V Trstu dne 16. Oktobra 1908. Št. 42. Leto I. "S Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo [lica Boschetto št. 5.11. nad. št 1570 = Socialne krivice in Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. joea možica delavstva. Zbolelo je na sušici 113.274 delavcev. —--^ Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. V__ guržoazija je pripovedovala in pripove¬ duje še vedno, da je družabno bedo mo¬ goče rešiti z dobrodelnimi zavodi. Cernu, pravijo, naj bi bilo potrebno preobračati sV et s socializmom? Cerkev pa priporoča že od nekdaj svoje krščansko usmiljenje, kot edino sredstvo potoni katerega je mogoče rešiti sedanjo ljudsko revščino. Mi smo rekli že tisočkrat, da si je meščanstvo ustanovilo sedanjo družbo zase in po svoji podobi. V tej družbi živi meščanstvo jako ugodno in za¬ dovoljno z njo. Meščanstvo se počuti prav dobro tudi v dobrodelnih zavodih in cerkvi je jako dobro došlo krščansko usmiljenje. Če je človek sit in ima vsega zadosti, je prav rad še pred¬ sednik kake dobrodelne družbe, in lepo je takrat citati katekizem in ponuditi krajcar beraču, ali pa par strganih čeveljčkov bo¬ semu učencu. Dober biti, je jako lepa in potrebna stvar na tem svetu — si misli meščanstvo — ljudska hvaležnost je tudi lepa stvar. Da pa ne bi bilo bede in rev¬ ščine, bi človek ne imel prilike niti biti dober in tudi ljudske hvaležnosti ne bi bilo. Tako misli cerkev in meščanstvo. Toda odgovor obema ni težaven in je zelo enostaven. Reševati socialno bedo in revščino z miloščino in dobrodelnimi društvi je ravno toliko, kakor bi se hotelo izpraz¬ niti morje s kako scsaljko. Dejstva pra¬ vijo, da imamo prav. Na angleškem so Ustanovili pred dese¬ timi leti neko dobrodelno društvo, kate¬ rega namen je, bojevati se zoper razširje¬ nje tuberkoloze (sulice) med delavske sloje. Podpirali so to društvo vsi sloji in vse politične stranke. Pa prav zaradi tega, ker je to društvo izven vsakega strankarstva in politike in je last vseh slojev, ima po¬ ročilo, ki ga je izdalo to društvo o svojem delovanju, za nas gotovo veljavo, katere ne damo drugim poročilam enakih društev, ki so pisana navadno zelo tendencijozno in strankarsko. Še več. Poročilo je spisala neka «častitljiva dama», grofica CoUcil 0’ Beryt’ s, katera prav gotovo še ni oku¬ žena socialističnega greha. Evo kaj pravi grofica Coucil O’ Beryt’ s: «Napolnili smo tedaj s zdravilišči vso srednjo Angleško; ustanovili smo jih po Kornovaljskem, Irskem in Škotskem. Vsako leto smo dali prostora v naših zdraviliščih nad 6000. tuberkuloznim. Dali smo jim svežega zraku, higijeničnih potrebščin zdra¬ vil in vsega, kar nam je pri tem svetovala znanost. Veliko smo jih tudi ozdravili. Toda gospodje. Pomislite! V tovarnah, rudnikih, in drugih delavnicah je zbolelo na tubcrkolozi v zadnjih desetih letih — kakor nam sam profesor Marrey sta¬ tistično dokazuje ogromna in pretresu- Sedaj pomislite še na one tisoče soprog, sestr in otrok, ki so si ali nalezli bolezen od svojih ali jo celo podedovali. Pomislite še na ono visoko število tuberkoloznih, ki uidejo kontroli in jih ni vsled tega mogoče sešteti. Ko bodete to pomislili, tedaj bodete imeli pred seboj pretresujočo sliko groznega i dela, ki ga izvršita «bolezen, ki ne odpušča*. J Tedaj vam bo mogoče tudi razvideti, da se da potom naših dobrodelnih zavodov rela¬ tivno zelo zelo malo narediti. Naše delo je pusto delo. Čemu tro¬ simo vsako leto mnogo milijonov? Da sprej¬ memo v naše zavode 1000 bolnikov in jih ohranimo smrti samo 200? Pozabimo pa na tisoče in tisoče drugih nesrečnežev, ka¬ terim ta bolezen ni prizanesla in, ki so zapuščeni, brez vsake pomoči v mukah in v boju s smrtjo katerej konečno podležejo. In kaj naj navsezadnje koristi, da smo pomagali 1000 takim nesrečnežem, ko imamo na drugi strani javne oblasti in razred de¬ lodajalcev, kateri silijo delavce k napornemu j delu, ki hočejo ohraniti delavcem nizke j plače vsled česar si delavci ne morejo j privoščiti dobre in zdrave hrane ne najeti i zdravega ne čistega stanovanja? Kaj po¬ magajo naši dobrodelni zavodi, ko vidimo, da je to delavstvo, katerega gospodarske, vsled česar tudi fizične razmero so zelo slabe, da je to delastvo v teh nečloveških razmerah primorano delati v ostudno uma¬ zanih delavnicah, kjer se nalezejo smrto¬ nosne bolezni? Zastonj je pridigati proti socialistični propagandi. Mi konservativci, bi morali vsaj odkritosrčno priznati, da tedaj, kadar sodelujemo, da se ohranijo intaktne tiste socialne razmere, ki so vir tuberkolozi in vsem drugim nezgodam, da tedaj podpiramo takorekoč tuli obsovraženo socialistično propagando, kajti vzroki in posledice se¬ danjih nečloveških razmer delavstva, opra¬ vičujejo najbolj potrebo socialistične agi¬ tacije. Kaj je neki naredila in kako skrbi da¬ našnja družba, kako skrbe delodajalci in vlade, da se omejijo delavske bolezni? No¬ čejo delavce boljše plačati, da bi si tako zamogli privoščiti večo porcijo zdrave in dobre vsakdanje hrane in bi tako bolezen ne imela do njih tiste moči, ki jo ima danes. Nočejo skrajšati delavne čase, da bi imeli delavci priložnost do daljšega po¬ trebnega počitka, ki ohrani telo zdravo in zaradi tega manj nagnjeno boleznim. Delo¬ dajalci žive dobro, bivajo v zdravih stano¬ vanjih in počivajo veliko, na noben način pa nočejo upeljati v svojih delavnicah in tovarnah tiste higijenične zahteve, ki bi obvarovale delavstvo pred boleznijo. In vlade, mesto da bi preprečile tako izko¬ riščanje delavstva, zamiže na eno oko in delodajalcem še pomagajo pri takem izko- riščevanju in širjenju delavskih bolezni. Vse naše usmiljenje in dobrodelni zavodi nimajo tedaj nobene veljave, nobene moči. So tedaj delodajalci sami, ki delajo na to, da imajo socialni demokratje popolnoma prav. Ker je meščanska družba nesposobna, da bi ozdravila boli in krivice, ki jih je in jih še sama vstvarja, je treba organizi¬ rati boljšo družbo, ki bo varovala delav¬ stvo zaradi dela, zaradi zdravja in mu za¬ gotovila vse človeške pravice. Gospodje! Jaz nisem socialistinja, vendar priznam, da je v teh besedah mnogo resnice in izraženo vse, kar mi z našim usmiljenjem in dobrim delfin ne moremo narediti v prid delavstvu. In to vam rečem s popolnoma mirno vestjo, in prepričana, da govorim resnico*. Xit. N, D* O. straši po Ljubljani Iz krogov tržaških odvetniških uradni¬ kov smo dobili sledeči dopis, ki ga rado- voljno objavimo: «Bil sem te dni v Ljubljani in povedalo se mi je od kolegov, da mislijo s svojim društvom odvetniških uradnikov pristopiti kot skupina N. D. O. v Trstu. Reklo se mi je: N. D. O. je znala zboljšati plače tržaškim odvetniškim uradnikom, pa bo tudi nam. Takoj sem bil na jasnem po kaj da hodi Jaklič v Ljubljano. N. D. O. ni v enem letu svojega obstanka delala in storila nič drugega, kakor pobirala člana¬ rino in prispevke. Toda vse to meni ni nič mari, vsak ima pravico agitirati po svoje in kolikor se mu zljubi. Ali zvajati slovenski proletarijat na led s takimi lažmi, kakor se je to poskusilo pri odvetniških uradnikih v Ljubljani, je čisto podlo in hinasko lopovstvo, da ga je vredno obso¬ diti. «Tovariš» Mandič; kako si upate do¬ puščati, da se trosijo napram ljubljanskim odvetniškim in notarskim uradnikom laži, da so njih kolegi v Trstu izvojevali s po¬ močjo N. D. O. krasne vspehe!? Biti bi vas moralo pač sram. Mari niste bili sam vi tisti, ki ste pravzaprav vsako vspešnejšo akcijo preprečili!? Drugega niste izvojevali, nego jezo in gnjev uradnikov! Zapomnite si! Če se je za tržaške od¬ vetniške uradnike doseglo nekaj sramot¬ nega zboljšanja plač, niste tega dosegli vi, ampak tisti rdečkarji, ki jih vi in vaša rodoljubna drulial psuje z narod¬ nimi izdajicami. Tega ne utajite in ne ovržete, če se s vso vašo kompanijo vred postavite na glavo! Čutim tedaj sveto dolžnost, da nalaganim ljubljanskim gospodom kolegom pravočasno pojasnim zadevo, kakoršna je v resnici. Odvetniški uradniki v Trstu, (notarskih ni nobenega!) so se pridružili kotil), sku¬ pina N. I). O. Izvolil se je tudi odbor, v katerega so se nekako utihotapili v večini gospodje solicitatorji, ki imajo v takih za¬ četnih bojih najmanj moči. A vsilili so se noter, šlo jim je menda za parado, pa ne za delo. Tembolj je to verjetno, ker kot odborniki niso opravljali funkcij odborni¬ kov skupine, temveč so bili in so še sedaj le zaupniki N. D. O. — Sklicevali niso ne sej ne občnih zborov. Konečno se nas je vendar enkrat pokli¬ calo v tiste luknje N. D. O. in svečano se nam jc povedalo, da bomo vložili spome¬ nico na gospode šefe za zboljšanje plač. Določile so se zahteve posameznih kate¬ gorij, na podlagi katerih določb je odbor 23. aprila t. 1. skrpal pohlevno spomenico — ali, bolje rečeno — klečeplazno prošnjo na slovenske odvetnike v Trstu za zbolj¬ šanje plač. — Ko še je pa imela ta kle- čeplaznica vročiti posameznim šefom, so se našim gospodom odbornikom ob vprašanju kdo naj ponese molitvico šefom, stresle hlačicc. Branili so se drug za drugim in marsikateri je mislil takrat za se in ne za vse. Konečno se je moral udati predsednik Peso, ki je potem ob asistenci še enega odbornika, s prihuljeno ponižnostjo kolo¬ vratil po pisarnah in delal šefom kompli¬ mente do tal in še čez, da smo bili po pravici v skrbeh za njegovo precej visoko postavo. Njegovo vedenje je bilo naravnost škandalozno; zdelo se je da berači, ne pa da zahteva svoje in svojih kolegov pravice. Med šefi pa se je že govorilo, da na¬ meravamo stopiti v stavko in javna tajnost je, da jim nihče drugi ni tega «namignil», kakor ljubeznivi naš «tovariš» dr. Mandič. «Tovarišu® Mandiču pa povemo tukaj na ves glas : če se kedo napram nasprotniku tako vede kakor on, iz najivnosti, naj gre krave past, ne pa vodit proletarsko politiko; če iz hudobije, je pa vreden kaj druzega. Konec akcije je-bil seveda tak, kakor- šnega smo pričakovali: Na spomenico niso šefi niti odgovorili. Skupine, ki jo vodijo otročaji, ne bo seveda nihče respektiral! Vsled pritiska članov so odborniki z urgenčnim pismom od 9. maja poskusili vzdramiti šefe iz njih molka — pa zopet zastonj! In odborniki so sami priznavali, da so se korenito blamirali s svojim teka¬ njem za N. D. O. Šefi so dobro poznali položaj in znano jim je bilo, da je večina onih ki so organizirani pri N. D. O. na strani šefov, ker so vsi sami delodajalci in fali- rani trgovci in obrtniki. Čakali smo ; rok za odgovor na urgenčno pismo je tudi že potekel — a odgovora ni bilo. Stvar je popolnoma zaspala. Ro¬ doljubi so se čutili tako vzvišene nad ubogo paro, ki jim gromadi kapital na kupe, da nam niso privoščili niti trdosrčne besedice: Ne! V tem dejstvu se zrcali vsa Kaj sem vam storil...? Črtica iz življenja. Spisal: JOSIP GRGIČ. n. Veliko ljudi je šlo tisto popoldne v te¬ ater. Tudi Franček je bil tam; stal je na ^ Vratih, gledal je žalostno in nihče se ni zmenil zanj. Prišel je po cesti mlad človek, ki je bil zelo usmiljen, kadar jc bil pijan. Zagledal je Francka, stopil je k njemu in mu je rekel: «Kaj pa ti dečko, tu čakaš? Pojdi noter*. «Nimam denarja* je odvrnil deček in obrnil se jo stran. Torej denarja nimaš, denarja? No, pa veš kaj? Denar ti dam jaz; tukaj imaš, pa vesel bodi in dobro se zabavaj. Jaz pa *- pojdem pit*. Pijanec mu je izročil denar in je odšel veselo prepevajo. Franček pa je kupil karto in je stopil na galerijo, in srce mu je veselo bilo. Prišli so komedijanti in so uganjali burke; ljudje so se smejali in tudi Fran¬ ček se je smejal. Tistemu pa, ki je stal prav tik njega, ni bilo po volji, da se Franček smeje. Brcnil ga je z nogo in mu je rekel: «Kaj se ti cigan smeješ? ali ne vidiš kakšen si?* Franček ga je pogledal, pa nič ni rekel, ampak obrnil se je in se je spet smejal, kakor so sc smejali drugi. «Molči, cigan!* je spet zavpil oni in še krepkejše ga je brcnil. ♦Kaj pa delate gospod, kaj sem vam storil ?» Takrat sc je pa gospod obrnil k okoli stoječim in jim jc rekel: «Poglojte ga, ljudje božji, še ugovarjati si upa*. In spet ga jc brcnil tja, kjer so jc videlo nago. Fant pa sc ni zmenil, temveč sc je obr¬ nil in spet sc je smejal. «Čuješ, cigan, kje misliš da si, kdo mis¬ liš da si in kakšen misliš da si, da se smeješ?* In še enkrat se je obrnil k tistim ki so okoli stali in jim je rekel: «Pa poglejte, kakšen je!» ♦Strgan je!* | «Bos je!* « Umazan je!* ♦Smrkav je!» ♦Grintav je!» ♦Živali ima po glavi!* «Mati, meni se gnusi, ko ga vidim ta¬ kega*, je rekla gospodična, ki jc imela obraz podoben vosku. «Jaz še večerje ne bom mogla jesti», je odvrnila mati. ♦Meni pa že sedaj slabo prihaja ; pojdivc ven», je spet rekla hči, in pri tem tako nakremžila obraz, kakor bi bila pregrizla mastno kobilico. Jezus, Marija! Pojdivc ven, drugače ti še'res slabo pride*. Ljudje so se umeknili in šle ste ven. ♦Tudi tega spravite ven!* jc zavpil eden. ♦Jaz se ga ne dotaknem*, jo odvrnil drugi; «gnusi sc mi*. « Rajši bi gnilo žabo prijel v roke, kakor tega-le», je rekel tretji. ♦Crknjeno podgano snedem rajši, kakor se tega-le dotaknem je pripomnil četrti. Takrat pa se je izvil iz gruče eden, ki je vse vidci in ki je že prej nejevoljno zmajeval z glavo. Ubožno je bil oblečen in na njegovem obrazu je bilo nekaj kakor velika žalost in veliko usmiljenje. Pristopil je k fantu, prijel ga je za rokav in je de¬ jal žalostno: «Pojdi ven, sinek, pojdi ven in nič se ne upiraj*. «Pa jaz bi še rad gledal* je odvrnil Franček in je žalostno povesil glavo. ♦Pa ne moreš, pa ne smeš, kakor ne morem in ne smem jaz gledati človeške zverjadi, ki neusmiljeno tepe svoje berače. « Dovolj je že tega!* je zavpil eden; «vcn naj gre; kaj ima beračija tukaj opraviti?!* Tedaj pa sc je visoko vzravnal tisti, ki je bil ubog in ki jc prej pristopil k fantu, «Gospod, ali se ne sme razveseliti včasih tudi vedno žalostno srce reveža ?» «Tožitc na revščino in bedo, tožite, da ste lačni in vendar pohajate po teatrih. Doma bi ostali in gledali kaj bodete jutri jedli! * Jn tisti ki je bil ubog je rekel trpko: „Nišmo Se poginili.'" Prijel je fanta za roko in šla sta ven, eden z veliko žalostjo, drugi z veliko jezo v srcu ... inteligentnost slovenske advokatske inteli¬ gence ! In kaj je tedaj storila X. D. O.'? Poka¬ zala se je tako, kakoršna je — za nič! Se genila se ni! In klepetulja „Edinost“'? Molčala je ko grob! Morali so torej poseči vmes rdečkarji, in česar vsa N. D. O. z dr. Mandičem vred ni mogla doseči, to je dosegel socijalno- demokratični „Delavski List“. „Delavski List“ je dne ‘22. maja pokazal i celo stvar javnosti, pred katero se je tako J skrbno prikrivala. V speli je bil hiter! Kakor bomba je padla dotična notica „D. L.“ v trdnjavo rodoljubov. Skakanja, stikanja povpraševanja in pri- dušanja ni bilo ne konca ne kraja. Ko bi bili požrtovalni tržaški rodoljubi, ki se — mimogrede omenjeno — prav radi solzijo pri polnili mizah, v tistih dneh mogli najti zločinca, ki se je drznil tako kruto skruniti svetišče njihove rodoljubnosti, bili bi ga na mestu linčali. Priznano otročji Pesso pa je bil toliko prijazen, da nas je zato opital z «otroei». Ko bi se Pesso vsaj enkrat dobro pogle¬ dal, pa bi se morebiti vendarle prepričal, kedo je pravzaprav največi otročaj. Prepo¬ vemo si pa nadaljne take psovke ocf nje¬ gove strani najodločneje in če ne bo mi¬ roval, si bomo znali poiskati tako zadošče¬ nje, ki mu ne bo prijetno! „Dclavski List" je torej razkrinkal to prihuljeno rodoljubnost in krvosesi so se ustrašili javnosti, posebno tisti, ki so člani N. D. O.! Zbolšali so plače tistim siromačkom, ki so jim delali prej cel dolgi mesec za celih 20—50 K. Reci: dvajset do petdeset kron na mesec in pa tistim odbornikom, ki so nenavadno izurjeni v klečeplaztvu. Obenem so pa skrpucali skupno nekaj, kar naj bi bilo odgovor na našo spome¬ nico. Pozneje smo tudi mi posamezniki do¬ bili drobtinico, pa ne vsi! Pribijemo pa na tem mestu, da, če ne bi bilo slovenske socijalne demokracije v Trstu, bi mi tržaški odvetniški uradniki še tistih drobtinic ne bili dobili, ki smo jih. Vemo dobro, da je gospode rodoljube zaščegetalo v njih kosmato vest, ko jim jo je javno izprašal „Delavski List ‘. Rodoljubi so dali par kronic ker so mo¬ rali to storiti vsled pritiska javnosti, ker jih je obsojalo vse brez razlike mišljenja. Mi pa od tedaj naprej vemo, da kot sku¬ pina N. D. O. nismo bili prav nič dru- zega, kakor stafaza tistih hinavskih poli¬ tikov tržaških, ki jim je vseeno, če slo¬ vensko ljudstvo pri ti priči hudič vzame, samo da oni napolnijo svoje požrešne bisage. Vemo pa tudi, da si moremo po¬ ložaj zboljšati le s pomočjo tako trdne in načelne organizacije, kakor je socijalno- demokratična. So pa še drugi važni razlogi, ki nam velevajo v našem lastnem interesu, zdru¬ žitev s socialno demokracijo. Za enkrat podamo samo en prav drastičen slučaj iz dr. Mandičeve organizacije. Tedaj ko se je nas slovenske odvetniške uradnike poklicalo skupaj, da se dogovo¬ rimo glede spomenice, je bil nekdo, ki je vprašal tudi, kaj bo s tistimi slovenskimi uradniki, ki so v službi pri italijanskih odvetnikih? Na to vprašanje se je čisto kratko odgovorilo: „Naj si pomagajo sami mi jim ne moremo“. Čitateljcm prepuščamo, da iz teh besedi sami preso¬ dijo, kakšna nesmisel so narodnjaške de¬ lavske organizacije sploh, prav posebno pa N. D. O. v Trstu. Ljubljanskim tovarišem, pa priporočam, da pazijo jako dobro prodno store kak korak k narodni delavski orga¬ nizaciji. Tak korak bi bil za nje samo klečeplazenje in smrt. N. I). O. pa pripo¬ ročamo naj ostane zvesta svojemu progra¬ mu in naj se še naprej baha s tujim perjem. Predavanje v Ljudskem odru. V pondeljek dne 12. t. m. je otvoril Ljudski oder letošnjo sezono predavanj. Predaval je sodr. E. Kristan o Trčiji in zadnjih dogodkih na balkanskem polutoku. Predavanja ljudskega odra so postala za tržaške delavce nekaj potrebnega. Velika dvorana v II. nad. Delavskega doma, je bila natlačeno polna, ki so z veseljem in pazno sledili izvajanjem in prepričevalni besedi sodr. E. Kristana. Predavatelj je najprej raztolmačil etnografski pogin Tur¬ čije ter podal v daljšem govoru zgodovino Osmanov od časa, ko so se naselili v Mali Aziji pa do današnjih dni. Nadalje je prikazal razvoj razmer in razloge, ki so morali provzročiti preobrat. Zelo natančno je naslikal padec Abdul Azisa [in Murata ter dobo vladanja Abdi 1 Hamida. Zazložil je zunajnje in notranje uplive ter podal kratek toda jasen pregled revolucije, ki se je vršila tako mirno in tiho in je tako ču¬ dovito zmagala. Končno je prišel na zadnje dogodke na Balkanu, jih raztolmačil ter označil svoje mnenje. Ob koncu predava¬ nja so poslušalci burno odobravali. Slovenske delavce poživljamo, da sc tudi v nadalje udeleže predavanj Ljudskega odra v velikem številu. Domače stvari. Mruštvo Ljudski oder v Trstu. V pondeljek dne 19. t m. ob 8 in pol uri zvečer predava v Delavskem domu, ulica Boschetto štev. 5. II. nadst. Etbin Kristan Železničarjem na znanje in v zabavo. Od nekega železničarskega sodr. smo dobili sledeči dopis: « General Mandič in major Jaklič sta sklicala na dne 8. t. m., sestanek železničarjev, da sc pogovore za¬ radi pristopa k «močni* česko-narodni žel. organizaciji. Ta dan sem šel slučajno po ul. Lavatoio in zapazil sem, da so okna 1. nadstropja št. 1. razsvetljena. Takoj sem se spomnil na omenjeni sestanek, in ker je bila ura šele sedem, sem sklenil poča¬ kati, da vidim koliko je še mojih tovarišev, ki se še ne zavedajo svojega razreda in še niso razumeli, da jih narodnjaki hočejo samo izkoriščati v svoje egoistične politične namene. Čakal sem do 8. ure in pol zve¬ čer. Do tedaj sem naštel 18 oseb, ki je šlo v hišo št. 1, med njimi sem zapazil H južne železničarje. Iz sobe, ni bilo slišati ničesar. Bilo je vse popolnoma mirno, le od časa do časa je pogledal kdo skoz eno ali drugo okno, ter pazil če se bo še kedo priklatil v dvorano. Toda bilo ni več no¬ benega. Takrat mi je srce veselo vtripalo, kajti železničarji so se prešli detinsko dobo delavstva in postali so zavedni delavci, ki se zavedajo svoje misije in svojega raz¬ reda. Tiste naše južne tovariše, ki so se dali zaslepiti od voditeljev N. D. O. jih seštejemo lahko na prstih ene roke. Ampak smešno je vsekakor, da se slo¬ venski rodoljubi začno sedaj usiijevati že¬ lezničarjem. Kje pa gospodje ste bili pred desetimi leti. Takrat nismo mogli ne pošteno umret ne živet, bili smo takrat tudi slo¬ venski železničarji, zaslužili smo k večem po 70 kron na mesec, toda narodnjaki se nas takrat niso spomnili. Sedaj zaslužimo najmanj 120 kron na mesec. Pridobili smo si tedaj nad 50 kron poboljška na mesec in veliko drugih pridobitev smo danes de¬ ležni. Toda vse to smo priborili sami po¬ tom svoje strokovne organizacije. Pridobili smo vse vsled dela slovenske socialne de¬ mokracije, kajti samo ona nas je vodila in nas vodi še vedno v boju za zboljšanje svojih razmer. Narodnjaki ne bodo hoteli menda tajiti, da so se naše razmere po¬ slabšale. Takrat ko smo res slabo živeli, ko smo bili potrebni pomoči, takrat nam na¬ rodnjaki niso hoteli pomagati in še celo niso hoteli vedeti, da smo Slovenci. Spomnili so se nas sedaj, ko imamo tudi mi volilno pravico in jim diše naši železničarski gla¬ sovi. Ampak gospodje, lahko vam rečemo, da vam bodo samo dišali, kajti okusili jih pač ne bodete. Tudi se slovenski narodnjaki jezo, da se i jim pravi, da so krumirji. To namreč i nismo mi krivi, ampak krivi ste sami. Kar je res, je res. Krumirji ste! Saj ste krumirili celo takrat, ko je bila stavka te¬ žakov. Slovenskega delavca ste silili na delo k neslovenskim podjetnikom, na škodo slovenskega in ital. delavstva. Ime krumir- jev vam ostane zapečateno na čelu. Sami ste krivi svoje sramote in delavske škode. In taki ljudje hočejo, da bi jim mi želez¬ ničarji verovali iu jih spoštovali. o predmetu: Cerkev in vera. Ker bo to predavanje nadaljevanje pre¬ davanja, ki ga je imel sodr. Kristan pred kratkem v Trstu, vabimo vse prijatelje na¬ ših predavanj da se udeleže tega predava¬ nja v velikem številu. Vstopnina 20 vin. za osebo. Prihodnji teden predavanje Iv. Cankarja. okolu «Sobotne priloge*. Ta nestvor se pa tudi vedno ponaša z nekimi svojimi členi, češ, da so bili pri socijalistih ter zdaj da so prišli k njim. Moremo si pač misliti, kakšni so mogli biti ti ljudje, En primer samo. Podpredsednik N. D. O. «buffon» Jaklič, je bil že vse, kar more en človek biti. Ker je pri socialni demokraciji vedno samo zgago delal, in ker se ni maralo da bi uganjal pajacade, se ga je poslalo od koder jo prišel. Ustanovil je za tem, baje iz srda, z nekimi svojimi sotrndniki «Na- rodno čitalnico* v Rojanu. Ta človek, ki nima nobenega prepričanja, še manj pa pojma o kakšni stranki, posebno kakor je socijalnodemokratična, je pa zelo časti lačen. Ustanovil je «Narodno čitalnico* iz same častihlepnosti. Napravil je razpor med narodnimi društvi. Nastopal je na raz¬ nih veselicah, kakor «klown» s svojimi neumnimi kupleti. Da širi izobrazbo med ljudstvom, se je oblačil v ženske obleke ter predstavljal hudobno žensko. Tu s takšnimi pajacadami si je mož pridobil slavo. Bil je izvoljen tako podpredsednikom «N. D. O.* Pa tudi zdaj ni še postal resen. Ce se hočete smejati, lc pojdite na shod N. D. O., tam bodete videli tega človeka, kako uga¬ nja pajacade na odru. Ti ljudje so tako demokratični, da jih je veselje poslušati. Predsednik imenuje ostale «tovariši», ti pa pravijo njemu gospod. — Tu se vidi, kakšne zapeljane in ponižne ovčice so pri N. D. O. Povrnimo se k stvari: Uvodoma smo rekli, da so se ti gospodje začeli utikati že v družinske stvari naših sodrugov. Mi bi radi vedeli, koliko od njihovih voditeljev govori v družini slovenski. Vprašali bi samo ^tovariša* dr. Mandiča, kako je on govoril v svoji obitelji in s svojimi sestra¬ mi, dokler ni bil še predsednik N. D. O. Njegove sestre še zdaj ne vedo dobro hrvatski. Med tem ko družina sodruga Kopača občuje med seboj izključno slo¬ venski. Otroci sodruga Kopača od naj sta¬ rejšega pa do najmlajšega znajo vsi sloven¬ ski. Toliko na znanje gospodom, katere prosimo, da se kar lopo po domače za nos primejo. nasprotniki, ki so zanje glasovali tudi kk rikalci, komaj 515 glasov, bociahsti So Da bi znal tudi vi nemško. Cujte! Imel sem priložnost priti v dotiko z enim inteligentnim slovenskim narod¬ njakom. Govor je prišel seveda tudi na N. D. O. Med govorom je na vse možne načine pripovedoval kako se moramo bo¬ jevati za 'svoj materni jezik. Bil je celo zato, da bi noben Slovenec ne smel go¬ voriti drugih jezikov. Končno sem ga pa prašal naj mi pove, kai prav za prav hoče N. D. O. Pričakoval sem, da me bo mož spravil v zadrego, prav tako je napel oči in si postavil prst na čelo. Ampak, čujte; po dolgim odmoru mi je rekel: Ja veste, jaz bi vam marsikaj povedal ampak ne znam prav dobro govoriti slovenski, če želite govoriva nemški. Jaz sem mu rekel nekaj, kar si bodo naši čitatelji sami mislili. Modrijani okolu sobotne priloge „Edinosti“ so napisali v zadnji št., da je socialist Lassalle zamotaval konsumne za¬ druge, med tem ko je bil Lassalle največji zagovornik in lahko rečemo utemeljitelj konsumnih zadrug. Gospodje, če niste či- tali knjih naših pisateljev, govorite o povžih ne pa o socializmu. Shod je priredila podružnica III. že¬ lezničarske organizacije v Trstu v gostilni Krašna ul. G. Boccaccio 25. Govoril je sodr. I. Regent. Shod je bil jako dobro obiskan. torej letos zmagali s 1270 glasov veči ne , $ Žalostna usoda „Hrv. rudnikov ^ nam b n Sobotna priloga tržaško .,lEdi- nosti” glasilo « tovariša * j e izbijala že ves svoj strup proti naši stranki.. Misleč, da bo odvedlo kaj slovenskih de¬ lavcev od naše stranke, je začelo utikati I sedaj v družinske razmere naših sodrugov. I V zadnji številki, v kateri govori o nekem nemškem delavskem društvu «Adriapcrles», napada sodruga Kopača in njegovo družino, ter pravi, da sodrug Kopač noče niti doma, v svoji družini slovensko govoriti. To je ! seveda zopet ena od strupenih laži gosp. I* južne železnice. Ne bi radi, ampak da bo komedije enkrat konec naj bo tako. Gospodu premikalncmu mojstru Resniku bi priporočali naj pusti delavce pri miru vsaj takrat, kadar opravljajo svoj posel. Ni treba, da bi lazil od skladišča do skladišča in se norčeval s trudnimi delavci. To ni lepo. Upamo, da bo gospod Resnik vzel to na znanje. f, razumljiva, če pogledamo njih delovanje, \■ ki je bilo vedno delavstvu in njih intere- « som samo v škodo, li nepoklicani „os re . f čitelji" delavstva z dr. Zatlukom na čel u (J so pod krinko narodnosti zavajali n eZil _ i vedneže v svoje kolo ter jih izrabljali Za f ( štafažo in pobijanje pri raznih demonstra- cijah. Socialiste so seveda denuncirali, kj er so le mogli in jim podtikali, da so «brc z . domovinci in izdajalci naroda*. Medtem p a so bili vedno na razpolago delodajalcem Za dobavo stavkokazov, kar se jim je zadnje dni nepobitno dokazalo na podlagi pisem, ki so jih izmenjavali z delodajalci v slu- čajih stavke. V najlepši luči so se pokazali ti izdajalci ljudstva tudi pri zadnji volitvi v boln. blagajno. Da dosežejo svoj namen, so si po svoji stari navadi pomagali z naj. nesramnejšimi in najkorupnejŠimi sredstvi, kakor n. pr. z lažjo, podtikavanjem in z oklici na delodajalce, da naj svoje delavce prisilijo glasovati za njih listo, češ, saj je to tudi delodajalcem v korist. Spričo teh dejstev je popolnoma naravno, da so morali priti na psa in da jih je vse za¬ pustilo, kar je poštenega, in se jih drži še tisti, ki ima morda kakšne osebne koristi pri tem in ki so pri poštenem delavstvu zaigrali svoj ugled. — Pripomniti moramo, da so ti „Hrvatski radniki" ravno isto, kar so naši „Narodni delavci . Razlika je le ta, da one vodijo za nos in jih imajo za štafažo razni dr. Franki, dr. Zatluke, Timeti itd., a naše „narodne delavce razni dr. Mandiči, dr. Laginje, Križi, dr. Kusi, Ribnikarji in podobni bratci. Zato nismo nismo nič predrzni, če jim zanaprej prero¬ kujemo isto usodo, ki je zadela njih brate | K na Hrvaškem. Tudi na Češkem in drugod se isto godi. — Nestvori kot so narodne in podobne organizacije so a priori obso¬ jene na smrt že zaradi pomanjkanja živ- ljenskih pogojev, kar bi posebno morala vedeti dr. Rus kot zdravnik in g, Ribnikar kot živinozdravnik. t GLEbflLISCE £niag;i socialistov v Zagrebli. Dne 27. septembra so se vršile volitve de¬ legatov v okrajno bolniško blagajno v Zagrebu. Te volitve so zopet najlepše po¬ kazale napredek socialnih demokratov in naravnost smešno nazadovanje «Hrvatskih radnikov*. To se vidi iz števila glasov, ki so jih dobili socialisti, ko so pred šestimi leti prvič iztrgali tedaj vladajočim „Hrv. radnikom boln. blagajno iz rok, in iz šte¬ vila, ki so ga dobili pri zadnji volitvi. Pred šestimi leti so socialisti zmagali s 1480 proti 1197 glasom, torej z 283 gla- soi večine. Letos so dobili socialisti, za¬ vedajoči se svoje moči, brez posebne agi¬ tacije 1785 glasov, medtem ko so dobili Če se hoče koristiti gledališču, ima kri¬ tika nalogo, pisati pravično na vsako stran. Kritika, ki se zaveda svojega poklica, nc sme biti zlobna, a tudi ne sme pisati ne-, vtemeljenih ditirambov. Povedati pa se mora, da se je v tem oziru pri nas že preveč grešilo, morda z dobrim namenom, a nikakor ne v korist mlademu gledališču, ki sc z brezmiselnimi hvalospevi lahko prav tako pokvari, kakor otrok z opičjo ljubeznijo. V nedeljo so bili na tržaškem slovenskem odru „Bratje sv. Bernarda". — Tendenčna drama, ki ima nekoliko sceničnih efektov, a precej malo umetniške vrednosti. Ten¬ denca sama ne sodi v to rubriko, le toliko bodi povedano, da ji zmanjkuje sape. Po¬ samezni tipi so dobro zadeti, nekateri so zanimivi, drugi pa kažejo preveč šablone. Motivacija je tupatam nezadostna, nekateri efekti diše po silovitosti. Okornova drama: se je igrala na mnogih odrih, trajnega mesta v repertorjih si pa ni mogla pri¬ boriti. Kar se tiče uprizoritve, j c treba pou¬ darjati, da ima tržaško gledališče igralce pa diletante in ta razlika se opaža tako močno, da je nedopustno, če jo prezira kritika. Drugo dejanje, v katerem nasto¬ pata večinoma g. Verovsek in ga. Danilovo, bi se moralo že z drugim peresom opisat kakor ostali akti, ki so bili pač dilftan- tovski. Verovšek je bil v resnici izvrsten- Imel je eno tistih ulog, ki se mu vselej imenitno podajo in je napravil v gestah, v govoru in v celotni igri krasno figi" 0- Naravnost mojstrsko je rešil svojo n«' 0 ? 0 v zadnjem dejanju, katera kaj lahko zapelje v karikiranje. Gospa Danilom je hneb ulogo, iz katere se ne da napraviti kdo ' c kaj. Vtelesila pa je prav dobro tercialko, ki hoče svoje otroke žrtvovati svojem" bolehnemu hrepenju po nebesih, pa s c / e ne zaveda blasfemije, ki jo počenja. č- cn ‘ 1 'lanova je pokazala mnogo talenta, ki zi * služi pazno nego. Nedvomno je še mnog 0 pričakovati od nje. O drugih diletantih se ne more mnogo reči na podlagi ene stave. Mučno je bilo zlasti v tretjem dej" nju neznanje ulog. Pater Simon je bil ^ precej dobrih rokah, a tupatam jc bil p 1 " malo nuanciran in v kretanjah se je °P a ' žalo pomanjkanje rutine. Pater Menard J 1 pozabil na vpliv meniške obleke, ki neizo¬ gibno odmerja geste; sicer se da soditi- ; je v teh žilah nekoliko gledališKC ki' 1 Relativno dober jc bil tudi najstarejši "" DELAVSKI LIST 3 , in najmlajši novic, Pavel; o obeli bi nl morda lahko reklo več zadovoljivega, f se jih vidi v raznih ulogah. Mnogo več ^zornosti bo treba posvetiti sodelovanju palcev; izginiti morajo mučne pavze, ®po se mora zboljšati, nastop pa bo Gorela sigurnejši, če bodo uloge bolje me- “jorirane. Sploh pa se morajo napake od¬ javljati, preden zastare. Zato jih je pa { r eba spoznavati in začetniki na odru se morajo zavedati, da tudi veliki umetniki m' prihajajo dovršeni na svet. Še rutiniran vnlec se mora neprenehoma učiti in va¬ liti, da ne zarjavi. V nedeljo dne 18. t. m. se uprizori Cankarjeva drama: ,, Kralj na Betajnovi 11 . Sodruge vabimo, da se udeleže te pred¬ le v velikem številu. DOPI8I. GORIŠKO. Gorica. VII. seja deželnega zbora se je vršila dne IH. t. m. ob 5-ih popoldne, go je bil zapisnik prečitan, se oglasi posl. Gabršček k popravku, češ, da se je zadnjič bil oglasil k dnevnemu redu, ne k opravil- niku in da je vprašal deželnega glavarja, zakaj se ni predložil proračun o deželni norišnici. Tudi da ni slišal, da bi mu bil glavar odvzel besedo. Zapisnik naj se potrdi s temi opazkami. Glavar naznanja, da je dobil navišjo sankcijo zakon o ustanovitvi občinskih hi¬ potečnih zavodov, sklenjen v tej zbornici leta 1907, in da je poljedelsko ministrstvo predložilo načrt zakona za varstvo korist¬ nih tičev. Tajnik prečita najprej došle petecije, a potem pa začne čitati nujne predloge ita¬ lijanskih liberalcev. Prvi so bili katki, deveti drja. Vcnierja zastran pelagre, pa se je začel vleči, ker mu je bila priložena 444 straei debela knjiga. Gabršček vpraša, če bodo morali celo knjigo poslušati, na kar sc je začel kraval na galeriji. Ko je malo pojenjal, se je čitalo naprej. Kakor hitro se je oglasil kak poslanec slovenskega kluba, je začela galerija vpiti: Zitto, abasso i. t. d. žvižgati, ropotati, tuliti. Ta zabava se je ponavljala vsakih 10 minut, dokler ni slednjič glavar ob 6 1 ■_> prekinil sejo za 5 min. ter zaukaže, po večkratnih, sprva brezvspešnih pozivih od strani drja. Gre¬ gorina in Gabrščka, da se galerijo izprazni. Ta ukaz pa ni zalegel prav nič. Galerija je imela svoje veselje še v večji meri napej. Klici: evviva Pajer, abasso Pajer, živjo Gabršček, abasso Gabršček in podobne stvari, psovke, žvižganje, ropotanje — vse skupaj divje tulcnje. Dr. Bernardelli predlaga, da se seja prekine za dalje časa, da se dvorana pre¬ zrači. Slovenski liberalci ugovarjajo, češ, naj gre galerija ven, pa bo že dovolj zraka. Glavar prekine sejo za nadaljne pol ure. Ob 7.44 se vrne glavar tor pozove dvakrat po tajniku poslance na sejo. Prišlo pa jih je samo 14 (slov. liberalci in laš klerikalci). Ker je bilo tedaj število navzočih poslancev nesklepčno, zaključi glavar sejo ob 7 uri in pol zvečer. Res krasne komedije uganjajo ljudski zastopniki v goriškem deželnem zboru. Vrtojba. Kolesarsko društvo „ Vr¬ tojba 11 v Vrtojbi priredi v nedeljo dne 18. oktobra 1908, svoj popoldanski izlet v Ozeljan k taboru. (Odhod ob 2eh popoldne. Zbirališča: pred g, Paganelijem in pred g. Batističem, Rednika bosta : Anton Toplikar in Alojzij Zavadlav. Kolesarje poživljamo, da pridejo v veli¬ kem številu. ISTRA. Pubi. Kulturno sredstvo naših pa¬ triota. Ovdješni hrvatski patrioti imadu vrlo zlu naviku, da mnogo govore o svo¬ jim kulturnim uspjesima medju narodom, a jadnici ne mogu da uvide, da su ti uspjesi tako daleko od sadanjeg stanja stvari, kao bog od šeširdjije. Kakova je pak ta kul¬ tura in na kakav ju način oni šire, neka nam kaže slijedeče pravilo. Prošle su nedjelje sazvali naši drugovi izbornu skupštinu na Alturi kod Pule. Na tu skupštinu pošli su drugovi Jelčič i Ha¬ ramina. Več su se bili skupštinari sabrali u jed- noj seoskoj krčmi, kad ih na jednom po- zovu, da zboruju vani pod vedrim nebom. Lug Harimina im je otporučio, da bi oni v do rado zborovali pod vedrim nebom, ali da ovaj put ne mogu, j er za to treba po¬ sebna dozvola od oblasti. Nakon malog razgovora, što ga je drug Haramina vodio sa seoskim popom i sa još nekim ne/nanovičem, počeše oni na svu šilu zahtijevati, da drug Haramina go¬ vori na talijanskom jeziku. No drug Ha¬ ramina uvidio kud popo šiba. Ono je naime htio da druga Haraminu prikaže na¬ rodu kao taljanašku poturicu. 1 aj isti popo, koji je ujedno sestric sa našim drugom Jelčičem, nataknilo je od- mah, da on ali ne odgovara za čine svo¬ jega stada. Medjutim je otišla jedmi hrpa domačih, u tu svrhu namjerice izvežbanih, n obližnju šumu, da tako presjeku povratak drugu Haramini u Pulu. Drug Haramina je znao kakva mu se kaša sprema od izobraženih patriotskih pristaša, te udari drugim putem prama Puli, kuda je jedva u kasnu noč prispio. Ostali drugovi, koji su bili ostali u selu, biše obavješčeni, da se dulje lic smiju za- državati u selu, je se i za njih kuhalo nješto slična kao- i za druga Haraminu. Rečeno im je, da se čim bržc vrate u Pulu, ali ne sisanskom cestom, jer ih je tamo čekala hrpa nahuškanih Seljaka. Proti tom zaista gadnom postupku pod- nešena je sudu tužba, od kojeg tražimo slobodu zborovanja, takodjer i u onako- vim predjeiima, gdje pašuje jedino pop i izobraženi pristaši dra. Laginje. Ovaj isti bi več jednom morao podučiti svoje vjer- nike, kako se imadu ponašati sprani ljudi, koji baš nisu dri. Laginje. On pred pulj¬ skim radnicima vrlo rado trabunja o slobodi i hriščanskoj snosljivosti. To pak što su litjcli da izvedli njegovi ljudi u Alturi, je daleko od obaju spomenutih načela. Iz stranke. Okrajna konferenca jugoslov. soc. deni. stranke v Gorici. V nedeljo dne 11. t. m. se je vršila v Gorici v Delavskem Domu, okrajna kon¬ ferenca jugoslov. soc. dem. stranke. Zasto¬ pane so bile krajne organizacije iz Solkana, Mirna, Podgore, Vrtojbe, Sovodenj, Do¬ bravelj, Otaleža, Nabrežine in Gorice. — Poslale so svoje zastopnike tudi razne strokovne organizacije in zastopani so bili tudi po posameznih sodrugih kraji,kjer se še ni moglo ustanoviti krajnih organizacij. Izvrševalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke, je zastopal sodi-. Etbin Kristan; tržaški politični odbor, je zastopal sodr. I. Regent; goriški ital. sodrugi so pa poslali sodruga Cosetti-ja. Pozdrave so poslali puljski sodrugi in sodr. Vrčon iz Dobra¬ velj. Prve in druzega so opravki zadržali doma. Konferenco je otvoril sodr. H. Tuma. Po običajnem pozdravu, raztolmači navzočim pomen in potrebo konference. Predsednikom konference je izvoljen sodr. Marica iz Nabrežine. Poslednji zasede mesto preds. se; zahvali k izvolitvi ter poda besedo sodr. Cosetiju, ki pozdravi konferenco v imenu goriških ital. sodrugov. Zeli konfe¬ renci obilo vspeha ter izrazi mnenje ital. soc. delavstva, ki kakor slovensko hrepeni, da pride kmalu trenotek, ko si bo prebi¬ valstvo obojih narodnosti, na goriškem seglo bratovsko v roke in s skupnim de¬ lom prispevalo v blagor vsega goriškega in svetovnega ljudstva. Govor sodr. Cosetija prevede v slovenščino sodr. Marica, Nato poroča k prvi točki dnevnega reda sodr. IT. Tuma. Pove, da je bil v zadnjem tre- notku prisiljen sprejeti tudi poročilo o or¬ ganizaciji, ker se jc sodr. Brajda, ki je bil namenjen temu poročilu, odpeljal dan prej po opravkih na Dunaj. — Organizacija stranke — pravi — je zelo važna in za gor iške sodruge nujno potrebna stvar. Tudi na goriškem se moramo, kakor dru¬ god, organizirati na podlagi pravil jugoslov. soc. dem. stranke. Seveda moramo organi¬ zacijo prilagoditi goriškim razmeram. Do danes imamo po Goriškem 9 krajnih or¬ ganizacij in kmalu bo to število lepo na- rastlo. Treba je pa da ustanovimo tudi okrajne organizacije in deželno z deželnim odborom na čelu s sedežem v Gorici. Pri tem je sodr. Tuma raztolmačil naloge krajnih, okrajnih in deželne organizacije. (Kakor mnogo drugih, opustimo za danes tudi to razlaganje, ker objavimo v kratkem v «Delavskem Listu* daljši opis nalog po¬ litičnih, strokovnih, izobraževalnih in gos¬ podarskih organizacij. Op. ur.) Jc mnenja da se sme ustanoviti krajne organizacije povsod kjer je le 20 sodr., ki se za to iz¬ javijo. Nadalje govori o strankinem časo¬ pisju, ki ga je treba podpirati s vsemi močmi. Organizirati je treba kolportažo za „Rdeči Prapor 11 in „Delavski List“. Naše časopisje — pravi — se ne more dobro razširiti samo vsled male organizacije in vsled nerednega poslovanja obstoječih or¬ ganizacij. V ta namen predlaga tudi pri¬ merno resolucijo. Soclr. F. Kristan pravi, da podpiše, glede organizacij, ves govor sodr. dr. Tume. Nadalje govori o zvezah med primorskimi deželnimi odbori. Da se je na zadnji kon¬ ferenci v Trstu sklenilo, da bodi centralni politični odbor za vse Primorsko v Trstu, je imelo to le provizoričen namen, dokler se ne organizira stranko po Istri in Go¬ riškem. Toda nekatera politična vprašanja so enaka po vsem primorskem. Zato morajo biti vsi trije deželni odbori med seboj v tesni zvezi in se od časa do časa tudi sniditi na skupno sejo. Je mnenja, da se sme ustanoviti krajne organizacije že tam, kjer se oglasi za to samo 10 sodrugov. To zaradi tega ker imamo razne male kraje kjer jo tudi malo sodrugov, pa je vendar dobro če so med seboj organizirani in da so v zvezi z okrajnim in deželnim odborom. Zastopstvo teh krajnih organi¬ zacij na okrajnih in deželnih konferencah se mora določiti po številu organiziranih sodrugov. Je mnenja, da bi se določilo za vsakih 20 članov po enega delegata in na¬ dalje še po enega za vsakih nadaljnih 50 članov. Govori o potrebi organizacije. Za boj proti meščanstvu mora delavstvo samo. žr¬ tvovati. Za boj je treba denarja. Zadnja državnozborska volitev je stala ljubljanske liberalce nad 60.000 kron. Vse organiza¬ cije pa morajo biti med seboj in z izvrše- valnim odborom v Ljubljani v tesni zvezi. Nadalje govori še o potrebi, da se podpira strankino časopisje. Dr. Tuma se strinja popolnoma z izva¬ janji sodr. E. Kristana. Pravi pa da bi bilo dobro, da bi krajne organizacije same na¬ znanile uredništvom „Rdečega Prapora" in „Delavskega Lista“, kolportažo. Sodr. Kristan se pridruži predlogu sodr. Tume. Dr. Ferfolija se strinja popolnoma s predlogom sodr. Kristana glede števila članov, ki naj bi bilo zadostno da se usta¬ nove krajne organizacije. Predlaga pa, da bi bilo dovoljeno sodrugom iz različnih bližnjih vasi, ki same zase še nimajo po¬ trebnega števila članov za ustanovitev kraj¬ nih organizacij, da se združijo v eno krajno organizacijo, ki naj se jo ustanovi v onem kraju, ki je za vse bližnje sodruge najbolj primeren. Zeli tudi, da bi se natančneje določilo število članov, ki bi imeli pravico do prvega in nadaljnih 'delegatov v skup¬ nih konferencah: Predlog sodr. Kristana se mu ne zdi preveč jasen.. Po številu članov, naj bi bile krajne organizacije tudi obligi- rane naročiti se na gotovo število izstisov „Rdečega Praporja“ in „Delavskega Lista . Je tudi mnenja, da se za sedaj opusti ustanavljanje okrajnih organ, ker niso nujno potrebne. Dovclj je da smo združeni v deželno organizacijo. Ker je bila ura že poldne, se na predlog sodr. Tume prekine sejo do pol dveh. Na to se na predlog sodr. dr. Tume z dodatnimi predlogi sodr. Kristana in dr. Ferfolije sklene sledeče: « Mesečni prispevki strankinega davka bodo po 20 vin. za vsakega sodruga. Odbor vsake krajne organizacije bo sestavljen iz 5 članov. Sme se ustanoviti krajno orga¬ nizacijo povsod kjer se za to oglasi 10 sodrugov in sodrugi iz različnih bližnjih vasi, v katerih še ni zadostno število sodr. da bi si ustanovili lahko svojo organizacijo se smejo združiti v krajno organizacijo, Ivi naj ima svoj sedež v tistem kraju, ki jc za vse sodruge najbolj primeren. Za vsak volilni okraj se ustanovi okrajno organiza¬ cijo katere sklicuje skupaj na okrajne kon¬ ferenco deželni odbor po potrebi, ali pa na željo vsaj treh okrajnih organizacij. Na okrajne in deželne konference ima vsaka kraina organizacija pravico poslati po enega in za vsakih 20 članov še po enega za¬ stopnika. Smejo poslati krajne organizacije na konference tudi več članov, ki imajo sicer pravico udeleževati se razprav ali nimajo pravice do glasovanja. Deželno organizacijo vodi odbor sestoječ iz treh članov, katerega sedež je v Gorici. Ta odbor mora sklicati vsaj enkrat na leto po eno deželno konferenco. Tudi je dolžnost tega odbora sestaviti vsako leto statistiko odjemalcev R. P. in D. L. ter jo poslati izvrševalnemu odboru v Ljubljano. Dolžnost ima tudi razširiti agitacijo po vsej deželi v svrho ustanovljanja krajnih organizacij. Vse krajne organizacije morajo biti na¬ ročene na „lldeči Prapor 11 in „Delavski List“ ter prevzeti morajo kolportažo v svojo režijo. Razširjati jih morajo povsod in upeljati po vseh gostilnah in kavarnah kamor zahajajo delavci. Novemu deželnemu odboru se naloži da se dogovori s političnim odborom tržaškim in Istrskim glede zastopstva na skupnih sejah, kjer se ima reševati skupna vpra¬ šanja cele Primorske. Predlog je bil sprejet enoglasno. Na to so bili izvoljeni v odbor deželne organiza¬ cije sodrugi: Josip Šuligoj, Josip Bitežnik in dr. Henrik Tuma. Nato se preide na drugo točko dnevnega reda «Politični položaj na Goriškem* o katerem poroča dr. Tuma. (Konec prih.) Tržaške delavske zadruge. V. zadnižno leto. 1908-1909. 2439 članov. Skladišča I. ul. deli’ Istria št. 10. II. ul. Belvedere št. 34. III. ul. del Sallce št. 4. IV. ul. Acquedoto št. 67. V. Milje VI. ul. Conti št. 26. Pregled razprodaje: Zadružna doba 1906-1907 1907-1908 Kron Kron Julija 21065.09 38389.38 Avgusta 21283.22 41232.56 Septembra 22637.38 41616.94 64985.69 T21238.88 Dividende : Popoldanska seja, Točno ob poldrugi uri popoldne otvori popoldansko sejo sodr. Marica ter podeli besedo sodr. Falcuc iz Dobravelj. Pravi, da se njihova organizacija, od kar je usta¬ novljena vedno ravna po strankinem Sta¬ tutu. Lepusič iz Kanala, govori o delavskih razmerah v Kanalu. Tam imajo železničarji že svojo stiokovno organizacijo, do poli¬ tične organizacije pa še niso prišli. Ždi, da bi se v to svrho potrudil k njim bodoči odbor deželne organizacije. Regent iz Trsta pove kako naj sodrugi organizirajo kolportažo socialističnih tisko¬ vin. Delo mora biti razdeljeno. Vsak naj naredi nekaj, pa bomo imeli kmalu vse v redu. Ni prav — nadaljuje — da govore nekateri sodrugi o žrtvah, češ, da je preveč, če se zahteva od njih, da so naročeni na „Delavski List 1 in „Rdeči Prapor ter da so člani strokovnih, političnih in kulturnih organizacij. To ni nobena žrtev, ker je vse v korist delavstva. Samo izobraženo de¬ lavstvo je pristopno modernim idejam so¬ cializma in nam je ležeče na tem, da na- pnemo vse svoje moči, da razširimo izo¬ brazbo povsod tudi tja, kjer še ni posvetil žarek prosvete in socializma. Izobraževalna sredstva pa si mora delavstvo samo pre¬ skrbeti. Ne na meščansko usmiljenje ampak na svojo moč mora delavstvo računati. E. Kristan raztolmači naloge strokovnih, političnih in kulturnih organizacij. V vseh teh in tudi gospodarski mora biti delavec organiziran. Predlaga, da bi se objavilo v „I)elavskem Listu ‘ naloge posameznih | organizacij. V mesecu septembru se je izdalo čla¬ nom kot dividende za leto 1907—1908 K 1097.58 blaga. Podpor se je razdalo bolnim članom, vdovam in sirotam zadružnikov v mesecih julija- septembra za 362.28 kron blaga. Vodstvo priporoča vsem članom, da di- videnčne znamke dvignejo vedno natančno odgovarjajoče plačani svoti, kajti je dolž¬ nost vsacega, da olajša kontrolo in pre¬ preči vsak pogrešek. Slučajne pomote o svoti znamk je mo¬ goče kontrolirati samo v trenotku, ko se jih dvigne. Članom se naznanja tudi, da je na raz¬ polago v vsakem skladišča posebna kaseta za reklame. V prid zadrugam in članom je dolžnost vsacega, da ako se mu zgodi kaj nepravilnega reklamira pismenim po¬ tom in se pri tem tudi podpiše, da bo vodstvu mogoče popraviti neprilike. Ne¬ podpisanih reklamov vodstvo ne vzame na znanje. Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke „Rdeči Prapor" 4 DELAVSKI LIST KNJZEVNOST Najboljši in najcenejši žepni koledar slovenski, za delavce sploh in prometne uslužbence, za navadno leto 1909. Ta koledar izhaja že deveto leto in se ga razpeea vsako leto nekaj tisoč. Posebno se odlikuje po vsebini koledar za leto 1909. Vsebina mu je naslednja: Ob novem letu (pesem). Koledar, Množilna razpredelnica, Kolkovne lestvice, Poštni tarif, Inozemske denarne vrednosti, Stara mera in nova, Koliko plačam osebne dohodnine, Vojna taksa (po novem zakonu), Podpore svojcem k orožnim vajam klicanih mož, O volitvah, Centralni sedeži avstrijskih strokovnih or¬ ganizacij, Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov, Organizacija avstrijskih državnih in privatnih železnic, Primož Trubar, Spanje, Drobiž in beležke za vsak dan v letu. Razen te vsebine prinaša koledar pet slik socijalno-demokratičnih državnih poslancev, in sicer: Hudec Jos., Renner Karol, Scabar Rajko, Skaret Ferdinand in Tomschik. Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Razpošiljati se prične v drugi polovici meseca oktobra. Organizacije in posamezne naročnike kar najuljudneje prosimo, da ga naroče čimprej, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno. Cena v platno vezanemu izvodu je 80 v, po pošti pa 10 v več. Naroča se pri «Delavski tiskovni družbi* v Ljubljani (Dunajska cesta št. 20) in pri upravništvu «Rdečega Praporja». Slovenci in Čehi v Mu in na Primorskem. Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron 50 » 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevaite vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. Gostilna „ Časa del Popolo ti (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Caterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotov I j e n ega blaga V. DOBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. 11. PEKARNA IN SLADČIČARNA Dominik Milanič TRST, ul. della Guardia št. 24. PO XIII.O NIZKIH CENAH se dobi tudi raznobarvne in črne moške in deške obleke kakor tudi kostume za otroke. Dobi se tudi svršnike, kratke zimske jope, jopiče in Hlače. Plave obleke za kovače in mehanikarje. Klobuke i** kape perilo in ovratnice, sploh vsakojaka moška oblačila. Izgotavlja se obleke po naročilu. Govori se slovenski. J Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. Kruh vedno svež I. vrste konfekcijoniran večkrat na dan potom lastnega higijenič- nega sistema. - VELIKA ZALOGA = Likerjev v steklenicah. POSLANO. »*" Skladišče Podpisani se zahvaljujejo najiskre- nejše tržaškemu ljudstvu, ki nas je toli podpiralo pri razprodaji domačega vina. Tem potom pa naznanimo, da ostanejo cene vinu tudi v nadalje enake kakor so bile doslej in sicer po 48 in ono prve vrste po 56 vin. liter. Kmetje v Sv. Križu. ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST —- ulica delle Acque št. 20. — Gostilna „Alla Lealta PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, ANTON SAITZ ulica, delle Aeque JOSIP ZLOBEC Vina najfinejša, domača kuhinja = Družinske zabave. priporoča svojo pekarno in prodajalno jestvin v kateri ima na razpolago raznovrstne jest¬ vine po najnižjih cenah; posebno priporoča svojo moko iz prvih avstro-ogerskih mlinov. Pulj - via Lissa št. 34 - Pulj Na razpolago vedno pripravljena peč (izvzem- ši nedelje in praznike) za privatno pecivo. Delavci! podpirajte delavca tovariša. Nova klobučarnica GBORGIO DE LUISU predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizke. pnevmatikoY » Antiderapant" iz mi j a usn]a in gumija obloženih z jeklenimi žeblji patentovanega zistema A. GAR^ONNET & R. VEZI EL 11 Rue de Pariš, Clichi (Seine). Posebne poprave „ Antiderapant-OV pnevmatikov“ in sapnik črev vsake znamke. -—— belo natančno in zajamčeno. -— Podružnica m Trstu ulica S. Lazzaro številka ~KAROL G E R B E C = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Enotni mesečni tsiril'. Številna svetilka S.ong. Zbirka parlumarij in mila. v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 hi. vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih ■ bližnjih vasi. — : » LASTNE. KLETI m Priporoča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem Koroškem v Trstu in drugod. Postrežba točna in prava. — Cene zmerne. ZADRUŽNO VODSTVO. % s I % £2 n s s I s rmwtwwmimTnmmnnmmmmnwmwuv*WTmw?«nwmnnunwiimiiiminnmuwmi n Si Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico J osi pa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 j’]«HH—MIH lij ijS^ A. TRST. ni. S. tula št. 18 III nad. TRST. Zbirka ražiičnega tu in inozemskega blaga za moške obleke. Vsako naročbo se izgotovi točno in natančno. — €ene zmerite - =co perje za postelje teffižg po zelo nizkih cenah. 5 Kilo: Novo perje skubeno K. 9.60; bo¬ ljše vrste 1\. 12. Belo mehko prsno P®p e skubeno K. 18, K. 24. Snežnobelo meh* 0 prsno perje, skubeno K. 30. K. 36. 1°' šilja so franko po povzetju. — V slučaj«. Oilja, oc lian KO po povzetju. — v MU '7 da bi se hotelo vrniti ali pa zamenjati se prevzame ako dotičnik povrne vozne troska BENEDIKT SACHSEL, Lobes 162 pri Plznu na Češkem.