomorska 1.2/4; 355.

3; 433.1

Plovni objekt, prevoz z njimi
1 pr 10'

Pobuda lastna 362.1/12

Počitek nedeljski 153; 154.1, 2;
422/6, 11

Podaljšava časa za razprodajo
160.5; 161.1

— dovolitev za izvrševanje obr-
tov brez stalnega poslovali-
šča 184.1, 2

— obiskovanja šole 263.3

— roka za gradnjo 112.4
-za ustavitev poslovanja

172.2 (170/6)

-- začetek poslovanja 174. 2

— učne dobe 263. 3 ; 266

— uporabne odobritve 116.2;

117.2

— za naziv dosedanjih gostin¬
skih obratov 448. 2

Podaniki jugoslovanski 346.1;

obojestranski 138. 2
Podatki nedopustni, neresnični,
vpis v poslovno knjižico

311.2

— o prejšnjem službenem raz¬
merju 310. 3

— osebni 183.1

— o zaposlitvi 307. 2/4; 307. 3

— pismeni 65.1 (62); 159. 2

— poslovni, tajnost 201.3

— v tožbi iz službenega raz¬
merja 352.1

— zahtevani, dajanje — 362.
1/12

— zbornicam 394/8
Podedovanje 8. 2
Podgane 60.1/36

Podjetja bakteriološka 60.1/4

— bančna, prisilne združbe

356.2

— banovinska 58.1

— brodarska 1.2/6; 69.2; 355.
3; 433.1

— domača 7. 2; 196.1; 203

— druga obče koristna 58.1

21

322

Podjetja državna 58.1, 2; 61.4;
355. 3

— električna 122.1/1

— gospodarska, osnavljanje
362.1/10; 362.2

— industrijska 91.2; 122.1/4;
132.3; 152.1; 339. do 342

— inozemska 144; 196.1

— ki vzdržujejo šole 303. 3

— ne spadajoča pod obrtni za¬
kon 29.1

— občinska 58.1

— obstoječa 107. 3

— po § 107., (odst. i): 107.2,
3; 108

— pogrebna 126.3; 127.2;
398/8

— pomožna brodarska 1.2/6;

433.1

— — železniška 1. 2/6; 433.1

— postavitev, posebno posto¬
panje 1 pr 1

— postranska, kmetijskega in
gozd. proizvajanja 433.1

— prevozna 173; 398/10

— — z motornimi vozili, tari¬

fe 60 pr 12

— — — vozni red 60 pr 12
— * — — zakon 60 pr 12

— pridobitev in nadaljevanje
obrta 8. 2

— proizvajanje monopolizira¬
nih predmetov in trgovina
z njimi 1.4

— samoupravnih teles 61.4;
64.3; 394/1

■— serološka 60.1/4

— sezonska 74 pr 1

— smejo ustanavljati strokov¬
ne nadaljevalne šole 297.1;
299.1

— s stalnimi poslovališči 125.
do 134

Podjetja tiskarska 356. 2

— trgovinska, samostojno
opravljanje — 325.1

— tvorniška, ne spadajoča pod
obrtni zakon 34

— važna z občnega narodno¬
gospodarskega stališča 58. 2

— z blagom kolonialnim, špe¬
cerijskim, kemijskimi in
rudninskimi proizvodi, ma-
nufakturnim, konfekcijskim
in galanterijskim blagom in
perilom 143. 2;

— z drugim blagom 143. 3

— z električnimi centralami,
dolžnost oddajanja toka 58.
2, 3, 4; 399.1/6

— za pomorsko plovitbo 1. 2/4

— za prevažanje oseb z žival¬

sko močjo 60.1/24

— — potnikov in blaga z mo¬

tornimi vozili 60.1/25;

81; 82; 83; 102.1/19;

102.2; 103.1; 122.1/4;

150.1,2; 355.3; 356.2;

399.1/11; 399.3

-z brodi in drugimi plov¬
nimi objekti 87. 2

— za proizvajanje električne

energije 60.1/3

— — ali prodajo predmetov

za ljudsko hrano 126.2;

127.2, 4; 398/8

— zasebna 88. 5

— zavarovalna, prisilne združ¬
be 356.2

— zavezana javnemu polaga¬
nju računov 64. 3

— železniška 1. 2/6; 355. 3
Podjetniki inozemski 203
Podkovači 23.1/7; 428.3
Podkovalstvo 422.19, 20
Pododdelki delavski 339.1

323

Podpihovanje '239.1/7
Podpiranje strokovnih šol, sklad
za 295. 2

— vzajemno, negovanje — 362.
1/1

Podpis 286.2; 287.2/6

— pravil 364. 2

— poslovnega reda 339. 2

— zapisnika o poravnavi 352. 2
Podpisovanje za prisilno združ¬
bo 367. 5

Podpora za strokovne šole 295. 2
Podpredsednik uprave prisilne
združbe 367.1, 4; 372.1; 373.
1; 377.1/2

Podružnica 64.3; 98.4; 128.4;
133; 159.2; 160.3

— prepoved omejevanja otvar-
janja — po prisilnih združ¬
bah 361.1

— število — prisilne združbe

358.2

Področje banovinskega odbora
za strokovno nadaljevalno
šolo 305/1 do 3

— posebnih šolskih odborov

303.1

— uprave prisilne združbe

367.3

— zbornice, plenum prestopi
394/7

— združbe, se prestopi 388
Podtekniti lažne listine 239.1/1
Podzakupnik 135.1
Podzastava 71.1

Pogodba, določitev krajšega,
daljšega odpovednega
roka 332. 3

— kolektivna 209; 434.2;

345.2

— neizpolnitev — 240

— o podreditvi nadzorstvu ob
dobavah 201. 2

Pogodba o proviziji 224

— službena 207.1; 208; 362.

1/5; posebna 209.3; spo¬
ri o obstoju — 344/2;
trgovinskih pomočnikov
in drugih službojemni-
kov v podobni službi
422/13

— — taksiranje 207 pr 1

— učenska 256.1/6; 258; 362.

1/5; 436.2/3; 453.1

-izmišljena, nepravilna

256.1/6

— učna 259.1, 2; 260/1 do 8;
262.1; 264 ; 271.2

— vozna 75.1

— zavarovalna 60 pr 6
Pogodbe mednarodne 429

— s tujimi državami 138.2

— trgovinske 144.1

Pogoji dovolitve se ne drže 400.
1/3

— dobavni, enaki 198.2, 4

— — licitacije 198.1, 2, 3;

202.3

— gradbeni 112.1

— za dovolitev vzorčnih sej¬
mov, razstav 195.4

— za izvrševanje obrtov 4

— za licitacije, državne in sa¬
moupravne 197.1; 198;

202.2

— za opravljanje mojstrskega
izpita, preizkus 313. 2

— za prijavljeni obrt ne iz¬
polnjeni 97.1; 454. 3

— za samostojno izvrševanje
obrtov 4 do 18

Pogon sirovine za 196.2/2
Pogreški (redakcijski, tiskovni)
v ob. z. 33 pr 1; 69 pr 2; 73
pr 2; 92 pr 2; 99 pr 1; 109
pr 1; 113 pr 1; 135 pr 3; 143

21 *

324

Pogreški (redakcijski, tiskovni)
pr 1, pr 2; 150 pr 2; 170
pr 1; 173 pr 1; 207 pr 2; 209

pr 1; 210 pr 1; 212 pr 1; 215

pr 1; 216 pr 1; 220 pr 1; 223

pr 1; 224 pr 1; 225 pr 1,
pr 2; 230 pr 2; 242 pr 2; 243

pr 1; 273 pr 1; 277 pr 1; 283

pr 1, pr 2; 311 pr 2; 334
pr 1; 355 pr 1; 390 pr 1; 399
pr 1; 403 pr 1, pr 2, pr 3,
pr 4; 404 pr 1; 425 pr 2; 426
pr 1; 427 pr 7; 428 pr 1, pr 2,
pr 4, pr 20; 434 pr 2; 436 pr
1, pr 2, 453 pr 1
Pohiševanje gl. Krošnjarjenje
Pohištvo 247

Poizvedbe prekinejo zastaranje
407.2

Pojasnila, dajanje — 394/8
Pojem obrta 1.1

— ostalega višjega pomožnega
osebja 324

— pomožnega osebja 206

— trgovinskega osebja 324

— učenca 252.1, 2
Poklic glavni 206.1; 324.1

— prepoved izvrševanja 147.
2/3; 316; 400.4

Poklici, prej ne obrti, sedaj
obrti 454. 3

Pokojnina, pravica do — 333. 2

— zavarovanje nameščencev
211 pr 1

Pokopališča 77. 3
Pokritje stroškov za strok, na¬
daljevalno šolo 295. 2
Polfabrikati 196.2/2; 196.3;
198.4

Poliklinike šolske 253 pr 3
Polir 38.1/2

Poljedelstvo 190.1; 433.1
Poljska 7 pr 1

Polnoletnost 5.1, 2; 14.2; 147.
2/2; 258.3, 4; 316; 346.1;
386.1

— pridobitev z dopustitvijo, iz¬
vrševati obrt, trgovino 5
pr 1

— proglasitev za polnoletnega
5 pr 1

— zakon 5 pr 1
Položaj, gospodarski 333. 7
Polst strešna 107.1/40
Pokost 107.1/53
Pomilostitev prisojene kazni

417.4

Pomočnik (pri preklicu) 5 pr 2
Pomočniki 206.2; 216; 257; 286.
1; 294.2; 298.1; 307. do
323; 343 ; 346.1; 361.1;

386.1; 422/13

— postali invalidi pri delu
93.2

Pomorstvo 394/1
Pomožni zastopnik 5. 2
Pomožno osebje soc. in zdrav¬
stvene službe 239 pr 1
Ponudbe domačih obrtnikov in
industrijcev 198.1, 2, 4

— pri licitaciji 198.2, 4
Ponudniki 198.1, 2, 3
Ponujanje blaga na predpisani

način 151.1/1

Ponovitev mojstrskega izpita
319.3

— pomočniškega izpita 288.3
Ponovno opravljanje izpita na

pritožbo 319. 2

Pooblastitev (vobče za obrte)
3.1/1; 4.3

-nova 172.1; 174.1

— izdaja — dosedanjim imet¬
nikom obrta 436.2/6 (454)

— končna 113. 4

325

Pooblastitev nova ob preme¬
stitvi 131.2; 132.2

— — za sejmarjenje (fieran-

te) 445.2

— po novem obrtnem zakonu
445.3

— po občnem grajanskem
(državljanskem) zakoniku
207.2

— posebna, za graditelje 41. 4

— — za točenje lastnega pri¬

delka 437.1, 2

— pri industrijskih (tvorni-
ških) obrtih 32. 2

— za poklice, prej ne obrti,
sedaj obrti 454. 3

— za trgovinski obrt 140.1
-nova 140. 2

Pooblastilo, vsebina — 98.1
Pooblaščenec 73.1; 159.1/1; 176.
3/1; 216; 258.3; 326.1; 333.3;
350.3; 352.2; 377.1/5
Popis 108.2/1
Popločarji 23.1/71
Poprava poslovnega reda 342
Popravila blaga v trgovinskem
obrtu 141. 2

— po trgovcih prodanih apa¬
ratov in strojev 141.4

— pri zgradbah 47.2
Popust 223. 4

Poraba dnevna, predmeti — —
176. 3/2

Poravnava spora pred razsod-
niškim odborom, izvršba
352.3

Poravnavanje med upniki in
dolžniki 60.1/13; 102.1/9
Porazdelitev večjih dobav iste¬
ga blaga 198.1
Porcelan, slikanje — 23.1/5
Poročanje o stanju strokovnega
pouka v banovini 305/3

Poročila 362.1/12 ; 367.3/3;
370.2

Porod 219 pr 1; 236; 326.4, 5
Porodnišnice 1.2/14; 433.1
Posečanje trgovcev, tvorničarjev
in obrtnikov 141.1
Posestniki nepremičnin 109. 4
Poskus zavajanja 238. 2/4
Poskušnja, službeno razmerje
na — 233.2 ; 331
Posledice izvršene razprodaje
167

Posli drugi, provizija 222.3

— drugih obrtov, opravljanje
137.1

— geodetsko-geometrski 1 pr
18

— gospodinjski 206 pr 1

— hišni 206 pr 1

— netrgovinski, višji 324.1

— pisarniški 324.1

— podrejeni 206. 2

— postranski 137.1

— pravni 207. 2; 367. 5

— pretežno podrejeni 324. 2

— prodajni 206. 2

— prometni 394/1

— tehniški, višji

— trgovinski: pretežno — 324.
1; 325.1; višji — 333.1

— upravni 418 (419)
Poslovališče stalno 125. do 134
Poslovalnica 62; 125.1; 258. 2;

273.1/6; 358.2

— gl. tudi: Lokal, pomožni
Poslovanje ambulantno 186

— imetnik se umakne iz —
270.1/5

— industrijskih združb 391.5

— komisije za mojstrski izpit

322

— neupravičeno 362.1/2

— okrožnih odborov 392.2

326

Poslovanje označba v dovolilu
183.1

— se ne vrši 275.1/4

— začetek, položba varščine
64.2; 399.1/7

— zbornic 393. 4
Poslovni red 62; 339 ; 340
Poslovnik sodni 128 pr 1

— za občna upravna oblastva
94 pr 1

— zbornični 394/2
Poslovodja, član družbe z ome¬
jeno zavezo, gospodar¬
ske zadruge 9.1

— — javne trgovinske in ko-

manditne družbe 10.2;
133.2; 139

— — razsodniškega sveta

350.3

— izstop iz obrata, nadalje¬
vanje obrta 100. 3

— izvrševanje članskih pravic
v prisilni združbi po — 360.

1, 2

— — volilne pravice za zbor¬

nico po — 394/5

— ob stečaju 16.1

— obveznost, dejanski oprav¬

ljati posle 17.2

- glede plač 216; po učni

pogodbi 260/7

— odgovornost — kazenska po

obrtnem zakonu 17. 3

— — zasebnopravna (civilna)

17.4

— podatki — za obrtno pri¬
javo 95. 2/1

— pogoji osebni, izobrazba
17.2; 21.2; 443.3

— postavitev — dopustna 10.

2; 17.1; 18 pr 1; 18.2;
19.2; 24.4; 32.4; 132. 4

— — ni obvezna 9.2; 14. 3; 139

Poslovodja postavitev — obvez¬
na 5. 2; 9.1, 2; 14 pr 2;
14.3, 5; 16.1; 17 pr 2;
18.1; 58.4; 66.2; 94.1;
132.4; 133.2; 139; 433.3

— — prepovedana 17 pr 1;

18.2; 63 za 60.1/13, 14,
16, 17, 18, 19, 20, 21,
27, 33, 34, 36

— — zoper odredbe obrtnega

zakona (kazen) 398/3
(17, 18, 63, 139); 400.1/1

— predhodna odobritev 18.2

— prijava izprememb 100. 2

— za pooblaščenca pred raz-
sodniškim svetom 352.2.

— več obrtov 139; 398/3
Poslovodstvo, postavljeno ali

sprejeto, a ne izvrševano 399.
1/1

Poslušnost 268.1
Posluževalci električnih naprav
in aparatov 323

— parnih strojev in kotlov 323
Posojila državna 428.1/9; 428. 7

— na ročno zastavo 60.1/11;
70; 71; 102.1/8; 399.1/9;
399.3

Pospeševanje industrije in obr¬
ta 253.2

Posrebrevalci 23.1/18
Posredniki carinski 6 pr 1; 73.

2; 103.6; 356.2; 428.1/13
Posredovanje dela in službe,
zasebno 60.1/20 ; 74.1; 102.
1/16

— organizacija 427 pr 10

— pragmatika uslužbencev 427
pr 10

— seznamek naprav 427 pr 10

— poslov 222.2; privatnik —
422/8

327

Posredovanje pred oblastvi 73.
1, 3, 4; 398/4

— — — združbe 356. 2

— — sodišči 73. 4; 398. 4

—- — vojaškimi oblastvi 73.4;
398.4; 445.1

Postajališča v avtobusnem pro¬
metu 60 pr 12

Postavitev delavnic, naprav 105.
do 124

Postavljanje članov razsodniških
odborov 345. 4; 346.1

— učnega osebja 305/2
Postopanje kazensko (po obrt¬
nem zakonu) 410 do 419;
428.6

— oblastev 95 do 100; 105 do
120

— pred razsodniškim odborom
352; 353

— sodno civilno-pravdno 314

pr 1; 352 pr 2; 435 pr 1

- kazensko 1 pr 15; 314

pr 1

— — nesporno 16 pr 2; 69

pr 1

— upravno 408; 409
Postopek, občni upravni, 94

pr 1; 115.2

Postransko poslovanje gozdar¬
stva 1.2/1; 433.1

— — kmetijstva 1.2/1; 107.

1/1; 433.1

Posveti, zakon 297 pr 1
Posvetovanje razsodniškega od¬
bora 353. 4, 5
Posvojitev 258.4; 333 pr 3
Poškodba stvari 239.1/8; teles¬
na 179 pr 1; 239.1/6
Pošta 1.2/3; 60 pr 12; 82.2
Poštnina, prostost od — 352.7
Potepanje 179.1/5

Poti zasilni 58 pr 2
Potne listine 72 pr 1
Potniki trgovinski 143.1, 2, 3;
143.4; 145; 146; 147.1

— — inozemski 144; 145
Potovanja 72.2; 146
Potrdilo lažno, podtaknjeno 239.

1/1

— o pomočniškem izpitu 288.1

— o teži 88. 4; 95. 5

— o trajanju učenja 280.1, 2;
399.1/17

— o vplačani vpisnini 358. 4

— pismeno o prejeti prijavi
za obrt 96. 2

— posebno o vedenju in iz¬
obrazbi pomočnika 309. 2

— sodno o prestanku izgube
častnih pravic 371. 3/2

— spori o izdaji — 344/4

— učensko 19.1; 285.1

— učno 25.1, 4

— vojaškega oblastva o zapo¬
slitvi pomočnika pri vojski
28.1

— zbornice o članstvu uprave
prisilne združbe 367. 5

— zdravniško 253.1; 270.3;

272.1/1; 273.1/1, 2; 436.

2/4

Potrditev pravil po zbornici
364.4

— spiska mojstrov članov iz¬
pitne komisije 312. 3

Potreba gospodarska 193. 2

— kraja 188. 2

— po učencih, dejanska 257.2

— prebivalstva 152. 2

— prehodna 229. 3; 233. 2

— — službeno razmerje po —

332.4

— sejma 188.1

328

Potrebščine tehnične za kurjav-
ne, svečavne, vodovodne na¬
prave, iskanje naročil 143
pr 1

— življenske 150 pr 1; 214.2
Potresanje 105.1; 111.1; 119.2
Potrošniki 190. 3

Pouk strokovni, celotni v bano¬
vini 304.1; 305/3

— — vrhovno nadzorstvo 306

— zasebni 1.2/9; 305.1; 433.1
Poverjeništvo prisilne združbe

369

Povod, opravičen za odstop od
pogodbe 243.1

— — za predčasni izstop iz

službe 337.1

— — za predčasno razkinitev

služb, razmerja 337.2
Povračilo izdatkov v služb, raz¬
merju, zastaranje 330.1, 2

— pravic 12.2; 147.2/3; 179.
1/4; 316

— predjemov v služb, razmer¬
ju, zastaranje 330

— pri razsodniškem odboru:
izdatkov 349; stroškov 347.1

— škode 225.2, 3; 240; 241;
243.3 ; 248; 256.3; 311.2;
325.2, 3 ; 337.3

Povratek 179.1/4; 255/2; 256.1/4

— v kazenskem smislu 11 pr 1
Povzdiga delavnosti v državi

196. do 205
Pozakonitev 333 pr 3
Pozamentniki 23.1/40
Poziv na narok 111.2

— pred oblastvo, prekine za¬
staranje 407. 2

— za naročila blaga 143.2, 3

— zglasitev k pomočniškemu
izpitu 282.1

Pozlačevalci 23.1/18

Pozlačevalci pohištva 23.1/45
Požar 94.1; nevarnost — 119. 2
Praktikant 20.1; 252 pr 1
Pravica biti izvoljen 368.1/4;
368.2; 371.1/1, 2; 371.4;

386.1

— do plače 326.1, 2, 3, 4; 327;

329.2

— glasovalna 369.4; 371.3/1,2

— govora 387.1

— imeti učence brez strokov¬
ne izobrazbe 452

-izguba — 255/1, 2;

odvzem 255/3; 402/1
do 3

— izvrševati obrt je čisto oseb¬
na 8.1

-odvzem — 400.1, 2;

po sodišču 400. 2/1

— — — se lahko začne izvr¬

ševati 97. 2

— — — se ne pridobi s po¬

trdilom o prijavi obr-
ta 96. 2

— — — — s protokolacijo fir¬

me 130. 2

— obrtna, obseg — 135. do 151

— odstraniti s skupščine 373. 2

— odškodninska ob odstopu od
službene pogodbe 244

— opominjati 373. 2

— povračila druge škode 337. 2

— prodajati blago po razpro¬
daji 162.1

— voliti 368.1/4 ; 368.2; 371.
1/1, 2; 371.4; 386.1

— — v zbornico 394/5

— zahtevati izpolnitev konku¬
renčne klavzule 337. 3

— — odškodnino od delavca

za prekrške poslovnega
reda 340. 2

329

Pravica zahtevati odškodnino od
službojemnika 325. 2, 3

— — prepoved poslovanja de¬

lavnic, naprav 119.1

— zastavna 64. 3

Pravice častne 147. 2/3; 386.1

— članske prisilne združbe,
izvrševanje 360.1, 2

— izključne do izvestnih obr-
lov in delovnih gran 443

— prejšnje, na zastavah 71.5

— pridobljene 107.3; 445.1;

446.1

— se s pogodbo ne morejo
omejiti, razveljaviti, ukiniti
251; 338

— točilne 443 pr 1

Pravila obstoječih neprisilnih
strokovnih organizacij tr¬
govcev in obrtnikov 442.3

— — prisilnih združb 442.1

— okrožnih odborov 392. 3

— pomočniških odborov 386.1

— prisilnih združb 290.2; 364.
2, 3, 4, 5; 365; 377. 1/1;
377.2; 387.1; 388; 389;
390.4

—  - o poverjeništvu 369. 3

— redovna 6 pr 1

— sklada za podpiranje čla¬
nov združb 384. 5

— za humanitarne sklade in
ustanove 362. 2

— za mojstrski izpit 322

— za pomočniški izpit 292

— za točno in pravilno upo¬
rabljanje obrtnega zakona
460

— zbornic 394/2

Pravilnik, izdaja —, predhodno
zaslišanje 409.1

— za barake in podobna eno¬
stavna prodajališča 125.2

Pravilnik za dimnikarski obrt
92.1, 2; 94.2

— za posebne izpite 323

— — namene prisilnih združb

377.1/1; 377.2

— za razsodniški odbor pri¬
silne združbe 385. 2, 3

— za vzorčne sejme in raz¬
stave 195.3, 4

— gl. tudi pri: banu, raznih
ministrstvih (ministrih)

Pravne osebe 9.1, 2; 36. 2; 360. 2
Pravočasnost pritožbe, odločba
o — 413.4

Praznik državni 154. 3 (154.1)

— poslednji dan roka 413. 3
Prebivalci siromašnih krajin

177.1

Prebivališče 151.1/3
Predaja nerešenih vprašanj po
novem pristojnim oblastvom

458.2

— pritožbe 412. 4
Predavanja znanstvena 1. 2/11;

362.1/4

Predci 23.1/46

— glej tudi: Srebropredci,
Zlatopredci

Predelave 47.2; 448.2

— blaga v trgovinskem obrtu

141.2

Predelovanje blaga v državi
196.2/2; skupno 362.1/10
Predhodna dovolitev 4.5; 96.3;
109.1; 113.4

— odobritev 18.3; 107.1; 131.
3; 158.1

— pooblastitev 4'5; 96. 3; 109.
1; 113.4

Predilnica 107.1/24
Predjem iz službenega razmer¬
ja, povračilo —, zastaranje
330

330

Predjem na plačo 213

— zadruge za dajanje — 362.
1/10

Predlog na omilitev pravnomoč¬
ne kazni, postopanje, od¬
ločba o — 417.2

— zadrži izvršitev kazni 417. 3
Predlogi 109.4; 111.4; 305/2, 3;

362.1/12; 367.3/3, 6 ; 376
Predložitev dokazov 132. 4
Predmeti dnevne porabe 176. 3/2

— dobavni 201.1, 2

— fotografski 141. 3

— glavni, razpravljanje, reše¬
vanje o — 352. 3

— izdelovanje v državi, obve¬
ščanje resortov 202. 2

— izpitni 293

— neobhodno potrebni za živ¬
ljenje 150.1, 2; 190.3

1 — nerešeni ob uveljavitvi obrt¬
nega zakona 457.1

— obče nevarni 239.1/4

— občne uporabe 150 pr 1

— pogrebni, prodajanje —

126.3

— prenos — v pristojnost mi¬
nistrstva za trgovino in in¬
dustrijo 458.1

— — — po obrtnem zakonu

pristojnih oblastev

458.2

-razsodniških odborov

457.3

— prostega prometa 140. 3

— rešeni, a ne rešena pritož¬
ba ob uveljavitvi obrtnega
zakona 457.1

— sporni, vrednost' — 344

— strokovno šolski 305/3

— trgovinski (blago) 140.1

— za mojstrski izpit 322
Prednost 198. 2, 3, 4

Predpisi dosedanji 434.1

— higienski 189.1

— kanonsko-cerkveni 6 pr 1

— o organizaciji ministrstva
za trgovino in industrijo

442.4

— policijski 89. 2

— posebni 127.2 (pogreb, pod¬
jetja, sanitetni material);
186 (za ambulantno poslo¬
vanje) ; 428. 3 (§ 23., odsta¬
vek O, točka 7, 66; § 60.,
odstavek O, točka 1.)

— prejšnji 457. 2

— stanovski 6 pr 1

— veterinarski 91.1, 2

— veterinar.-policijski 189.1

— zakona o obrtih in pravil¬
nikov 183.1

— za zaščito delavcev 157
Predsednik banovinskega odbo¬
ra za strokovne nadaljeval¬
ne šole 303. 2

— komisije za mojstrski izpit
312.2, 3; 315.2; 317

— — za pomočniški izpit 283.

1, 2

— krajevnega odbora 303.2

— ministrskega sveta 60. 4;
202. 3 ; 393. 2, 3

— občine 303. 2

— razsodniškega odbora 345.
1; 347.1; 348; 352.3; 385.1

— sveta razsodniškega odbora
350.1; 352.3

— uprave prisilne združbe
367.1, 4, 5,; 372.1; 373.1;
377.1/2

Predsedništvo združbe 371. 6
Predsedujoči 373.1, 2; 374.2
Predstave, umetniške 1 2/11
Predstavniki banovinskega sve¬
ta 304.2

331

Predstavnik delavske zbornice
303.2; 304.2

— neprisilnih združb 303.3

— oblastva, na skupščini združ¬
be 388

— — strokovni 113.3

— podjetja, vzdržujočega šolo
303.3

— prisilnih združb 303.2

— zbornice 303.2 ; 304.2

— združb, strokovnih, poobla¬
ščenci pred razsodniškim
odborom 352. 2

Predstojnik občine 303.2
Predvod 407. 2

Pregled knjig po nadzornem
odboru prisilne združbe

370.2

— komisijski, lokalov 77. 1;
127.1, 3, 4; občasni 127.1

— — postavljene delavnice ali

naprave 113. 3

— motornih vozil 81.4

— poslovanja 65; 370.2 ; 387.1

— proge 81'4

— zdravniški 62; 253.1; 453. 1
Pregon zaradi kaznivega deja¬
nja 407.2

Prehod pravic 112. 5
Prehrana 229.1, 2; 232. 2
Preiskava prekine zastaranje

407.2

— sodna 314.2; 316
Preizkus blaga, predhodni 151.

1/2

— obračuna, zaradi tantijem

328.2

— odločbe, na pritožbo 414.4

— podatkov 159. 2
Prejemki denarni med vojaško

vežbo 221

Prejemki poslovni red, določbe
o — 340.1/2

— spori 344/1; 351

— v naravi 238.2/2
Prekinitev dela 154.1; 265; 266;

362.5; 451.1

— gradnje 11.2, 4

— obratovanja 81. 6

— poslovanja 117.1

— zastaranja pravice do pre¬
gona prekrškov 407. 2

Preklic dovolitve 64. 2

— odobritve razprodaje 166

— (opravil, sposobnosti) 5 pr 2
Prekopi 1,2/7; 60,1/28; 87.1
Prekršitev bistvenih določb služ¬
bene pogodbe 238. 2/2

— dolžnosti, huda 256.1/1

— konkurenčne klavzule 337. 3
Prekrški kazenski, postopanje

o — 410

— poslovnega reda 340.1/6

— sodbe, odločbe, rešitve o —
412.1

— zakona o obrtih 69.4 (2);
72.5 (4); 74.3 (2); 79.1;
85. 3 (1, 2); 100. 5 (1 do 3);
182.3 (1, 2); 311.2; 395;
396; 397; 398/1 do 11; 400.
1/1; 400. 2/1; 402/1; 404 (18);
405 ; 407

— naredb, izdanih na osnovi

obrtnega zakona 397

-pravilnikov na osnovi

obrtnega zakona 397

— — uredb na osnovi obrt¬

nega zakona 397; 403
Prelazi železniški, vožnja čez¬
nje 60 pr 12

Premestitev dosedanjega gostin¬
skega obrta 448.1

— obrta 78. 2

— obrtnega lokala 131

332

Premestitev sejma 188.1

— sejmišča 189.2; 444.2
Premije, zavarovalne 82.1
Premičnine 69.2; 71.1; 102.1/7
Premotitev imetnika obrta 239.

1/1

Prenaredbe delavnic, naprav
119.3

Prenočišča, oddajanje v planin¬
skih kočah 1. 2/16; 76. 3
Prenos dopusta na drugo leto

329.1

— podjetja, odpravnina 333.4

— pravice do vpogleda v po¬
slovne knjige 328. 2

— pristojnosti drugih ministr¬
stev na ministrstvo za tr¬
govino in industrijo 458.2

Preparati za raznesila 107.1/33

— za zdravila gl. zdravila

— gl. tudi: Strupi
Prepis dovolila 98.4; 99.2

— overovljen 259. 2

— pooblastila 98.4; 99.2

— poravnave, zapisniški, ove¬
rovljen 352. 3

Prepoved biti član nadzornega,
uprav, odbora, direktor, li¬
kvidator, prokurist 11 pr 1

— dajati blago na up 214. 2

— — stanovanje itd. na ra¬

čun plače 214. 3

— glede naročil in opravljanja
del 143.5; 170/3

— imeti učence 255 ; 271.1/3

— izplačevati plače v gostil¬
nah 214. 4

— izvrševati obrt, poklic 11;
12.1; 127.4; 147.2/3; 175.1;
273..1/5; 316; 398/2; 400

— konkurenčna 325 pr 1, pr 2

— krošnjarjenja 180.1; 181.1

Prepoved krošnjarjenja glede
krajev 183.1

— — začasna 180.2

— obvezovati za nakup živil

214.2

— odpustitev iz službe 327.
1, 2

— oteževati sprejem v drugo
službo 249.1

— prenašati javne dobave ali
javna dela na druge 203

— poslovanja delavnic, naprav
119.1; 127.4

— prisilnim združbam izvrše¬
vati obrt 362. 3

— — — ustanavljati skupna

podjetja 362.3

— samostojno opravljati trgo¬
vinsko podjetje 325.1

— — voditi trgovino 11 pr 1

— sprejemati naročila po služ-
bojemniku 325. 2

— stopati v družbo z inozem¬
skimi državljani ali pod¬
jetniki 203

— udeleževati se natečajev

325.2

— vplivanja prisilnih združb
na izvrševanje obrtov 361.1

— zahajanja v krčme 316

— zaposlovati učenca po iz¬
stopu 275. 2

Preselitev v drugo občino 273.
1/6; 273.2

Preskrba, odreka — za kazen
268.2;

Preskrbovanje služb 362.1/5

Prestanek članstva: komisije za
mojstrski izpit 314.2; pri¬
silne združbe 359. 2, 3; zbor¬
nice 393. 4

— neprisilnih organizacij 442. 3

333

Prestanek obrta 170 do 175;
271.1/5; 359.3/1; 451

— obveznosti iz §§ 219; 231

— odškodninske pravice 325. 3

— pomožnih lokalov 359.3/1

— poslovanja 170/6
-nadaljnjega 175. 2

— pravice do povračila provi¬
zije, nagrade 225. 3; iz § 326,

327.2

— prisilne združbe 365.1/12

— sejemske pravice 193.1

— službe, obračun provizije

227.2

— službenega razmerja: 212.3

(dospetek plače) ; 226. 1

(provizija); 228 (nagrade);
231 (obveznosti službodav-
čeve); 233.1 (iztek časa);
248 (varščina); 249.1 (iz¬
pričevalo) ; 333.1, 5 (od¬
pravnina)

— učenskega razmerja 271.
1/1 do 5; 271.2; 277

— veljavnosti dovolila 172.1;
174.1; dosedanjih 445. 3

— — odobrila 112. 4

— — pooblastila 172.1; 174.1;

dosedanjih 445.3

— združbe 377.1/1; 390.1,
391.5

Prestop v drug rokodelski ali
soroden obrt 31

— v drugo trgovinsko stroko

140.2

— učenčev v drugo obrtno
stroko, drug poklic 275.1/3

Prestopek 12.1; 147.2/3; 179.
1/4; 255/1, 2; 256.1/4 ; 272.
1/3; 316; 400.1/2
Prevažanje oseb, potnikov, bla¬
ga gl. podjetja

Prevoz do dobavnega kraja 198.
2, 3

— na neplovnih rekah, pre¬
kopih, jezerih 425/3

Prevzem osebja prestalih ali
ukinjenih zbornic 394/12

— strokovnih nadaljevalnih šol

v banovinsko
upravo 297. 2

— — — — državno upravo

297.2

Pridigarstvo 6 pr 1
Pridnost v službi 250 ; 268.1
Pridobitno poslovanje 1.1;

152.2

Pridobivanje opuščeno 24/1; z
drugim delom 241
Pridrževanje plače (zaslužka)
238. 2/2

Priglasitev v članstvo 359.4
Prigovori 109. 2; 111.1, 4; 112.
3; 352.3

— samovoljni, stroški 115.1
Prihranki, vštetev v plačo 220.

1; 241

Prijava dovršitve gradnje de¬
lavnice, naprave 113.1, 2, 3

— dosedanjega elektrotehni¬

čnega obrta 450

— — obrta za vpis v register

456.3

— — poklica za vpis v regi¬

ster 456.3

— izprememb 100.1, 2; 118.1

— k pomočniškemu izpitu
285.1

— nerednosti tehtnice 88. 5

— neuspeha pomočniškega iz¬
pita po krivdi imetnika obr¬
ta 289

— nova 174.1

j — obrta obstoječega 436. 2/7

334

Prijava obrta predhodna 40' 1;
55; 134.2

— — trgovinskega agenta

148.1

— — trgovinskega večjega ob¬

sega brez označbe blaga,
stroke 140. 3

— — tvorniškega, izvršuje se

pa rokodelski 398/7

— — v katerega rokodelec

pristopil 31. 2

— poslovanja 68. 2

— predmetov skupščinskega
sklepanja 378. 2

— prekinitve učne dobe 266

— premestitve avtomata 134.4
-lokala 131.1

— prestanka avtomata 134.4
- obrta 170/2; 171.1; 173;

398/10; 436. 2/1

— — učne pogodbe 279; 399.

1/17

— prestopa v drugo trgovin¬
sko stroko 140. 3

— razkinitve učne pogodbe

279; 399.1/17

— upravičuje, izvrševati obrt

97.2

— za razširitev trgovinske
stroke 140. 2

— zaradi javne tehtnice 438. 2
Prikrivanje neupravičeno izvr¬
ševanega obrta 399.1/1

Prilika za učenje, se mora učen¬
cu dati 269. 1

Priloge 108.2, 3; 109.4; 285.1;
358.4; 456.3

Primanjkljaj, pokritje — 390.3
Prinašanje predmetov na draž¬
bo se sme opustiti 69. 3
Priobčitev denarne kazni de¬
lavcem 340. 2; oblastvu

340.2

Priobčitev imen obratov (pod¬
jetij), oseb, izključenih od
javnih dobav, del 204. 2

— poslovnega reda in izpre-
memb oblastvu 341.1

— ustne sodbe, odločbe, re¬
šitve 412.1

Pripadniki (355.1); 356.3; 357.

1, 2; 364.2; 391.2; 394/2
Pripadnost, občinska 6. 2
Pripombe 111.4; 364.3
Pripoznava, sodba po — 352.3
Pripravljanje za samostojni
obrt 252.1, 2

Prisega članov razsodniškega
odbora 348

Prisostvovalna dolžnost pri iz¬
pitih 315. 2

Prisostvovanje sejam 394/7
Prispevki članski za prisilne
združbe 365.1/5; 367.3/1;
377.1/3; 377.2; 381.2, 3

— izredni, vzdrževanje javnih
cest 60 pr 12

— posebni, za pokritje pri¬
manjkljaja 390. 3

— za ustanovitev gosp. zadrug
in podjetij 362. 3

— zavarovalni 384.2, 3

— zbornic naslednic v pokoj¬
ninski sklad 394/13

Pristanek 275.2; 325.1, 2;
385.1

Pristanišče 176.3/1; 176.4
Pristavek 128.1, 2; 196.5; 214.
2; 229.2; 259.1

Pristojnost 101 do 104; 121 do
124; 282.2 ; 313.1; 351; 352.
3; 377.1; 410; 413.4; 418
(419); 458

Pritožba, pravica do — 77.6;
78.3; 98.3; 112.3; 124.2;

128.6; 283.2; 284 ; 285.2;

335

Pritožbe

313.2; 315.3; 317.1; 319.1,
2; 340.2 ; 342; 347.2 ; 368.4;
379.1, 2; 387.2; 411; 413;
414.2; 415; 457.1/2
Privatne osebe, privatniki gl.
zasebniki

Prizrensko blago 23 pr 3
Prodaja zdravil in zdravilnih
specialitet 1. 2/14
Prodajalec 151.1/3
Prodajališča enostavna 125.2
Prodajalnica 150.1; 160.3; na
sejmišču, taksa 191.1; šte¬
vilo pomožnih — 358. 2

— gl. Lokal, pomožni
Prodajanje blaga (vobče) 151.

1/1

— na debelo 66. 2

— na drobno 150.1, 3; v trgo¬
vini 151.1/1

— pohišuje 149

— proizvodov 137.2; 190.1;
skupno 362.1/10

— v posebnih količinah 151.2

— vrednostnih papirjev na
obroke 60.1/8; 427. III/4

— z označbo teže ali mere
151.2

Produktiven gl. Proizvajalen
Proge 81.4 (pregled); 82.2

(nove)

Proglasitev za polnoletnega 5. 2
Program delovanja prisilnih
združb 364. 4

Proizvajalci 19.4; 143.6; 146;

151.1/3; 176.3/1; 176.4
Proizvajanje gozdno 190.1;
433.1

— kmetijsko 1.2/1; 433.1

— rudarsko 190.1

— skupno 362.1/10

Proizvodi biološki 60 pr 3;
428.19

— domači 197.1, 2; 198

— gozdni, lastni 176. 3/1

— industrijski 196.1, 2/1;
198.1; 202.2

— inozemski 196.1; 197; 198.
2, 4

— kemijski 107.1/16; 143.2

— kmetijski 176.3/1; 190.3

— lastni 143. 6

— nepredelani 190.1

— obrtni 196.11 2; 198.1;

202.2

— rudninski 143. 2

— sirovi 190.1

— tvorniški, iz vestni 141. 4
Projekti 46.2; 56.2; 108.3
Prokurist 326.1; 333.3
Promet avtomobilni, medn. kon¬
vencija 60 pr 12

— javni 152.2; 154.2; potni
72.2; zračni 1.2/5

— zaščita varnosti cestnega —
60 pr 12

Propusti 41. 3
Proračun državni 201. 4

— občinski, zneski za občinske
strokovne nadaljevalne šole
296

— prisilnih združb 365.1/6;
367.3/3; 370.2; 377.1/3, 4;
377.2; 378.1; 382

— po graditeljih 46. 2

— sredstva za nadzorstvo po
banu 418. 3

— za gradbe 197.1

— za navadna dela, sestavlja¬
nje, dokaz — pri izpitih
318

Prost čas za strokovno nadalje¬
valno šolo (tečaje) 298. 2

336

Prostor na sejmišču, takse

191.1

Prostori delovni, čistost in red

232.1

— — ureditev 232.1

— — za stanovanje in spanje

232.2

— gostinskih obrtov 77.1

— javni, drugi (razen ulic)

134.2

— pisarn za posredovanje
služb 77

— poslovni, dajanje v zakup,
podzakup 135.1

— šolski 297. 2

— združbe 379. 2

— gl. tudi: Lokal, pomožni
Prostost, kazen na — 1 pr 11;

147. 2/3

— taksna 249 pr 1, pr 3; 259
pr 2; 268 pr 2; 270 pr2;
302 pr 1; 307 pr 3; 436

Prošnja za izkaznico 147.1, 2

— za izvršilno izterjavo čla¬
narine itd. 381. 3

— za razprodajo 159.1,2,3; 165
Protje gl. Pletači
Protokolacija, oglas o — 456.3

— sodna, firme 95.4; 128.1,

3; 130; 171.3

— -obveznost 128 pr 1

Provizija 222.1, 3, 4; 223; 224;

225; 226; 227; 239.1/2
Prtljaga 72. 2
Prvenstvo gl. Prednost
Pšenica, izvoz 23 pr 7a

— promet 23 pr 7a
Ptuj, cestni red 60 pr 12

— mestni statut 6 pr 2; 73
pr 1

Pudreta 107.1/54
Punec 151.1/2
Puškarji 23.1/8

Rabat 223. 4

Račun, javno polaganje 64 pr 4

— trgovinski posli na službo-
davčev, svoj, tuj — 325.
1, 2

Računi javnih dobav, izplačilo
200.1

— končni prisilnih združb 367.
3/3; 370.2; 377.1/2; 377;
383

— tehnične konstrukcije 108.
2/1

Ravnanje grdo 256.1/1; 269.3

— nepazljivo z ognjem 239.1/4

— z učenci (vajenci) 398/11

— — — sirovo 275.1/2; 402/3

— zoper obrtni zakon pri jav¬
nih dobavah in delih 204

Razdalje zgradb v mestih in
trgih 35 pr 1

Razglasitev sklica skupščine

372.2

— stečaja 276. 2

Razhodki 377.1/4; 377.2; 381.2;
382

— gl. tudi: Proračun
Razkinitev službenega razmerja

233.2, 3; 238; 240;
245; 260/8; 332; 337.2
-na poskušnjo 331

— učenskega razmerja 272.1,
2; 273.1, 2, 3; 275.2; 276;
277

— gl. tudi: Razlogi, važni
Razkosavanje 215
Razlastitev 58.1; 91.1; 120;

124,1; 428.5

Razlaščanje, zakon o — 58.1;

91.1; 120.3; 428.5
Razlika spola 252.1; v napisih
129

Razlogi javni 181.1

337

Razlogi važni, razkinitev služ¬
benega razmerja 231;
238; 239.1/1 do 12;
240; 241; 243.1, 2;
333.6; 334

— — — učnega razmerja

272/1 do 6; 272.2, 3;
273.1/1 do 7; 273.2,
3, 4

— za izdajo duplikata poslov¬
ne knjižice 310. 2

— za odreditev druge komisi¬
je za pomočniški izpit 282. 2

— za odklonitev članstva iz¬
pitne komisije (mojstrski
izpit) 312. 4

— za odpustitev delavca 340.
1/3

— za opravičbo člana izpitne

komisije za po¬
močniški izpit
283.2

— — — — — za mojstrski iz¬

pit 317.1

— za ostavko člana razsodni-
škega odbora 346. 2

— za razrešitev od članstva
razsodniškega odbora 346. 4

— za razrešitev od dolžnosti,
zaposlovati učenca 294. 2

— zadržek službovanja 219.1;
326.3; 327.2; 329.4

— zdravstveni 181. 2
Razmere delavske, izboljšanje

340.2

— delovne 154.1; 329.1

— krajevne 152.1; 188

— pridobitne — gospodarske
154.2; 188.2; 190.2

— službene 237.1

— verske 154. 3

Razmerje delovno, vprašanje
o — 386.3/2

Razmerje dobro, vzdrževanje —
362.1/3

— službeno 229.1, 3; 233.1, 2;
309.1; 310.3; 330; 331; 343;
344/2; 352.1

— učencev do pomočnikov po
številu 257

— učensko 271.1/1 do 5; 271.
2; 344/2 ; 377.1/6

Raznesila 1.2/3; 1.4; 23.1/79;
102.1/1; 103.3, 7; 107.1/33;
122.1/4; 428.1/5; 428.3
Razpečavanje blaga 215
Razprava, komisijska 109.1;
110.1; 111.1, 2; po §§ 108.
nasl.: 119.2

Razprodaja 158. do 169; 170/4;
399.1/15 ; 399.3 ; 425/7

— raba besede »razprodaja«
168

Razpust zborničnega plenuma
394/7

— združbe 390.4

Razred nevarnostni 211 pr 1
Razrešitev članov uprave združb
387.1; 389.2

— članstva izpitne komisije

283.2; 314.1; 317.1

-razsodniškega odbora

346.4

— dolžnosti predsednika izpit¬

ne komisije 283. 2; 317. 2

— — zaposlitve učenca po

opravljenem pomočni¬
škem izpitu 294. 2

— uprave prisilne združbe
367.6

Razrešnica 377.1/3; 377.2
Razsodišča dosedanja 434.2;
stalna 362.3; zbornična 393.
4; 394/3

— gl. tudi: Odbor razsodniški

338

Razsvetljava na račun plače 214.

2, 3; šolskih prostorov 297.2
Razstave 41.1/2; 143.6; 144.2;
146.6; 195.1, 2, 3, 4; 362.
1/4, 9

Razširitev delavnice, naprave

118.1

Razveljavitev dovolila 175.1

— javne dobave in dela 202.
1/1

— kazenskih sodb, rešitev, od¬
ločb 414. 3, 4

— licitacije 202. 3

— odločbe skupščine, uprave
388

— pooblastila 175.1

— pravic s pogodbo nedopust¬
na 251; 338

— razsoda 435.1

— sodbe predsednika razsod-
niškega odbora (o kazni)

347.1

Rdeči križ, srečke 60 pr 7

-srbski 68.2; 428.1/9;

428.7

Red cestni, občni 60 pr 12

— — mestni 60 pr 12

— delovni 340 pr 4

— dnevni 372.2; 373.2; 374.1;

378.2

— dražbeni (1786) 69 pr 1

— izvršilni (1896) 135 pr 1

— kopališki 78. 6

— obrtni 422/1, 4, 5, 8, 9, 10,
15, 16, 25

— poslovni 85.2; 339; 340;
341; 342

— preklicni 5 pr 2

— sejemski in tržni 191.3

— stavbni za Koroško 35 pr 1
--za Kranjsko 35 pr 1

— — za Ljubljano 35 pr 1

— — za Štajersko 35 pr 1

Red v državi 179.1/4

— vozni 60 pr 12; 81.1, 5;
82.4; 83

Redovniki 6.1

Redukcija pomožnega osebja
333.8

Referent sanitetni 110.1; tehni¬
ški 110.1; za inšpekcijo de¬
la 110.1

— zbornični 110.1
Regalije 1.2/3

Register obrtni 98.1; 99.1;

100.2; 436.2/7; 456

— trgovinski 128 pr 1

— za krošnjarje 184.3

— zadružni 128 pr 1

— gl. tudi: Vpisnik
Registri predpisani 455. 2
Registriranje 81.4; 99.2; 436.

2/7

— obvezno 128 pr 1
Regulacija mest in naselij 111.1
Regulacijski načrt, izdelava 35

pr 1

— — navodila za sestavo 35

pr 1

Regulativ akcijski 9 pr 3

— hranilničnd 68 pr 1

— zavarovalni 9 pr 3
Rehabilitacija gl. Izbris obsod¬
be

Reke neplovne 60.1/28 ; 87.1;
plovne 1.2/7

Reklama 129; 168; 399.1/15;

399.3

Remuneracija 228
Resorti, prizadeti 202. 2
Restavracije 76.1/2; 76.2, 5, 7,
8, 9; 77; 78.1, 4, 5; 79.2; 80.
1; 128.1

Rešitev, izdaja —, predhodno
zaslišanje 409.1

339

Rešitev o razpustu prisil, združ¬
be 390.4

— o vlogi za dovolitev ali po¬
oblastitev 96.1; 97; 106. 3

— občnega upravnega oblastva
239.1/12; 372.1/4

— obrazložitev —, obvezna

416.1

— pravočasna, odložna moč —
415

— prvostopna o prekrških
411; 412; 414

— razveljavitev —, nedostatki
v izvajanju postopanja
414.4

— sodišča 11; 400. 2/1

— za točno in pravilno upo¬
rabljanje obrtnega zakona
460

— zastave 71. 4

Revizija dosedanjih obrtnih re¬
gistrov 456.4

— pravic do sejmov in tržnih
dni 444.1

Rezbarji 23.1/33
Režim fiskalni avtomob. vozil
60 pr 12

Ribarstvo pomorsko 1.2/4; 355.

3; sladkovodno 1.2/1; 433.1
Risarji gradbeno-tehniški 38.1/2
Risbe 108.2/2; 109.2
Roditelj obveščanje ■ — o učencu
269.2, 4

— odgovornost za hojo v šolo

270.2

— službodavec 258. 4
Rojstni dan kraljev 154. 3
Rokavičarji 23.1/53

Rok (brez nadaljnje označbe)
dobavni 197.1; odpovedni 340.
1/3; službeni v stalnem kadru
271.1/2; gl. tudi roki
Roki (čas, doba) določeni

Roki po dneh: 2 — 96.2; 308.2

-3 — 111.4; 188.1; 249.2;

341.1; 352.3; 378.2

— — 5 — 95. 5

-8 — 100.4; 113.4; 132.

1; 147.2; 258.1; 266;
319.1; 352.3, 5

-10 — 95.5; 285.2; 329.1

-14-219.1; 229.1; 247;

275.1; 276.1; 335

-nad 14 — 239.1/12

-15 — 4.3; 93.1; 96.1;

97; 100.1, 2; 112.1; 113.
3; 124.2; 131.1; 132.2.3;
159.3; 188.1; 192; 313.
2; 319.2; 339.4; 347.2;
372.3; 379; 387.1; 388;
409.1; 412.1, 2, 3

-30-4.3; 96.1; 106.3;

109.1; 111.2; 132.3;

273.2; 405.2

-60 — 4.3; 96.1; 132.3

— po tednih: 1 — 219.1; 229.

3; 238.3; 239.2 ; 272.2;
332.4

- 2 - 272.1/6; 329.1

- 3 - 329.1

-4 — 221; 229.1; 239.1/9;

273.1/6; 276.2; 281.2;
329.1; 332.2

- 5 — 330.1; 329.1; 332.2

- 6 - 326.1, 4, 5 ; 327.1;

332.2

- 8 — 326.1; 327.1

- 10 — 326.1; 327.1

- 12 — 326.1; 327.1

— po mesecih: do 1 — 332. 3

-1-16.1; 173; 227.2;

247; 272.1/4; 331; 364.
3; 405.1; 453; 458.1

- 2 — 273.1/4; 81.3

: -do 3 —160.4; 161.1;

399.3

340

Roki po mes. 3 — 14.1, 3; 81.6;
84.1; 161.1; 170.5; 173;
174.3; 200.1; 225. 3; 241;
243.1; 263.3; 272.1/2;
288.2; 294 ; 319.3; 325.
3; 332.2; 340.2; 389.2;
393. 2 a, b; 395.12; 446.
3; 454; 456.3

— — nad 3 — 243.1

-do 6 — 81. 3; 160. 5; 161.1

-6 — 161.1; 170.5; 172.2;

174.2; 229.1; 233.3;

246 ; 269.2; 277.4; 326.
2; 329.1; 332.3; 407.1;

442.1, 3, 4 ; 456.2

— — nad 6 — 332. 3

- 8 - 393. 3

- 24 — 160.1, 3

— po letih: do 1 — 84.1

-1 — 19.1; 112.4; 117;

147.1; 162.1; 170.6; 172.
1; 174.1; 221; 256.3;
267; 275.2; 283.1; 284;
312.3; 336.2/1; 368.2;
393. 2/b; 395.1/5; 399.2 ,

400.1, 2; 402; 407.3;
433.3; 438.2

-2-19.1; 66.3; 112.4;

117; 162.1; 193.1; 255/2;
263.1; 312.3; 368.2;

377.1/7; 384.1; 451.1

- do 3 — 447

-3 — 13.2; 19.4; 25.2;

26.2, 3; 37/1; 39.1, 2;
52/1; 112.4; 225.3; 283.
1; 330.1; 346.1; 367.1;
370.1; 448.2

-4 — 20.1; 38.1/1; 263.1;

346.3

-5 —37.2; 38.1/2; 52/2; 53/

1, 2, 3; 66.1; 81. 5; 233. 3;
326.1; 327.1; 329.1; 332.
2; 400.1/1,3; 400.4; 402/1,3

Roki po letih: nad 5 — 233. 3

-6 — 38.1/3; 394/5

- 10 — 329.1; 333.1, 3:

451.1

-nad 14 — 253.1

-15 — 70.2; 326.1; 327.1;

329.1; 332.2; 333.1

-pod 16 — 252.2 '

-pod 18 — 402/2

- 20 - 333.1

- 25 — 326.1; 327.1; 329.

1; 332.2; 333.1

— določeni po oblastvu 160. 4;
255/3; 263.2; 295.1/4; 437.
1; 447; 448.2

— dosmrtno 233. 2

— na leto — enkrat 371.5

— podaljšava — dopustna do

3 mesecev 263. 3

-— do 6 mesecev 160.5;

161.1

— — — za 6 mesecev 170. 6;

172.2

— — — za 1 leto 112.4

— skrajšanje 172. 3

— vsak čas v prvem mesecu

233.2

— vsake 3 mesece 340. 2

— takoj 279

— za vselej 395.1/4, 5; 400.4.
Rokodelci, pri trgovinskih obr-

tih 137.1; 141.2, 3
Rokodelnice za povoščeno plat¬
no 107.1/64

Rokodelski obrti 3.2; 9.2; 10.

1; 14.3; 19.4; 23. do 31; 178
Rokodelstvo gl. rokodelski obrti,
obrt rokodelski
Roženina 23.1/32
Rudarski zakon 1.2/2; 58 pr 1;

107.1/63; 206 pr 1
Rudarstvo 1.2/2; 394/1; 433.1

341

Rudninska olja 60. 3; 103. 3, 7;

107.1/11; 122.1/4; 132.3
Rudninske vode 176. 3/2

— — umetne 23.1/78; 60.1/5;

66.1, 4

Rudniške družbe 64 pr 4

— naprave 1. 2/2; 433.1
Rumunija 7 pr 1; dodatek
Ruski državljani, zaposlitev 74

pr 1

Sadjarstvo 1.2/1; 190.1; 433.1
Sadje 176.3, 1; 428.1/16
Sadra 35 pr 1; 107.1/1
Sadrarji 23.1/74
Saje 107.1/7
Salmiak 107.1/45
Samomor, pomoč, zavedba 179
pr 1

Samostojno opravljanje trgovin¬
skega podjetja 325.1
Samoupravna telesa 9.2, 3; 40.
2; 56.3; 58.2; 87.1; 196.1;
197.1; 198.1; 355.3; 394/1
Sanatoriji 77. 3

Savez trgovačkih i trgovačko-
zanatskih ©mladina u Beo¬
gradu 441

Sedež glavnega obrata 160. 2, 3

— obrta 98.4; 144.1; 249.2

— obrtne poslovalnice, delav¬
nice 258. 2

— poslovni 138.1; 142; 143.1,
2, 3

— prisilne združbe 258.2 ; 315.
1;. 367.1

— zbornice 393. 3
Sedlarji 23.1/35
Seje zbornične 394/7
Sejmarjenje, pravica za —

445.2

Sejmi 187; 188.1; 189; 190.1, 2,
4; 191; 192; 193.1, 2; 194;
444.1

— vzorčni 195

Sejmišče 189.1, 2, 3; 191.1, 4,
5; 444.2

Sekcije gl. odseki

Selitev obrta 158; 161.1; 162.1

Senzali 69.2

Sestanki uprave prisilne združ¬
be 367.4; 369.4
Sestav ene zbornice 391.2, 3
Sestava komisije za mojstrski
izpit 322

— zbornic, dosedanja 393. 2
Sestavine strojev in motorjev,

iskanje naročil 143 pr 4
Sestavljanje razsodniških odbo¬
rov 345.4

Shodi, zakon 297 pr 1

Sila motorna, parna 105.1; 107.

1/5; pogonska 196.2, 3; 198.4
Sir domači 176. 3/1
Siromašnost službodavčeva 300;
učenčeva 300

Sirovine 107.1/1; 37, 38, 39;

196.2/2, 3; 198.4; 361.1
Sirup škrobni gl. škrob
Sklad humanitarni 362.1/11; 377.
1/10; 377; 378.1

— podporni 377.1/10, 377;
345.4

— pokojninski zbornice 394/
11, 13

— skupni za zavarovanje 384;
2, 3

— šolski 19 pr 3

— za podpiranje članov, njih

rodbin ob nezgodi,
smrti, stiski 384.4, 5

— — — strokovnih šol 71.4;

295.2; 347. 3; 406.1, 2

342

Skladišča 98.4; 132.6; 148.3;

358.2

— javna 60.1/9; 69 pr 1; 104;
428.1/11

— lahko zapalnega materiala
107.1/33

— za celuloid 107.1/31
Sklenitev učenske pogodbe: do¬
kaz telesne sposobnosti 253.1;
prostost od taks 436.2/3; z
neresničnimi ali lažnimi listi¬
nami 272.1/5

Sklep izpolnjene poslovne knji¬
žice 310.1

— ministrskega sveta 1919 —
7 pr 2

Sklepanje na skupščinah prisil¬
nih združb 365.1/3 ; 374.2

— trgovinskih poslov v službo-
davčevi poslov, stroki 325.1

Sklepčnost skupščine prisilnih
združb 374.1

Sklepi skupščinski, izvršitev
367.3/1; zapisnik 376;

Sklic izpitne komisije 285.2;

313.2

— skupščine prisilne združbe

365.1/3

--nove 378.2; 389.2

Sklicevanje na obrtne predpise
v zakonih, uredbah itd. 426. 4;

428.3

Skrbnik 5 pr 2; 350.3
Skrbnost' poslovnega človeka
71.6

Skrbstvo 5.2; 61.2; 316
Skrilavec, parafinov 107.1/26
Škrob 107.1/52

Skupina, za katero je postavljen
član razsodniškega odbora

346.4

Skupine službodavske, službo-
jemniške 345.1; 349; 350.1

Skupno upravljanje imovine,
sklada 390. 3

Skupnost hišna, službojemnik v
službodavčevi — — 229.1;
232.2; 237.1

— negovanje duha — 362.1/1

— več oseb, izvrševanje obrta
v — 128. 3

Skupščina prisilne združbe, dru¬
ga 364.3

— — — letna 386.1

— — — prihodnja 368.4

— — — prva redna 364. 4
-redna 365.1/3 ; 366/3;

370.1, 2, 3, 4, 5, 6;

371.1, 2, 3, 4, 5, 6;

372.1, 2, 3; 373.1, 2;
374. 1, 2; 375. 1, 2;
376; 377. 1, 2; 378.
1, 2; 379.1, 2, 3; 380;
381. 1; 383 ; 387. 1;
388; 389.2

— — — ustanovna 364. 2
Slaboumnost, preklic 5 pr 2
Sladčice 76.2

Sladčičarji 23.1/63; orientalski
23.1/64

Sladila umetna 23 pr 8 a
Sladkor 107.1/51
Sladoled 23.1/63, 64
Slave cerkvene 194
Slavonija 421 pr 1; 424 pr 1;
427 pr 1

Slikarji napisni 23.1/73; roko¬
delski 23.1/73; sobni 23.1/73
Slike 194
Slinavka 91 pr 1
Slive suhe, trgovina 428.1/15

— čežana iz njih 428 pr 15
Slovenija 422 pr 1; 424 pr 2;

427 pr 3
Slučaj 335.2

— nesrečni 239.1/9

343

Služba božja 77. 3

— izpričevalo o trajanju in
vrsti — 249.1

— izvrševanje —, osebno 210

— način — 210

— obseg — 210

— opravljanje, spor — 344/2, 3

— — pristojnost razsodniške-

ga odbora 351

— pisarniška 324.1

— posredovanje —, pisarne
za — 60.1/20; 74.1

— požarna 94. 2

— prenašanje — na drugega
210

— preskrbovanje — 362.1/5

— pretežno trgovinska 324.1
-— izjemoma poverjena

324.2

— pri obrtih, rokodelska 206. 2

— -tehniška 206. 2

— -trgovinska 206.2

— važnejša 307.1; spori o —
343

— višja netrgovinska 324.1

— višje vrste, plača 212. 2

— vojaška v stalnem kadru
221

— za določitev pojma pomož¬
nega osebja 206.1

Službene novine 71. 4; 19. 2
Službodavec 207. 1; 209. 1, 2;
210; 258.3

— dolžnosti do učencev 269;
270

— dobro razmerje s pomož¬
nim osebjem 362.1/3

Službojemnik 207.1; 209.1, 2, 3;
210; 433.1

— izključni zastopnik 223.2
Služnost 58.1

Smetana 176. 3/1
Smodnik 1.2/3; 428.1/5

Smole zemske 60 pr 16
Smojenje 107.1/24
Smrad 111.1

Smrt imetnika obrta 14; 158;
160.1, 3; 170/1; 247; 333.5;

— podpiranje ob —: sklad

384.4, 5

— -ustanova 362.1/11

— službodavca 271.1/5; 271.2;
280.2

— učenca 271.1/5

— zavarovanje za — 384.1 do 3
Sobe oddajanje —, eenovniki

150.1

— tujske 76.2, 10

— — cene 76 pr 1

— v letoviščih, zdravstv. pre¬
gledovanje 76 pr 1

Sobote 212. 4
Sodarji 23.1/29
Sodavica 176. 3/2
Sodba, disciplinska kazen pri¬
silne združbe 368.4; 371. 3/1

— kazenska 273.1/5; 400.1/1
do 3; 400.1; 400.2/1; 400.
3, 5; 414; 415

— občnega upravnega oblast-
va 11; 147.2/3; 170.1/3; 396

— obrazložitev obvezna 416.1

— predsednika razsodniškega
odbora 347.1; 412.1, 3, 4

— prvostopna 411; 412.1

— razsodniškega odbora 352. 3
do 7; 435

— razveljavitev —, nedostatek
v izvajanju postop. 414.4

— sodišča (sodna) 11; 12.1;

61.2; 147.2/3; 239.1/12;

272.1/4; 314.2; 316; 400.
1/2; 400.4

Sodišče 272.1/3

— delavskega zavarovanja 219
pr 1

344

Sodišče obrtno 428.1/1; 434.3

— pristojno 222.5; 248; 272.

1/3

-sresko 352. 6

— redno 71.7; 82.2; 135.2;
171.3; 245; 246.1, 2; 337.4

-civilno 111.2

Sodniki rednih sodišč, zakon
6 pr 1

Soglasnost predsednika ministr¬
skega sveta 393. 2, 3
Sol 1.2/3

— sečna za gnojenje 107.1/54
Solnčnikarji 23.1/54
Sorodstvo 284 ; 315.3; 350.3
Sovraštvo 284 ; 315. 3
Spajanje obrtov 8.3; prisilnih

združb 390.1; zbornic 393.
2, 4

— postopanj 114

Spanje, prostor za — ob hišni
skupnosti 232. 2

Specialitete zdravilne 1 pr 23 a
Spekulacija brezvestna, pobija¬
nje — 428.1/2

Spisek blaga za razprodajo 159.
2; 164; 165

— članov izpitne komisije 39.

1, 2; 54; 283.1
-— mojstrov 312.3

— — razsodniškega odbora

pris. združb 386.3/1

— — uprave prisilnih združb

367.2

— denarnih kazni 340. 2

— knjig 182. 2

— o odvzemu obrtne pravice
400.5

— podjetij, delavnic in naprav

107.2

— predmetov 71‘4

— rokodelskih obrtov za kroš-
njarjenje 178. 2

Spisek sosednjih lastnikov 108.
2/2; 109.4

— trgovinskih strok 140.1

— učencev med letom 281. 2

— umetniških del 182. 2

— za obrte po odst. (*) in ( 2 )
§ 60.: 62

Spisi prisilnih združb 367. 5
Splavi 60.1/28
Spodij gl. Moka kostna
Spojitev ločenih zbornic 393.3/
a, b

— več združb 356.1

Spol, razlika — 5.1; 206.1; 252.

1; upoštevanje — — 232.1
Spori iz službenih razmerij 343
do 353; (tožba) 352.1; 433.1

— o obsegu obrtne pravice

136.2

— poslovni med člani združb
in njih pomožnim osebjem
385

— v civilnopravnih stvareh

362.3

Sporazum med ministrstvi gle¬
de licitacije 202. 3

— udeleženci 111.1, 2
Sporazumi mednarodni 429
Sposobnost telesna 253.1; 260/4;

453.2

Spravljanje vozil 76. 6
Spregled kazni po milostnem
potu 417.4

Sprejemanje pomočnikov 294.2;
361.1, 2

— učencev 253.1; 254; 294.2;
361; 398/11; 402/1; (z 12
leti starosti) 453.2

Srbija (prejšnja kraljevina) 420
pr 1; 427 pr 1
Srebrarji 23.1/18
Srebro, izdelki 1 pr 6; 23 pr 3
Srebrnina, stara 182.1/9

345

Srebropredci 23.1/40

Srebrovezci 23.1/40

Srečke 60 pr 7; 68.2; 182.1/2;

428.1/9; 428.7
Srečelovi 1. 2/12; 433.1
Sredstva abortivna 179 pr 1

— nevarna za zdravje, življe¬
nje, tujo imovino 137. 2

— pomožna, vzdrževanje 137. 2

— pravna zoper razsod 356.2
-jih ni 417.2

— škodljiva za zdravje 60.
1/36

— za nadzorstvo 418. 3
Sredstvo prevozno gl. vozilo
Srez 258. 2; 307. 2/2; 356.1; 392. 4
Stanišče podjetja 222.1; 223. 4
Stanje imovinsko 277. 3

— — poročilo — 383

— strokovnega pouka v bano¬
vini 305/3

— zdravstveno 260/4
Stanovanje na račun plače 214.

2, 3

— ob hišni skupnosti 232.2;
247

— sezonsko, oddajanje 78.6

— spori o odpovedi in izpraz¬
nitvi — 344/5

— učenčevo 256.1/1; 260/8;
269.5

— v obsegu hišnega dela (od¬
dajanje) 76.10

Starine 60.1/31; 89; 182.1/4
Starinski predmeti umetn.-zgo-
dovinske vrednosti 90 pr 1
Starost 232.1; 252.2; 253.1;
268.2; 362.1/11

— brez pomena 206.1

— izpregled 5 pr 1

— učencev z 12 leti 453. 2

— zavarovanje za — 381
Statistika 362. 1/13

Statut sklada za podpiranje čla¬
nov združb gl. Pravila
Stavbeniki gl. Graditelji
Stavbno gradivo, iskanje naro¬
čil 143 pr 4
Stave 60.1/12
Stavnice 60.1/12
Stečaj 16.1; 61.2; 242.3; 243.2;
273.1/4; 276.1, 2; 277.2; 316;
359. 3/2

Stečajni upravitelj 242.3; 243.2;
276.1, 2

Steklarji 23.1/3; — graverji 23.

1/4; — mojstri 46.3
Steklenice, prodaja pijač v —
79.1

Steklo 107.1/47

— reflektorno na vozilih 60
pr 12

Steklobrusci 23.1/4
Steklorezci 23.1/3
Stiska, sklad za podpiranje v —
384.4; ustanova za — 369.
1/11

Storitve 150.1; 212.2; 213; 223.
3; 234.2

Strahovanje hišno 268. 2
Stranka pogodnica 258.3 ; 259.1

— pravdna 350; 352.2, 3

— prizadeta, predhodno zasli¬
šanje 409.1

Strelivo 1.2/3; 1.4; 23.1/79; 60.
1/1; 102.1/1; 103.3, 7; 122.
1/4; 182.1/11; 428.1/5; 428.3
Strojarji 23.1/34
Strojenje 107.1/61
Stroji 107.1/18; 141.4; parni
105.1; vzdrževanje 137.2

— pisalni, šivalni, iskanje na¬
ročil 143 pr 4

Stroka, odbiranje — 253. 2

— poslovna 325.1

— službodavčeva 336. 2/1

346

Stroka sorodna 264; najsorod-
nejša 356. 2 1

— trgovinska 140.1

— — druga 140.2

Strokovnjak (i) 110.1; 127.3;

159.2; 222.5; 297.2
Stroški banovinskih strokovnih
nadaljevalnih šol, tečajev

297.2

— banskega komisarja 291

— članov komisije za mojstr¬
ski izpit 320

- razsodniškega odbora

349

— državnih strokovnih nada¬
ljevalnih šol, tečajev 297. 2

— izpitnih komisij za pomoč¬
niške izpite 290. 2

— izpričevala pomočniškega

290.2

- o službi 249.1

— komisijski 115. 2

— nadzorstva ob dobavah dr¬
žavi itd. 201.4

— občasnega pregleda lokalov

127.1

— odstranitve delavnic, naprav

116.3

— postopanja 115

— pravdni 349

— prisilne izročitve poslovne
knjižice po službodavcu

311.1

— prosilčevi (za razprodajo)

159.2

— za duplikat poslovne knji¬
žice 310. 3

— za posebne občasne tečaje

295.4

— za varnostne naprave 126.1

— zbog neredne vršitve dolž¬
nosti po članu razsodniškega
odbora 347.1

Strugarji lesni 23.1/31; kovin¬
ski 23.1/20

Strune iz črevesa 107.1/29
Strupi 60.1/4, 6, 36; 66; 102.
1/3, 4; 182.1/6; 422.21; 428.
1/18

— živčni, zloraba 5 pr 2
Studenčarji, studenčarski moj¬
stri gl. Vodnjakarji, vodnja-
karski mojstri

Stvari civilnopravne 362. 3
Subjekti pravni 9 pr 1
Sukači kovinski 23.1/16
Sušilnica 107.1/6
Svaštvo 350. 3
Svečarji 23.1/68
Sveče 107.1/49
Svbt banovinski 304. 2

— razsodniški 350.1

Svet za uporabo na račun plače

214.2

Sviloprejka 1. 2/1; 433.1
Svojina industrijska, zaščita 428.
1/3

Svratište 76 pr 1

Šah 76.7
Ščetarji 23.1/38
Ščetine 107.1/10
Šef občnega upravnega oblastva
prve stopnje 345.1; 350.1;
urada 202.1
Šege dobre 1 pr 1
Škoda glede poslovnih knjižic,
potrdil, izpričeval 344/4

— po delavnicah, napravah,
nepričakovana 119.2

— po nezakonitem izvrševanju
dolžnosti in nevestnosti pri
upravi združb 367. 7

— povračilo 225.2, 3; 240;

241; 243.3 ; 249.4; 311.2;

325.2

347

Škoda z razkinitvijo učne po¬
godbe 277.3

Šoferji avtomobilski, izpit 428.
1/12

— gl. tudi Vozači
Šola druga 19.1; 283.1

— državna strokovna z učno
osnovo, enako srednji teh¬
niški šoli 38.1/2

— enaka srednji 19.1; 26.1;

66.1

— — tehniški srednji 37.2;

38.1/1, 2; 52/2; 53/1

— javna 77. 3

— krajevna strokovna 303.2

— meščanska 19.1; 19 pr 4

— nadaljevalna 285.1

— narodna 253 pr 2
-višja 295.6 ; 453.2

— obrtna 425/2

— — moška 425 pr 2; ženska

425 pr 2; vojaška 425
pr 2

— — nadaljevalna, predpisi

25 pr 2

— osnovna 253.1; 298.2

— otvarjanje — 362.1/4

— pohajanje 256.1/2; 256.4;
263.3; 268.1; 270; 273.1/7;
274/2; 295.1; 298.1; 299;
362.1/2

— srednja 19.1; 26.1; 66.1
-trgovinska 19 pr 3

— strokovna 19.1; 24. 2; 26.1;
312.1, 3; 315.1; 340.1/4

-čin proti srednjim šolam

in fakultetam 19 pr 2

— — nadaljevalna 25.1; 263.

3; 268.3; 270.1; 273.
1/7; 283.1; 287.2/4;;
295 do 306

— — — občinska 295; 296;

297.1; 299.2 ; 303.1

Šola strokovna nadzorovanje —
305/1

— — združbe 377.1/9

— tehniška srednja 37/2; 38.
1/1; 41.1/1; 52/2; 53/1, 2;
256.1/2; 256.4; 425 pr 2

— trgovinska srednja 19 pr 3

— — — prestop iz dvorazred-

ne trgov, šole 19 pr 3

— visoka, enaka tehniški fa¬
kulteti 37.1; 52/1

— višja 19.1

— za gradbene poslovodje 38.
1/2'

— zasebna 1. 2/9; 433.1

— — podobna strokovnim šo¬

lam 305.1

Šole strokovne trgovačkih i trgo-
vačko-zanatskih omladina 441
Španija 7 pr 1

Špekulacija brezvestna, pobija¬
nje 150 pr 1

Špirit denaturiranje 60 pr 15

— denat. prodajanje 60 pr 15

— iz melase, kmetske tvorni-
ce 60 pr 15

— mešanje z bencinom 60 pr 15

— izvoz, ugodnosti 60 pr 15

— prodajna centrala 60 pr 15

— proizvodnja, promet, raz¬
merje 428.4

— tvomice — 60.3; 103.6;

122.1/4; 132.3

— — industrijske 428.4

— — kmetijske 428.4
Štajersko 35 pr 1

Številka, opremljenje s — 85.1
Število članov razsodniških od
borov 345. 4

— — za sklepčnost skupščine

374.1

— — za ustanovitev poverje¬

ništva 369. 2

348

Število članov združbe premaj¬
hno, prestanek 390.1

— glasov o sklepih v skupščin¬
skem zapisniku 376

— obveznikov 295. 5

— označba 151.1/1

— ponudnikov, predpisano
198.3

— učencev 295.1, 3, 4, 5, 6

— zbornic 393. 3
Štukaterji 23.1/74

Tabela nevarnostna 211 pr 1
Tajnik prisilne združbe 367.5

— upravni okrožnega odbora
392.5

Tajnost glasovanja na skupščini

375.1

— poslovna 239.1/5

— poslovnih podatkov 65.1
Takse gradbene, pravilnik, na¬
vodila za njegovo izdelavo
35 pr 1

— izpitne 290.1; 293; 320

— monopolne 1 pr 26

— po zakonu o taksah 253.1;

436.1

— prestanek obrta, prijava
171 pr 1

— za ometanje 94.2

— za sejmino, tehtnico itd
191.1, 2, 3

— za vpis obstoječih obrtov v
obrtni register 456. 2

— za zbornico (TOI) 95. 5

— gl. tudi: Cenik, Cenovnik,
Prostost taksna

Taksi 60.1/27; 125.3
Taksiranje odločb 434 pr 1

— v postopanju pred razsodi¬
šči, razsodniki 352 pr 1

— službenih pogodb 207 pr 1

— vlog na zbornico (TOI) 95 pr 1

Taksni zakon 425/5; 436.1
Tantijeme 328.1
Tapetniki 23.1/43
Tarifa prispevna, zavarovanje
delavcev 211 pr 1
Tarife podjetij z motorn. vozili
60 pr 12

— za občinske javne tehtnice
438.1, 2

— gl. Cenovniki maksimalni
Tečaji 19.1; 26.1; 285.1; 287.

2/4

— posebni 297.1, 2; 298.1, 2
-občasni 295. 4

Teden koledarski 212. 2

— konec —, med —, izplače¬
vanje 212. 4

Tehtanje 60.1/29 ; 88; 398/5

— zakon o ustanavljanju jav¬
nih zavodov za — 422/2

Tehtarina 88.2; 191.1; 438.1
Tehtnica 88.5; 398/5 ; 422/23;
438. 2

Telefon 1.2/3
Telegraf 1. 2/3
Telesa javnopravna 84; 208
Telo 179.1/4; 255/2; 256.1/4
Tepež, udeležba pri njem 179
pr 1

Terpentin 107.1/34
Terjatve iz službenega razmer¬
ja, zastaranje 330.1, 2

— združbe zoper člane upra¬
ve iz poslovanja, pooblašče¬
nec 377.1/5

— zoper člane uprave 377.1/5
Terzije 23 pr 7

Tesarji 23.1/85; olajšave 49.
2, 3

Tesarska dela, izvajanje v ne¬
kih krajih 41 pr 2
Tesarski mojstri 36.1/3; 41.4;
42.2; 43; 46.1, 2

349

Teža, nedostatek v — ali meri
151.2

— označba — 151.1/1
Tihotapstvo 18.1, 2; 61.2;

179.2

Tisk 1 pr 13; 1.2/15; 181.2
Tiskarji 23.1/75
Tkalci 23.1/46
Tlakarji 23.1/71
Tobak 1.2/3

Točarinska pravica 79 pr 1
Točenje alkoholnih pijač gl. Pi¬
jače alkoholne

— vina lastnega pridelka 437.
1 , 2

Točilna pravica (gospostev, gra¬
ščin) 443 pr 1
Tok električni 58.1, 2, 3
Topilnice kovin 107.1/63
Topilništvo 394/1
Toplice 42.4
Torbarji 23.1/36
Tovariši 269.3

Tožba na civilno sodišče 111.2

— na državni svet 417. 2

— na razsodniški odbor 352.1

— na upravno sodišče 111.2

— zoper razsod razsodniškega
odbora 352. 6

Trajanje službe, izpričevalo o —

249.1

- ni dogovorjeno, odpoved

330.1

Trakarji 23.1/40
Traktorji 186

Tramvaji 60.1/26; 102.1/20
Transformatorji, predelovanje
elektr. energije 60 pr 1
Tretji 223.3; 225.1; 229.2; 230.

1; 239.1/2; 328.2; 333.4
Trg 77.4

Trgi 125.2; 152.3
Trgovanje pohišuje 71. 8

Trgovec 137.3; 141; 143.1; 146;

190.3; 198.1, 2
Trgovina, obseg (pojem) —
394/1

Trgovinski obrti 3.2; 19. do 22

— — dovoljeni drugim obrtni¬

kom 19. 4

— — — rokodelcem 19.4
-mali 19. 3

— — nadomestilo izobrazbe

20.2

-učenja 20.1

-zaposlitve 20.1

— — oprostitev od dokaza iz¬

obrazbe 22.1

— -pogoji za to

22.1

Trgovišče 152. 3
Trošarina državna 428.4
Trstika, pletenine 35 pr 1

— stukaturna 35 pr 1
Tržišče 191. 4

Tržni dnevi 187.1, 2, 3; 188.2;
189.1, 3; 190.3; 191.1, 3, 4;

444.1

Trnek 214 pr 3

Tuji državljani 7.1; 138.2; 196.

5; 198.3
Tujina 29. 2

— gl. tudi: Inozemstvo
Turistični promet 448. 2
Turistika, turizem 78.6; 82.1, 2
Tvarine, ki imajo v sebi strup

182.1/6

— za zdravila gl. Zdravila
Tvornice 103. 3

— kmetske špirita 60 pr 15
Tvorničarji 143.1
Tvorniška delavnica 25.1, 2, 3
Tvorniški način 24.5; 25.1, 3

— obrti 103. 2

Tvorniško proizvajanje 66.2;
103.3, 7

350

Ubiranje zborničnih dohodkov
393.4

Učenci 252. do 306; rokodelskih
obrtov posebej 282. do 294

— dosedanji, brez pismene po¬
godbe 453.1

— drugih poklicev 433. 2

— kazen za ravnanje z njimi
398/11

— pojem — 206. 2; 252.1, 2

— spori 343

— sprejemanje 253.1; 254;
361.1; 398/11

— vdova sme sprejemati, ime¬
ti — 14.4

— za katere ne veljajo odred¬
be IV. poglavja II. dela
324. 2

Učenje 19.1; 27; 30.1; 31.1;
252.1, 2; 254; 261.2; '264;
269.1; 278; 284; 362.1//5

Učila 300

Učinek odpovedi, kdaj nastopi

234.2

Učitelji 302; 304.2

Učiteljišče žensko strokovno
425 pr 2

Ugodnejše določbe pogodbe

324.1

Ugodnosti hotelski industriji 76
pr 1

— izvoz špirita 60 pr 15

— kandidatom za mojstrski,
pomočniški izpit 26.4

— pri oddajanju električnega
toka 58. 2

— za povzdigo delavnosti v
državi 196 do 205

— ženskam 30. 2

Ugotovitev prestanka obrta

171.3

Ugovori gl. Prigovori

Ukinitev pravic s pogodbo, ne¬
dopustna 251

— pravilnikov 428. 2

— sejmov 444.1

— strokovne nadaljevalne šole
295.5

— zbornic 393. 4

Ulice 77.4; 89.1; 125.2; 126.3;
134.2; 153; 176.1; 177.1;

178.1

Umetniki 1. 2/10
Umobolnost, preklic 5 pr 2
Uničenje poslovne knjižice

311.2

Uporaba, dajanje obrtnega do¬
volila drugim v uporabo 183. 2
Uporabljanje denarnih kazni

368.3

— pomožnega osebja za za¬
sebne posle 269. 3

— učencev za druge posle

269.1

— -— po učencih in dru¬

gem pomožnem
osebju 269. 3

— — za posle po telesnih mo¬

čeh 269. 2

Uprava banska 88.3; 110.2;

187.3; 305/2, 3; 323.1; 341.
1; 379.3; 388; 418.3

— davčna 98. 4

— državna 393.1

— finančna 6 pr 1

— mesta Beograda 419; 455.1

— občinska 88. 5

— združbe 287.2/6; 366/1; 367;
368 ; 370.2; 377.1/5; 378.2;
381.1, 3; 382; 383; 387;
388; 389.1, 2 ; 394/5

Upravičenost za izvrševanje
obrta 4.1

Upravitelj prisilni 135. 2

— stečajni (konkurzni) 16.2

351

Upravljanje skupne imovine,
posebni predpisi 390.3
Upravnik krajevne strokovne
šole 303. 2
Urad luški 75.1

— okrožni za zavarovanje de¬
lavcev 98.4; 219.2;

— zbornični 393. 4

Uradnik državni, aktiven ali
upokojen 6 pr 1; 345.1;
350.1; 385.1

- finančni 6 pr 1

Urarji 23.1/25
Ure 146; 182.1/9

— plače po — 212.2
Uredba o zavarovanju članov

združb 384.1, 2
Uredbe, izdaja — , predhodno
zaslišanje 409.1

— za točno in pravilno upo¬
rabljanje obrtnega zakona
460

Ureditev lokalov, delavnic in
pod. 126.4; 256.1/5

— poslovna, zakup, podzakup
135.1

Usluge gl. Osebne storitve
Uslužbenci zbornični 394/11, 12,
13

Usmrtitev 179 pr 1

Uspeh pomočniškega izpita 287.

2/5; 288.1
Usposobitev 252.1
Ustanove dosedaj pristojne
457.3

— državna 109.4; 196.1; 197;
198

— javne 106.1; 109.4; 208

— — okolne 105.1

— koristne za proizvajanje in
prodajanje proizvodov 362.
1/10

— kreditne 384.2, 3

Ustanove ne spadajoče pod
obrtni zakon 29.1

— predhodno zaslišanje pred
izdajo uredb itd. 409.1

— samoupravnih teles 196.1;
197; 198.1

— sodnih in javnih oblastev
69.2

— za podpiranje članov in
njih rodbin 362.1/11

— zasebne, njih strokovne na¬
daljevalne šole 299.2

— združb, ki se jih udeležuje¬
jo pomočniki 386.3/2.

Ustanovitev okrožnih odborov
prisilnih združb 392. 2

— prisilnih združb 364.1;

391.5

— — — industrijskih 391. 5
Ustava kraljevine Jugoslavije

58 pr 1

Ustavitev javne dobave ali dela
204.1/1

— poslovanja 97.3; 120; 172.
1; 447

— postopanja pred razsodni-
škim odborom 352. 3

— razprodaje 167

— sodne preiskave 314.2
Ustroj industrijskih prisilnih

združb 391. 5

— izpitne komisije za mojstre
322

— okrožnih odborov 392. 2
Utajitev drugega službenega

razmerja 239.1/1
Utesnitev gl. Omejitev

Vabilo na skupščino prisilne
združbe 372. 2
Vajenci gl. Učenci
Varnost delavskega osebja
111.1

352

Varnost javna 106.1; 111.1; 180.2

— osebna 105.1; 108.2/1
Varnostne odredbe, hig.-tehn.

74 pr 1; 232 pr 1; »delovni
red« 340 pr 4

Varščina 60 pr 11; 64; 71.7;

82.1, 4; 248; 395.1/3; 399.1/7
Varstvo 5 pr 2

Varuh 5 pr 2; 14.5; 258.3, 4;
259.1; 260/3; 269.2, 4; 270.2;
273.1; 275.1; 275.1/3; 275.2;
279; 350.3

Vasi 152.1; 152.3; 439
Vdova 14.1, 2, 3, 4; 128.2
Več imetnikov obrta 147.1

— obrtov 4.1; 77.1; 95.1;

139; 358.1

— službojemnikov, pravica do
provizije 226. 2

— vrst poslovanja, odpiranje,
zapiranje 156

Vedenje nravno 250; službodav-
čevo 223.3; tretjega 223.3

— učenčevo, skrb zanje 269.2
Vednost službodavčeva o preje¬
mu provizije itd. 239.1/2

Vel. Britanija in Irska 7 pr 1
Veljava, obrtni zakon stopi v —

461.1

— poslovni red stopi v — 339.
2, 4

Veljavnost zakonov itd. ostane:
(427.1/1 do 6; 427. II/l do
11) 427. III/l do 7; (427.
IV/1, 2) 427.2/1, 2; 428.1/1
do 19; 429; 430; 431.1;
434; 435; 437.1; 438.2

— prestane (420/1 do 12; 421/1
do 18) 422/1 do 26; (423/1
do 13) 425/1 do 9; 426.1,
2, 3

— se sme vzdržati 432
Venci 23.1/57

Vera službojemnikova, upošte¬
vanje 232. 2

Veterinarji 1 pr 20; 66.1
Vežbe vojaške, plača 221
Vino lastnega pridelka, točenje
79 pr 1; 437

— zakon in pravilnik k zako¬
nu 437 pr 1

Vinogradniki 437
Vinogradništvo 1.2/1; 190.1;

433.1

Vinotoč pod vejo 437 pr 1
Višja sila 81. 6; 193.1
Višji redi 6 pr 1
Vkladanje 137. 2, 3
Vlačugarjenje 179.1/5
Vlog članski gl. Članarina
Vloga za dovolitev 4.2; 95;

98.1

— — nepopolna 97.1; 109.1

— izvrševanje obrta 4. 2;
358.4

— odobritev prestavitve delav¬
nic ali naprav 106.1

— pooblastitev 4.2; 95; 98.1

— — nepopolna 97.1; 109.1

— trgovinski obrt 140.1
Vloge, oprostitev od taks po

taksnem zakonu 436. 2
Vložitev gl. Predaja
Vložne knjižice 64. 2
Vnuki gl. Otroci
Voda odtočna 111.1

— zakon o vodah 114

Vodi električni 56.2; 58.1; 107.
1/25; 122.1/1

— — pogonski 58.3; razsvet¬

li je valni 58. 3
Voditelji gl. Vozači
Voditev samostojna trgovinskih
knjig, računov, dokaz pri
izpitu 318

B53

Voditev tekočih poslov prisilne
združbe 367. 2
Vodne naprave 23.1/81

— sile, okoriščanje 58 pr 1;
114 pr 1

Vodnjakarji 23.1/87;
Vodnjakarska dela, izvajanje v
nekih krajih 41 pr 2
Vodnjakarski mojstri 36.1/3;

41.4; 42.2; 43; 46.1, 2

— — prestop 49.2
Vojniča 428 pr 4

Vojska in mornarica, zakon o
ustroju 221 pr 1; 428.1/4
Volitev elanov izpitnega odbo¬
ra 283.1

— uprave prisilne združbe
367.1, 6; 389.2

— v zbornicah 394/5
Volna 107.1/24
Volonter 20.1; 252 pr 1
Vonjave 23.1/60
Voskarji 23.1/68
Voščarnice 107.1/64

Vozač motornih vozil 60 pr 12;
86; 428 pr 12

Vozila motorna 60.1/25; 81. do
83; 86; 102.3; 122.1/4; 150.
1, 2; 425/9

— za občno uporabo 26.1/27;
85; 150.1

— zakon o zas.-pravni odgo¬
vornosti za škodo 60 pr 12

Vozovi spalni 72.2
Vozovnice 60 pr 12; 72.2
Vpis obstoječih obrtov v regi¬
ster 436.2/7; 456.2

— otežujočega v poslovne knji¬
žice 309.1

— spori o — v poslovne knji¬
žice 344/4

Vpis trajanja službe v poslovne
knjižice 309.1

— v strokovno nadaljevalno
šolo 270.1

Vpisnik 88.4; 98.2; 99.2; 187.

3; 281.1; 295.1; 308.3
Vpisnina 95. 5; 358.4; 365.1/5;

377.1/3; 377.2; 381.2
Vplivanje 111.1

Vplivi škodljivi 105.1, 2; 118.1;
119.2, 3; 120.1

Vpogled poslovnih knjig 328.2
Vprašanja gospodarska 362.1/12

— strokovna šolska 305/3

— učenska, ureditev — 365.
1/11

— zasebnopravna 111.2, 3
Vračuniti gl. Vštetev
Vrednost hrane med dopustom

329.2

— izguba — 240

— povprečna 214. 2

— predmeta v sporu 352.1

— protipravno prejete provi¬
zije ali nagrade 225. 2

Vrednostni papirji 60.1/8; 68.
1; 399.1/8; 399.3 ; 427.
III/4

— — pupilarno varni 64.2
Vrnitev dovolila 174.1

— pooblastila 174.1

— poslovne knjižice službo-
jemniku 309.1

— pravil 364.3
Vročanje dovolil 98.5; 99.2

109.4

Vročitev dovolil 98.5; 99.2;
109.4

— gradbenih odobritev 112.3

— licitacijskih pogojev 202.2

— odločb in razsodov razsod-
niškega odbora 352. 7

23

354

Vročitev podatkov oblastvom in
ustanovam 100.1; 124. 2

— poslovnega reda delavcem

341.2

— sodbe, pismene 412.1
Vrsta ravna 284 ; 315.3

— opravljene službe, izpriče¬
valo o — 249.1

— stranska 284; 315.3
Vrtiljaki 1.2/12; 433.1
Vrtnarstvo 422/26
Vrvarji 23.1/39

Vrvice strelne 1.2/3; 1.4
Vrvičarji 23.1/40
Vsebina učne pogodbe 260/1 do 8
Vselitev 247

Vstop v službo 307.2/4; 309.1

— gl. tudi: Nastop službe
Vštetev v dopust 329. 3

— v plačo 220.1; 230.1; 241

— v rok 412. 3

— v nčno dobo 261.2; 262.2;
265; 366 ; 451.4

— v zaposlitev 451. 4

— v zbornično službo 394/11
Vzajemnost 138.2
Vzdrževanje, dolžnost — po za¬
konu 233 pr 3

— javnega miru, varnosti in
reda 78. 5

— naprav, strojev in drugih
pomožnih sredstev 137. 2

— obrtov 125. do 169

— strokovnih nadaljevalnih šol

295.2

— zbornic 393.4; 394/2
Vzgajanje maloletnikov, dom

za — 272.1/3

— moralno 362.1/4
Vzklik, volitev z — 375.1
Vzorci 143.1, 4, 6; 146; 148.2;

197.1; 399.2
Vžigalice 1. 2/3

Zaboj 137.2, 3

Začetek gradnje delavnic ali
naprav 112. 3, 4

— poslovanja 96.2; 97.2; 113.
5; 117.1; 170/5; 174.1

Zadolževanje združbe 377.1/7;

377.2; 378.1

Zadruge 95. 2/1; 95. 4

— državnih uslužbencev 1 pr
25

— gospodarske 1.3; 9.2; 33;

64.1; 64 pr 4; 67.2;

102.4; 103.4, 7; 122.1/4;

128 pr 1; 355.3; 399.

1/2; 433.1

— — za dajanje predjemov

362.1/10

— — za skupno nabavljanje

itd. 362.1/10

— gradbene in kreditne brez

kapitalnega kritja, daja¬
nje posojil 1 pr 25

— — hranilne, brezobrestne 1

pr 25

— hranilne in posojilne, delo¬
vanje agentov 1 pr 25

— izvzete 206 pr 1

— konzumne gl. potrošniške

— nadomestilo za učno dobo
in zaposlitev 20. 2

— obrtne 442.1, 2; 446. 3

— obrtniške za skupno oprav¬
ljanje del, proizvajanje
196.4

— omenjene v § 1., odst. ( 3 ):
61.5

— potrošniške 9.2; 399.1/3;

400.1/1

— pridobitne gl. Zadruge go¬
spodarske

— po zakonu o kmetijskem
kreditu 1 pr 25

— produktivne gl. proizvajalne

355

Zadruge proizvajalne 9. 2

— rokodelske 128.1

— tvorniški obrt — 33

— varščina 64.1

— zakoni, izpremembe in do¬
polnitve 1 pr 25

Zadržek za nastop službe 242.
2; 335.1

— za opravljanje službe 219;
220; 221; 231; 239.1/3, 9;
326; 327; 329.3

Zahajanje v krčmo 316
Zahteve higienske 189.1

— veterinarsko-policijske

189.1

Zahtevek tožbeni iz služb, raz¬
merja 352.1

Zakesnitev nastopa službe 335. 2
Zaklada obrtno-školska 440. 3
Zakol gl. Živina
Zakon finančni 1 pr 3, pr 5;
13 pr 1; 58 pr 1; 60
pr 4; 72 pr 1; 74 pr 1;
107 pr 1; 200 pr 1; 356
pr 1; 391 pr 1; 420 pr 2,
pr 3, pr 4; 425/4

— — podaljšava veljavnosti

odredb dosedanjih —
425/8

— gradbeni 35 pr 1

— kazenski 1 pr 6; 11 pr
1; 12 pr 1, pr 3; 15
pr 1; 60 pr 12; 76 pr 1;
92 pr 2; 150 pr 3; 179 pr 1,
pr 2; 232 pr 1; 238 pr 1;
239 pr 1, pr 2; 268 pr 2;
272 pr 1; 277 pr 2; 311
pr 1; 316

— o društvih, shodih in po¬
svetih 297.1; 363

— o izvršbi in zavarovanju

135.2

— o narodnih šolah 453. 2

Zakon o občnem upravnem po¬
stopku 115.2; 352.5; 408;
428.6

— o odmerjanju in pobiranju
doklad na neposredni da¬
vek trgovskih, industrijskih
in obrtnih zbornic 394/2

— o radnjama 29. 6.1910.: 420;
426.4 ; 432 ; 439; 440.1;
442; 445.3; 446.4 ; 455.1;
457.2; 459

— o sodnem postopanju v ci¬
vilnih pravdah 352.6; 435;
c. p. r. 435

— o taksah 454.2

— o ustroju zbornic 29. 6.1868.,
drž. 85.: 459

— o vodah 114

— o zaščiti delavcev, zaupni¬

ki, voljeni po — 386.

1, 2

— — javne varnosti in reda v

državi 61.2; 179.1/4

— potreben za izpremembo
zborničnega območja 394/9

— trgovinski 9 pr 3; 10 pr 1;

60 pr 5, pr 6; 64 pr 4;

69 pr 1; 128 pr 1: 128.

3; 130.1, 2; 133.2; 139

— — uvodni k trgovinskemu

9 pr 3; 122 pr 1; 128

pr 1

Zakoni dosedanji 446.1, 2

-obrtni 442. 3

Zakonik občni grajanski (držav¬
ljanski) 5 pr 1, pr 2; 14 pr 1;
58 pr 1, pr 2; 105 pr 1; 207.
2; 232 pr 1; 258 pr 2; 259
pr 2; 268 pr 2; 313 pr 3; 333
pr 3

Zak(onski) čl(en) XVII: 1884:
421; 424; 426.4; 432; 442.1,
2, 3; 445.3; 457.2; 459

2b'

356

Zakup 87.1; 135; 191.2; 399.

1/12; 406.2/3
Zakupnik 135.1, 2; 446
Zalivka 88. 5

Založišča 98.4; 132.6; 148.3
Zamena dosedanjih obrtnih li¬
stov z novimi pooblastili
450; 454.1

— — odobril 454.1

— poslovnega reda z novim
339.3 ; 342

Zamuda časa 220.2 ; 320; 349

— sodba zbog — 352.3
Zanemarjenje dolžnosti in ob¬
veznosti proti učencem 256.
1/1; 269.2

Zanesljivost' 176.2; 268.1
Zapadlost zastave 71, 4
Zapiranje lokalov gl. odpiranje
Zapisnik 88.5; 95.1; 111.2, 4;
113.3, 4; 350.1; 352.3; 365.
1/3; 376; 379.3

— knjiga zapisnikov 286.2

— skupščinski (prisilne združ¬
be) 376; 379.3

— vložni (prisilne združbe)
367.5

Zapisnikar 350.1
Zapor preiskovalni 61. 2
Zaporna kazen 395.1/2 ; 395.2;
396

Zaplemba blaga 399.2

— vzorcev 399. 2
Zapornice železniške 60 pr 12
Zaposlitev, dokaz — za mojstr¬
ski izpit 312.1

— druga, vštetev v — ob za¬
držku 220.1

— nadomestilo — 312.1

— pomočnika pri vojski in
mornarici 28.1; 252.1

— pomočniška za rokodelski

obrt 26.2; 27

Zaposlitev pomočniška za trgo¬
vinski obrt 19.1

— pomožnega osebja pod 18
leti 402/2

— tujih državljanov 196.5

— učenčeva 278; 294.1, 2;
402/1

— v minulem letu 315. 3

— vštetje 31.1; 93. 3
Zapravljivost, preklic 5 pr 2
Zapustitev dela 239^1/3; 272.

1/2; obrala 269.4; službe
333.6

Zasebniki 70.2, 3; 71.4; 81.3;
84; 88.1; 91.1

Zaslišanje drugih oddelkov ban¬
ske uprave 418. 3

— odreditev — 409.1

— prekine zastaranje 407. 2
Zaslužek povprečni dnevni, pri¬
stojnost razsodniškega od¬
bora 340, 2

— gl. tudi: Plača
Zastaranje kazni 407. 3

— odškodnine za razkinitev
učne pogodbe 277.4

— pravice pregona prekrškov
407.1, 2

— terjatev iz službenega raz¬
merja 330

Zastava ročna 60.1/12; 70; 71;

102 . 1/8

Zastavarski obrt 427. III/l
Zastavljalna podjetja (70); 71.

2, 4, 5, 6; obstoječa 447
Zastavljalni zavodi 71. 9
Zastavljalnica 70.1, 2

— zasebnikov 70.2, 3, 4
Zastavni list 71.2, 4, 6, 7

— posel (70); 71.1

— predmet se izgubi, ne vrne,
pokvari 71. 7

Zastavnica gl. Zastavni list

357

Zastirala lesena, iskanje naročil
143 pr 4

Zastopanje finančno pravno 73.
1; 103.6

— koristi pomočnikov, združ¬

be 386.3/2

— — trgovine, industrije, obr-

ta 393.1

— po odvetniku 352. 2

— pred upravnimi oblastvi 60.
1/17; 73

— prisilne združbe pred obla¬

stvi 356.2

-— pred sodišči 367.3/2

Zastopnik izključni 223. 2

— (u) pravni finančni 73.1;
102.1/13; 103.6

— zakoniti 258.3; 271.2; 272.
1/5; 273.1; 273.1/6; 275.1;
275.1/3; 275.2; 277.1; 278

zastopništvo zbornice 393. 4
Zastraševanje stanovanj in loka¬
lov 60.1/30
Zaščita dece 232 pr 1

— delavcev 74.1; 109.4; 111.
1; 157; 210 pr 1; 214 pr 4;
219 pr i; 232 pr 1; 234 pr
1; 236 pr 1; 340 pr 2, pr 3;
386 pr 1; 425/1

— države 61 pr 1

— industrijske svojine 428.3;
javne varnosti in reda v
državi

— mladine 232 pr 1

— morale 232.1; 238. 2/3, 5

— potrošnikov 128. 7

— pravice, izvrševati obrt
128.7

— zdravja, življenja službo-
jemnikovega 232; 238.2/2

— zoper žalitev morale, časti
238.5, 6

Zaupanje 176.2; 239.1/2

Zaupniki delavski 219 pr 1;
232 pr 1; 234 pr 1; 339 pr 1;
386.1, 2

Zavajanje 238. 2/4
Zavarovalne dajatve 211 pr 1
Zavarovalne družbe (zavaroval¬
nice) 9 pr 3; 60 pr 6; 64 pr 4;
inozemske 7 pr 2; 60 pr 6;
64 pr 4

Zavarovalni posli 60.1/7; 67.2;

102.1/5; 103.2; 449
Zavarovanje članov združb za
bolezen, nezgode, onemo¬
glost, smrt, starost 377.1/10;
377.2; 378.1; 384

— delavsko gl. Delavci, zavaro¬
vanje pokojninsko 211 pr 1;
333 pr 2

— za poškodbe in škode pot¬
nikov 60 pr 12; 82.1; 83

— za škodo ob potovanju 72. 2
Zavarovanje učenja 254
Zavodi bančni, obstoječi 442.4

— človekoljubni 1. 2/8; 29.1

— denarni, domači 64.2

— države, samoupravnih teles
196.1; 197; 198.1

— državni za pospeševanje in¬

dustrije in obrta 253. 2

— — za vzgajanje, poboljša-

nje otrok, mlajših malo-
letnikov 272 pr 1

— kazenski 197. 2

— poboljševalni 1. 2/8; 29.1

— sodnih in javnih oblastev
69.2

— učni, javni 106.1; 119.2

— vojaški 1. 2/8

— vzgojevalni 1.2/8; 29.1

— z učnim značajem 1.2/9;
433.1

— za delo 272.1/3

358

Zavodi za izvrševanje kazni
na prostosti 1. 2/8;
29. 1

— — — očuvalnih odredb 1.2/

8; 29.1; 61.2

— za klinične preiskave 1 .21
14; 433.1

— za negovanje bolnikov 1.2/
14; 433.1

— za poboljševanje 272.1/3

— za zdravljenje 1. 2/14; 433.1

— zavarovalni 384.2, 3; ob¬
stoječi 442.4

Zavrnitev od izpita 285.2; 313.2

— vloge o prijavi obrta 97
Zbornica (TOI) 393, 394

— doklade zanjo 394 pr 1;
428 pr 10

— izdaja izkaznice za trgovin¬
ske potnike 147.1

— — potrdila 95.5; 367.5

— izpiti mojstrski 312. 1, 3;
315.1; 321.1

— pomočniški 283.1; 292

— ljubljanska, nadaljnja skup¬
nost 393 pr 1

— obvestitev — o odvzemu
obrtne pravice 400. 5

— pravila obstoječih prisilnih
združb 442.1

— prisilne združbe 355.1, 4;

356.1, 2; 364.1, 2, 3, 4;
367.6; 369.5; 371.6; 372.1,
2; 379.1, 3; 387; 389; 390.
1, 3; 391.2, 3; 392.1, 5

— razsodniški odbori 345.1

— sejmi 190.2; 193.2

— strok, šolstvo 295.2; 297.1;

299.1, 2; 303.2 ; 304.2

— uredba 393 pr 1

— vpiše dovolila, pooblastila
v vpisnik 98.2, 3, 4; 100.2

Zbornica (TOI) zaslišanje —
1.2/17; 2; 14.3; 19.1, 5;

22.1, 2; 23.2; 26.4; 27;
29.1; 30.1; 31.2; 32.1; 33;
39.3; 41.4; 49.1, 3; 58.2;
59; 60.2; 62; 75.2; 78.4;
92.1; 107.2, 3; 110.1; 125.
2; 128.6; 136.2; 140.1; 141.
4; 143.5; 147.1; 150.2; 151.
1; 152.2; 158; 160.5; 177.2;
178.2; 187.1; 191.3; 214.3;
257.1; 263.2; 267; 297.1;
303.1; 307.1, 5 ; 320; 322;
349; 353; 377.2; 384. 1, 5;
385.2 ; 391.2; 392.3, 4 ; 394/
1; 409.2

Zbornice delavske 152.2; 157.1:
303.2; 304.2; 341.1; 345.1;
386.2, 3/1; 386.4

— volilni red 152 pr 2

— zaslišanje-214.3; 267;

307.1; 349; 353; 385.2

— gospodarske 433.1

— — pomožno osebje, ob. z.

206 pr 1

— po dosedanjih obrt. zak. 459

— stanovske 433.1
Zdravila 1.2/14; Ipr23;pr23a;

60.1/4, 6; 66; 102.1/3, 4;
(103.3); 182.1/5; 230.1;

428.1/8, 17

— biološkega izvora 60.1/4;
66; 103 3, 7; 122.1/4; 428.
1/6, 8, 17

Zdravilišča 150.1; 152. 3
Zdravilne specialitete 1.2/14;
60.1/4, 6; 66; 102.1/3, 4; 428.
1/17

Zdravje delavskega osebja 111-1

— javno 106.1

— narodno 111.1

— oseb 105.1; 106.1; 137.2

— pomožnega osebja 126.1

369

Zdravje službojemnika 232.1, 2;
238. 2/1

— učenčevo 269.2; 272.1/1;

273.1/1, 2, 3

Zdravljenje 229.1, 2; 230.1
Zdravnik šolski 253.1; 303. 2

— uradni 219.2; 270.3
Zdravniki 1. 2/14; 239 pr 2; 433.1

— specialisti za usta, zobe
1 pr 19

— šolski 253 pr 3
Zdravniški nameni 23.1/77
Združbe človekoljubne 74.1

— druge gospodarske 362.1/3

— industrijcev 391

-bančnih in zavarovalnih

zavodov 442. 4

-centralne 442.4

-posebne strokovne 391. 2

— kulturne 362.1/3

— neprisilne 303. 3

— obstoječe prisilne 442.1, 2

— po zakonu o društvih, sho¬
dih in posvetih 297.1

— prisilne (pristojne) 77.5, 6;

78.3; 95.5; 98.4; 100.2;
150.2; 249.2 ; 252. 3; 256.
2; 258.2, 4; 259; 261.2;
266; 278; 279; 280.2;
281; 282; 283.1; 285;
286.2; 287.1; 288; 290.
2; 295.2; 297.1; 299;
303.2; 307.1, 3, 5; 308;
310.1, 2; 321.1; 400.5

— — obrtnikov, trgovcev:

imovina 381 do 383
nadzorstvo nad — 387
do 389

— — občne odredbe 354 do 363

pomočniški odbori 386
pomožno osebje, velja
zanje ob. z. 206 pr 1
prestanek 390

Združbe prisilne

razsodniški odbori 386
ustanavljanje 1 pr 27;

36 pr 3; 51 pr 1; 53
pr 1; 60 pr 17; 60

pr 2; 76 pr 1; 176

pr 1; 356 pr 1; 357

pr 1; 363 pr 1; 364;
365; 442 pr 1
ustroj 366 do 380
zavarovanje 384

— strokovne, predstavniki —
kot pooblaščenci 352. 2

— z dobrodelnimi nameni 74.1

— zaslišanje — 25. 4; 131. 3;
252.3; 256.2; 257.1; 261.2;
307.5; 390.3 ; 409.2 ; 437.1

Združevanje inozemskih delni¬
ških družb, zadrug z doma¬
čimi 7. 2

Zedinjenje narodno, praznik —
154.3

Zelenjadarstvo 1.2/1; 190.1; 433.1
Zelenjava 176. 3/1
Zemljišče sosednje 111.1
Zemljiška knjiga 108 pr 3
Zglasitev k pomočniškemu iz¬
pitu 282.1

Zgradbe v mestih in trgih, raz¬
dalja 35 pr 1; 427. II1/3
Zidarji 23.1/84 ; 49.2, 3
Zidarski mojstri 36.1/3; 42; 43;

46.1, 2; 49.2, 3
Zidovi, naprezanje 35 pr 1
Zlatarji 23.1/18
Zlatniki, kovanje 1 pr 6
Zlatnina stara 182.1/9
Zlato, izdelki 1 pr 6; 23 pr 3
Zlatopredci 23.1/40
Zlatovezci 23.1/40
Zločinstvo 12.1; 61.2; 147.2/3:
179.1/4; 255/1, 2; 256.1/4;
272.1/3; 316; 400.1/2

360

Zloraba obrtne pravice 399.1/1
Zmanjšba plače 237.1; 238. 2/2
Zmesi razpočne 1.2/3; 1.4; 428.
1/5

Značaj gospodarski 195.1 ,
Znak posebni za blago 151.1/2
Znanje 252.1, 2
Znanstveni nameni 23.1/77
Znesek nagrade, občasne ali
druge 228

— odškodnine učencu za delo
267

Znižanje kazni po milostni poti
417.4

Zobni tehniki 1.2/14; 433.1
Zračni promet 1.2/5; 355.3;

433.1

Zrakoplovstvo gl. Zračni promet
Zrcala 23.1/4; 107.1/19
Zvestoba 268.1

Zveze strokovne industrijcev,
centralne, obstoječe 443.4

— zbornic 394/6

— združb po dosedanjih obrt¬

nih zakonih 442. 3, 4

- prisilnih 433.1

Zunaj delavnice, lokala 215

— mesta 189. 2
Zvonolivarji 23.1/16

Žage 186

Žalitev časti 238.2/5; 238.3;
239.1/6; 311 pr 1

— morale 238. 2/5

Žaluzije, iskanje naročil 143
pr 4

Žandarmerija, zakon 6 pr 1
Žarnice 58. 3
Železnice (vobče) 69.2

— cestne 60.1/20; 102.1/20;

102.3

— javnega prometa 1 pr 9

Železnice industrijske 1. 2/6; 41.
3; (355.3); 433.1

— male 1.2/6; 60.1/26; 84;

102.1/20; 102.3; (355.3);

433.1

— mestne 60.1/26; 102.1/20;

102.3

— podobne 60.1/26; 102.1/20;

102.3

— v eksploataciji 1 pr 9

— razlastitev, postopanje 58
pr 1

— žične 60.1/26; 102.1/20;

102.3

Železo, armirani beton 35 pr 1
Žena kazenski obsojenega moža
15

Ženitve, posredovanje — 60. 1/
18; 102.1/14

Ženska 236; 326.4, 5; 340.1/4
Žganje, izvoz, ugodnosti 60 pr 15

— gl. Pijače, alkoholne, jake
Žica pletena, izdelovalci pred¬
metov iz — 23.1/13

— srebrna 23.1/40

— zlata 23.1/40
Žigi 129

Zima 107.1/10

Živali 103.3, 7; 122.1/4

Živila 107.1/43; 150.1; 181 pri;

190. 3; 214.2; 428.1/7
Živina 91.2; 189.2; 191.5
Živinoreja 1.2/1; 190.1; 433.1
Živinozdravniki 1.2/14; 232.1;

433.1

Življenje 126.1; 137.2; 179.1/4;
272.1/1; 273.1/1, 3; 273.2

— kazniva dejanja zoper —
255/2; 256.1/4

Življenske potrebščine, 150 pri;

214.2; 428 pr 2
Žlindra 35 pr 1

IH UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA