Videm-Krsko, 30. oktobra 1954
Štev. 43
Leto Vil
Lastnik in Izdajatfl): Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško
—	Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Vid em-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17
—	Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100 din — Tiska Mariborska
tiskarna v Mariboru
CENA 10 DIN


PDSaVSHI
4 tudi-^ska knHžnics arca
c.hcvo sasto
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO
Spomin na slavne dni naše vstaje
Ob prvem občinskem prazniku Bučke
Jutri in v ponedeljek praznujejo na Bučki prvi občinski praznik. Spominjali se bodo obletnice prve velike akcije na Dolenjskem, ki jo je leta 1941 pripravilo in vodUo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet z napadom na Bučko.
V nedeljo bodo imeli na Bački dopoldne ob 9. uri pre-movanje živine na sejmišču, popoldne ob 14. uri kulturno prireditev v šoli, ob 18. uri pa predstavo jugoslovanskega filma »Slavica«. Zvečer bodo zakurili kresove. V ponedeljek,
1. novembra, bo ob 8. uri slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, po njej pa bodo počastili spomin leta 1941 v akciji padlega borca Jožka Saška-Devija pred njegovim spomenikom na Bučki. Ob pol desetih bodo odkrili na zadružnem doma spominsko ploščo, delo domačega akatlem. kiparja Slavka Hočevarja.
nad sedanjim žitnim skladiščem Straži. Da bi kombinirana
Številnim krajem in občinam, ki se iz leta v leto spominjajo najslavnejših dni svoje nedavne preteklosti z občinskimi prazniki, se pridružuje te dni tudi Bučka. S prebivalci te naše znane občine vred se bodo tudi ostali delovni ljudje 1. novembra spomnili obletnice napada na Bučko, ki je v letu 1941 pokazal našim ljudem, ki so bili na milost in nemilost prepuščeni okupatorju, pot vstaje in borbe. Dolga je bila pot do zmage, grenko in trnovo je bilo suženjstvo v izseljenstvu. Cilji, ki jih je osvobodilni pelerei pokazal našemu ljudstvu leta 1941, pa so bili v celoti doseženi po zaslugi neomajane borbe Komunistične partije 1° čvrste povezanosti slovenskega ljudstva, kj si je v vrstah Osvobodilne fronte skupno z ostalimi jugoslovanskimi narod: pribo rilo svobodo.
V dolgi vrsti bitk in bojev NOB pomeni napad na Bučko za Dolenjsko in spodnje Posavje še prav posebno važen dogodek. Bila je to prva velika akcija, ki jo je neposredno vodilo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet na Dolenjskem, da bi z istočasnimi napadi na železniško progo v spodnjem Posavju preprečilo izseljevanje Slovencev. Akcijo, v kateri je sodelovalo 30 do 32 ljudi v treh desetinah, sta vodila takratni komisar Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Miha Marinko in dr. Aleš Bebler.
Konec oktobra 1941 je bila na Brezovi rebri ustanovljena novomeška partizanska četa. K tej četi je prišel tovariš Bebler in primese*! načrt za napad na Bue-ko, ki ga je izdelalo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Sestanek z vodilnimi tovariši čete je imel tov. Bebler
■ BinniininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiliUliiiminniiiiin
7 dni po stolu
POLITIČNI ODBOR Generalne skupščine je v sredo okrog polnoči končal eno od najdaljših in obenem tudi najvažnejših razprav letošnjega zasedanja — o vprašanju razorožitve. Resnica je, da ni dosegel kdo ve kakega napredka, vsaj takega ne, ki bi ga svet lahko takoj občutil kot dejansko olajšanje. Vendar je treba poudariti, da se je zgodilo prvič po dolgem času, da s0 delegacije soglasno podprle resolucijo petih velesil — ZDA. ZSSR, Vel. Britanije, Francije in Kanade. V njej le-te svečano obljubljajo, da bodo znova načele, četudi na tajnih sestankih, splošno razorožitev.
Za miroljubni svet pomeni tale sklep vendarle korak naprej. Velesile, od katerih je navadno v veliki meri odvisen mir, so na ta način prekinile precej dolgo obdobje »lenuharjenja« in se odločile za nova posvetovanja. Četudi je še mnogo neso-g'a~!i o tem kak« in kdaj naj se dejansko lotijo te naloge. pa ugodno vpliva že sama resnica, da se nameravajo posvetiti tej nalogi v času očitnega popuščanja mednarodne napetosti.
Odbor je tudi s simpatijami sprejel indijski načrt, naj _bi velesile takoj ustavile oboroževanje, o nadaljnji razorožitvi pa sg pomenile pozneje. O tem načrtu se oo posvetovala stalna komisija OZN za razorožitev.
. Na drugi strani je »PARIŠKI TEDEN« v celoti izpolnil zahodna pričakovanja. Francoski vladni predsednik; Mendès-Fran-ce in zahodnonemški kan "'er (Nadaljevanje na 2. strani)
v----------------
akcija na Bučko bolje uspela, so bili k njej pritegnjeni tudi notranjski partizani z Mokrca ter več Štajercev. Belokranjska četa, ki je bila na pohodu, da bi se pridružila napadu na Bučko, ni mogla preko Krke; vrnila se je z njenega desnega brega in dva dni kasneje zaradi izdajstva padla na Lazah.
Napad na župnišče v Bučki, v katerem so bili Nemci, je izvršila ena desetina partizanov, dve desetini pa sta bili v zavarovanju ozir. v zasedah akcije. Ugotovljeno je, da so v napadu sodelovali med drugimi tudi tile tovariši:
Janko Stariha, narodni heroj, je bil v bitki na Bučki ranjen in je pozneje padel v NOB, Dušan Jereb, narodni heroj, kasneje padel; Milan Merčjak in Maks Henigman, kasneje padla; Nace Majcen iz Mokronoga, Miha Bartol, železničar iz Novega mesta (padel). Franta Komelj in Jon-Picelj. zdaj višja oficirja
I JLA, Niko Šilih, ki je vodil ne-1 posredni napad na župnišče, Jožko Sašek-Devi (padel, podlegel ranam iz napada na Bučko). Srečko Prezelj in več Štajercev, ki jih je pripeljal kurir Miloš Hočevar iz Novega mesta.
Napad v celoti — gledano z vojaškega stališča — ni uspel. Vzrok zato moramo iskati predvsem v neizkušenosti napadalcev; nihče izmed njih ni bil nikoli vojak. Le trije borci so prišli v samo župnišče. Največ bomb je zmetal v sovražnikovo postojanko tovariš Niko šilih. Nemci so se v župnišču po prvem napadu potuhnili. Pri jurišu na postojanko je padel v veži stavbe Sašek-Devi, Niko Šilih pa je bil ranjen. Napad z bombami je župnišče močno porušil in povzročil Nemcem večje izgube.
Političen uspeh napada na Bučko pa je bil znatno večji-Razgibal je Dolenjsko in povedel množice v osvobodilni boj. Pokazal je edino možno pot do svobode — oborožen upor.
O napadu na Bučko in njegovem pomenu nam govorijo dokumenti — tako nemški kot italijanski — v Muzeju NOB v Ljubljani kakor tudi zapiski in podatki v zgodovinskem oddelku CK ZKS. Zato je prav, da so se organizacije na Bučki skupno z občinskim ljudskim odborom spomnile enega izmed najslavnejših dni svoje domače [ zgodovine in določile za občin-
Ko bodo jutri in pojutrišnjem na Bučki proslavljali prvi občinski praznik, bodo počastili spomin in junaštvo borcev, ki so leta 1941 šli v boj proti takrat daleč nadmočnemu sovražniku. Ljubezen do domovine in svobode je bila v njih močnejša od sile okupatorja.
★
Napad na Bučko leta 1941 je bil prva večja kombinirana partizanska akcija na Dolenjskem. Zato bi bilo prav, da bi ob praznovanju občinskega praznika na Bučki že letos sklenili, naj bo 15. obletnica napada na Bučko v letu 1955 vsedolenj-skj praznik. Poseben pripravljalni odbor na Bučki, v našem ter sosednjih dolenjskih okrajih naj bi skrbel za izvedbo tega velikega slavja. Prav bo tudi, če bi do prihodnjega 1. novembra poskrbeli na Bučki za monumentalen spomenik borcem NOB. da bi zaščitili porušeno župnišče kot spomenik NOB, dogradili zadružni dom, popravili pota in uredili vas, zgradili cesto Bučka—Sevnica in še marsikaj, kar ljudje na Bučki potrebujejo. Tako pripravljena naj bi Bučka dočakala občinski praznik v letu 1955, ko naj bi se zgrnile k njej množice ljudstva z Dolenjske in Posavja.
Občanom Bučke pa ob prvem občinskem prazniku čestitamo z željo, da bi posvetili vso skrb gospodarskemu in ostalemu dvi-
TEDEN RDEČEGi
KRIŽA
bo od 1. do 8. novembra
V ponedeljek se bo začel letošnji Teden Rdečega križa, ki bo trajal do 8. novembra 1954.
Pomen tè* človekoljubne organizacije je znan vsakemu izmed nas, saj smo prav letos v krškem okraju izdatno občutili pomoč organizacij RK, ki so pomagale lajšati hude posledice junijskega neurja in poplav.
V vseh krajih naše države bo letos cela vrsta akcij, v katerih bodo organizacije Rdečega križa pokazale svojo delavnost in vlogo v družbenem življenju. Zboljšanje zdravstvenega stanja in higienske kulture ljudstva bo letos med glavnimi nalogami Rdečega križa.
Poseben dan v tednu bo posvečen delu podmladka Rdečega križa. Razne prireditve in-
praktične akcije bodo okrepile loge.

organizacijo podmladka RK, za.
to jih podprimo, kolikor le moremo in razvijajmo že v mladih srcih plemenite ideje in čut odgovornosti in požrtvovanja do bližnjega in družbenih nalog.
Akciji za zbiranje prostovoljnih dajalcev krvi bo prav tako v tem tednu posvečena posebna skrb. 2e doslej so prebivalci našega okraja ▼ tej akciji pokazali izredno dobre uspehe in imamo vse pogoje, da s plemenitim delom nadaljujemo.
Tudi letos bomo e posebno poštno znamko za 2 din prispevali RK pomoč, da bo laže uresničeval svoje številne na-
zgodovine in aoiocue za oocu.-	-- =_ irnpi5 ori
skl praznik obletnico prvega j ra svojega kraja ta imeh pn
napada na Bučko.	'tem delu kar največ uspehov!
Komisija za proučevanje odnosov med okrajem in občinami
4. november praznik v Podsredi
Danes, ko gremo z velikimi koraki po poti napredka v lepši jutrišnji dan, gledamo včasih v pretekle težke dni našega življenja skorajda iz prevelike daljave. In vendar so bili časi od leta 1941 dalje vse do zmage nad temnimi silami fašizma tako veliki v dejanjih ta posledicah, tako množično heroj-
SieUUiail, WWW nmvM.ivj.AO javj-vj —_
ski da bodo živeli še poznim ustreljeni
T’aV/V <
Sotli, je bila Brežiška četa v Brega j ah pri Gorjanah izdajalsko obkoljena ta napadena. V kratki, neenaki borbi so bili težko ranjeni štirje tovariši, ostali pa zajeti. Težko ranjene so zmetali krvoločneži pri gostilni Stermecki na cesto, enajst pa so jih odpeljali v Maribor, kjer so bili decembra 1941
zanamcem.
Podsreda, neznaten, a tako lep kraj ▼ skriti dolinici ob Bistrici, je prispevala od prvega dneva okupacije svoj skromni, a vendar velik delež za svobodo. Mnogo nas je odšlo v zapore in koncentracijska taborišča od koder smo se vrnili le redki. Ante Potočnik, učitelj, ki nam je vzgajal rod za rodom v duhu ljubezni do domovine, je bil ustreljen s sinom kot talec 4. novembra 1942 v Mariboru.
2e leta 1941 je prišla k nam Brežiška četa, v kateri je bilo osemnajst fantov. Njen komandir je bil tovariš Dušan Kveder, politični komisar pa tovariš Rudi Janhuba. Prišli so, da bi preprečili izseljevanje naših ljudi z rodne grude v Bistrici ob Sotli. Četa se je naselila v Gorjanah v kleti tovariša Jožeta Kuneja, ki je nudil borcem vso pomoč in oporo. Gnusna roka domačega izdajalca pa je preprečila nadaljnji pohod Brežiške čete.
Na dan 22. novembra 1941, ko so šli tovariši Kveder, Janhuba in Mirko 2ener k Jožetu Kuneju na 2elezno, da se pomenijo, kako bodo ponoči napadli priseljence-Kočevarje v
Tako so ostali od Brežiške čete živi le tovariši Kveder, Janhuba ta Mirko 2ener, ki je bil leta 1942 ustreljen v Zagorju. Brežiška četa je zarezala v naše ljudi globoke brazde sovraštva do okupatorj3, hkrati
Na zadnji seji OLO Krško je bila izvoljena komisija, ki bo proučevala odnose med okrajnim ljudskim odborom in občinami. Prenašanje večjih pristojnosti z OLO na občinske ljudske odbore je odgovorno delo, ki je posebno pomembno tudi zato, ker
pa nam vlila voljo do sodelovanja z NOV. Postavljeni so bili začetni, a trdni temelji štiriletne borbe.
Zato praznujemo vsako leto 4. november kot - naš občinski praznik. Ta dan bomo tudi letos posvetili spominu na slavna dejanja naših velikih sinov, hkrati pa nam mora biti svarilo, da so tudi danes še na delu ostanki temnih sil, kj hočejo zavirati kolo napredka. — V počastitev občinskega praznika pripravlja Zveza borcev v Podsredi skupno z množičnimi organizacijami prijeten kulturni spored.
Lizika Presker
Nepoznan leteči predmet nad Brežicami in Posavjem
Kakor nam poroča naš dopisnik, so prebivalci Brežic in okolice v ponedeljek, 25. oktobra, 1954 okoli pol 7. ure zjutraj opazili na nebu čudno, nepoznano leteče telo, ki je bilo vijoličaste barve, podolgovate oblike in je puščalo za seboj žareč izpuh. Zaradi izredne hitrosti, s katero se je predmet premikal, je skoraj izključeno, da bj šlo za balon. V leteče krožnike ljudje ne verjamejo, pojav pa si razlagajo tako, da je bila ▼ zraku raketa, kakršnih še nismo vajeni.
O nepoznanem letečem predmetu so poročali ta teden tudi dnevni časopisi.
Vsestranski uspeh Posavskega tedna
Do četrtka je bilo na gospodarski razstavi nad 8500 obiskovalcev — Naval ob vseh prireditvah
J^U LA Al	JJA. AO^AjCAACCT-AVLM^C V OA JC v	»- -------J ~ ——   
Roginov; hiši v Bistrici ob raku, prav posebno pa ob dobro
Zrno do zrna pogača
Na 31. oktober — svetovni dan varčevanja — se je pripravila tudi Občinska hranilnica Videm-Krško. V počastitev tega dneva je pripravila zanimiv spored, s katerim bo povečala propagando za varčevanje med ljudstvom.
Na osnovnih šolah v Krškem, ■Vidmu in Zdolah ter na nižji gimnaziji v Krškem bodo učenci pisali vzgojne šolske naloge o pomenu varčevanja tako v šolski dobi kakor kasneje. Po
uspelih prireditvah to na sam občinski praznik.
Posavski teden se je začel preteklo soboto z otvoritvijo gospodarske razstave v Domu JLA. Predsednik občine Ivan Kolenc je pred otvoritvijo v veži razstavišča toplo pozdravil predsednika okraja Toneta Zupančiča, predsednika okrajnega odbora SZDL Franca Kolarja, predstavnika JLA podpolkovnika Buješiča, ostale predstavnike ljudske oblasti in zastopnike razstavljalcev ter gospodarskih in kulturnih ustanov. Z željo, da bi prinesla razstava mestu še večji gospo-darski razmah in dala kar največ pobud za zdravo rast podi jetij, je predsednik občine povabil številne navzoče goste k ogledu razstave. 2e v soboto in v nedeljo si je razstavo ogle-dve. najboljši nalogi na vsaki da'° nad 2800 obiskovalcev, šoli bo hranilnica nagradila z Hkrati je bila v prvem nad-zneskom 500 din.	stropju Doma JLA odprta raz-
Otroci	ki bodo rojeni	v ob-	stava umetniških slik slikarjev
čini	Videm-Krško 31.	oktobra,	Sternena, Jakopiča, Jame,
bodo	prejeli	hranilne	knjižice	! Gasparija, Vavpotiča in Smre-
občinske	hranilnice	z	naložbo	i karja; slike so posodili Breži-
1000	din.	—	O	pomenu	varče-	j čani, ki imajo posamezne slike
vanja bo govorila med drugim j naših mojstrov, tudi izložba krške papirnice. ! Podjetje »Vino Brežice«
Prvi Posavski teden ta občinski praznik Brežic sta za nami. V življenje mesta ta njegovih prebivalcev sta prinesla toliko živahnosti, prijetnih izpre-memb ta pobud, da doseženi uspeh; verjetno presegajo pričakovanja prirediteljev. In prav je tako. Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku so potrdile, da je v prebivalcih mesta in v delovnih kolektivih dovolj dobre volje ta načrtov za vsestranski nadaljnji gospodarski. kulturnoprosvetni, športni in splošnodružbeni razmah. Brežičani so to pot zares praznovali, saj je bilo čutiti praznično vzdušje na vsakem ko-
■ ■
Svetovni dan varčevanja pa naj nas vse spomni tudi starega slovenskega reka:	»Zrno do
zrna pogača«.	J-
dopoldne odprlo razstavo in pokušnjo vin s sodelovanjem vinarskih zadrug iz Kostanjevice in Brežine.
Predsednik obč. odbora SZDL Franc Mišič ob otvoritvi dvorane Prosvetnega doma
Zvečer je bil pred mestno občino promenadni koncert godbe na pihala iz Kapel, k; je zelo dobro uspel Razpoloženje v že tako slavnostno okrašenem mestu je dvignila tudi okrepljena razsvetljava poleg raket !in streljanja z možnarji. Nad (Nadaljevanje na 2. strani)
bo položilo temelje bodočih komun. Zato bo za delo komisije važno tudj sodelovanje članov SZDL, ki bodo preko svojih organizacij dajali komisiji predloge in nasvete, kako bi okrepili pristojnost občin. Po potrebi bo komisija pritegnila k delu tncH razne strokovnjake, predstavnike organizacij in ustanov ter zastopnike delovnih kolektivov.
Odborniki OLO so v to komisijo izvolili naslednje člane: Franca Kolarja, predsednika okr. odbora SZDL, Toneta Zupančiča, predsednika OLO ing. Toneta Koželja, predsednika zbora proizvajalcev pri OLO, Nika Pečnika, sekretarja Okrajne zadružne zveze in Vinka Salmiča, tajnika OLO Krško.
O delu komisije bomo poročali v našem tednika.
Žalna svečanost na pokopališču v Krškem
Na pobudo obl. komiteja LMS Videm-Kriko je bila v nedeljo ob grobu prvih krških irtev ial-na komemoracija, katere »e je udeležilo večje število ljudi in šolskih otrok.
O _ elogi Zveze komunistične mladine Jugoslavije je govoril predsednik OK IMS tov. Krajnc. Z zelo topiimi besedami je opisal lik hrabrih krških skojevcev, ki so morali zaradi izdajstva umreti že takoj v začetku odpora proti okupatorju.
Za njim je govorila mladinka iz internata, ki je v imenu mladine in pionirjev obljubila, da bodo verno hodili po poti, po kateri so hodili padli skojevci. — Po obeh govorih so predstavniki množičnih organizacij položili vence na grob padlih skojevcev.
Proslava 35. obletnice ustanovitve SKOJ v Videm-Krškem
Mladina iz Vidma-Krškega je na dostojen način proslavila 35-letnico ustanovitve SKOJ. V torek, 26. oktobra, je bila v dvorani na Vidmu akademija, katere se j je udeležila mladina iz Vidma-| Krškega, Starega grada !n za-i stopniki JLA. Na žalost je bila udeležba odraslih občanov precej slaba.
Govor o vlogi in pomenu SKOJ pred vojno, med nio in po njej je imel tov Baro-vič. Sledile so zborne in j solo recitaciie. za zaključek pa je znanj videmski oktet »Kremen« lepo zapel neka» primernih pesmi.	-i-
Vremenska napoved
za čas od 31. okt. do 6. nov.
Konec tedna padavine, prve dnj novembra zboljšanje Od srede prihodnjega tedna spet
nestalno vneme - "" ‘T s, ^;rn-	-
davinami in oh'aditvijo Šele
, prot; koncu prihodnjega tedna 1 zboljšanje.
Vsestranski uspeh Posavskega tedna
(Nadaljevanje s 1. strani)
500 Brežičanov in precej gostov se je zbralo ob 20. uri k slavnostni otvoritvi nove velike dvorane v Prosvetnem domu. Uvodno pozdravno besedo je imel predsednik občinskega odbora SZDL Franc Mišič, ki je želel predvsem čimveč uspehov in razvoja kultumoprosvetnega dela v mestu, saj se z novo dvorano in odrom odpirajo temu področju udejstvovanja v Brežicah najboljši pogoji. Sledil je pester spored, ki so ga izvajali Posavski orkester, SKUD Stanko Černelič, mešani pevski zbor, pevska zbora pionirjev in srednješolcev, solisti in recitatorji brežiške gimnazije. O koncertu bomo poročali še posebej.
V	nedeljo je krasno vreme privabilo na športne ta ostale prireditve veliko obiskovalcev. O športnih tekmovanjih poročamo v današnjem športnem pregledu. V prostorih Doma JLA je mojster Preinfalk iz Ljubljane odigral simultanko proti 25 brežiškim šahlstom; dobil je 20 partij, 3 je izguba m 2 remiziral. Dobro je potekel tudi kegljaški turnir. Zvečer so v novi dvorani igralci Svobode Iz Radeče dobro zaigrali komedijo »Draga Ruth«.
V	ponedeljek je bila telovadna akademija domačega Partizana in gostov iz Ljubljane, v torek pa veseli večer »Totega teatra« iz Maribora..Ne bo odveč trditev, da je za take prireditve celo velika dvorana v
Pogled na del gospodarske razstave
da bi Brežičanj pokazali ob vseh kulturnih prireditvah prav tako zanimanje.
V sredo si je nad 2000 ljudi ogledalo razstave; dober je bil tudi obisk šol. Zvečer so v polni dvoranj nastopili prvaki zagrebške Opere:	Josip Križaj,
Vera Grozaj in Rudolf Franci. Večer opernih arij, ki jih je spremljal pianist Stane Šimu-nič, so hvaležni poslušalci pozdravili s toplimi aplavzi na čast umetnikom iz Zagreba.
Do četrtka si je ogledalo razstave
Brežicah =	V--, '	v Brežicah že nad 8500
h premajhna, želimo le, obiskovalcev. Pohvaliti je treba
Povečcn e obračunski Sond
Ples gradbenim podešiem v okrrju
ta gltaokopu Globoko je zbor proizvajalcev povečal obračunski fond plač za 18%. Za dvig fonda plač v Kopitarni OLO ni pristojen, dasiravno znaša povprečje plač po navedbi direktorja Rudija Mejaka v tem podjetju le 7.770 din. Navzoči so predlagali, da naj se vprašanje fonda olač v Kopitarni priporoči Izvršnemu svetu LRS.
trud razstavljalcev in vseh, ki so sodelovali v pripravah in v poteku prireditev. Brežice šo imele ob prvem praznovanju občinskega praznika zares slavnostno lice.
BRALCI NAM PIŠEJO
Žrtev alkohola —ali človeška
nehvaležnost?
Uredništvu »Posavskega tednika«!
Pred kratkim smo brali v našem tedniku članek pod gornjim naslovom. Mislim pa, da je treba pripisati še nekaj besed k že naštetim dejstvom. Vsega obsojanja so namreč vredni tudi vsi tisti, ki so Poldeta z alkoholom pognali v sntrt. Ali ne zadene krivda tudi gostilničar] a? Čemu je še dajal pijačo že pijanim gostom, ki so uganjali v lokalu neumnosti? Koliko manj bi bilo nesreč in gorja, če bi s strogim zakonom oz. posledicami kaznovali vsakega, ki bi že pijanim gostom dajal alkohol. Marsikje se gostilne tudi ne držijo predpisa o točenju do enajstih ponoči. V eni izmed brežiških gostiln prinese gostilničar, ko je ura 11., v gostilno budilko in hodi z njo od mize do mize in tako na lep način odpravi goste iz lokala. Ponekod pa prav gostilničarji najbolj pijanim najraje strežejo po znanem reku: »Zaslužek je zaslužek.« Nihče od teh ljudi P« ne pomisli, da treba prihodnji
dan na delo. Kako naj dela človek z neprespano glavo in zastrupljenimi živci? Nič čudnega ni, da je tudi toliko nesreč pri delu.
Alj ni tudi že sicer dovolj jadikovanja žena in otrok, katerih možje in očetje pijančujejo do 11. ure ponoči? Žalostno je, da prav v našem okraju per
pijemo toliko alkoholnih pijač čez mero. Tudi mladina najde marsikje največ zabave prav v gostilni. Od takih, ki radi pijejo, pa čujemo tudi največ kii-tiziranja, da so cene živil visoke itd. Za pijančevanje jim ni žal denarja, zdravja in značaja, dokler ne zabredejo in ne poteptajo bodočnosti.
Ali ne bi mogli s strožjo kontrolo doseči, da bi se prepovedalo točenje alkoholnih pijač mladim, prav tako pa tudi vinjenim osebam?	C. M.
Kako dolgo bo še tako stanje
na Senovem?
SLAVJE 03 TREH OBLETNICAH
wMGoiAmm
Na Senovem imajo nekaj gostišč, ki poslujejo vsakb zase brez prave družbene kontrole, ker še nimajo svojega delavskega sveta oziroma upravnega odbora. Potrebno bi bilo, da ustanovijo gostinsko podjetje, kajti gostišča nimajo pogojev za popolno osamosvojitev. Nameščenci v gostiščih pa se vprašujejo, kdo naj ustanovi gostinsko podjetje in če ga sploh lahko ustanovijo, ker so pod upravo občinskega ljudskega odbora.
Čudno pojmovanje delavskega samoupravljanja! Medtem ko drugod že razpravljajo o uspehih in slabostih štiriletnega življenja organov samoupravljanja, nameščenci gostišč na Senovem še vedno ne vedo, kako in kdo lahko
V soboto, 23. oktobra, se jej lektiv je poleg teh treh obletnic ustanovi podjetje in če lahko iz-zbralo v prostorih tovarne Jugo- proslavljal tudi dograditev sta
20. oktobra je bila v Krškem 6. redna seja Zbora proizvajalcev OLO, katere se je udeležilo 33 odbornikov. Na seji so rešili prošnje za povečanje obračunskega fonda plač, ki so jih vložila gradbena podjetja »Gradis« za gradilišče v Brestanici, »Tempo«
(Cerklje), »Pionir« (Videm-Krško), »Tehnika« (Cerklje) in »Remont« v Brežicah. Vsem pod-
]^,em *e P°^a _ ^računski j Na seji so sklenili, da se za fond plač za 5%. Premogokopu ! 9% dvigne tudi obr. fond plač v _________________ j Delavnici za popravilo železniških voz v Dobovi.
Nadalje so odborniki kritizirali
tanin v Sevnici vse delavstvo k pomembnemu slavju: poteklo je 25 let, odkar je tovarna začela obratovati, 7 let, odkar je bila tovarna obnovljena, minilo Pa je tudi že leto dni, odkar je bila v Jugotaninu postavljena in začela obratovati NIRO aparatura, ki predstavlja pomemben uspeh delovnega in požrtvovalnega kolektiva Jugo tanina. Ko-
novanjskega bloka, kf je v ponos pridnim rokam in bistrim glavam kolektiva, hkrati pa pomembna pridobitev za Sevnico.
Več bomo o Jugotaninu, njegovem nastanku, pomenu za našo industrijo ter njegovih uspehih ta načrtih poročali v kratkem, ko podjetjem ob
volijo svoj Nameščenci
organ upravljanja, v gostiščih se še
vedno ravnajo po navodilih občinskega odbora, kar je razumljivo, ker je ta še edini, ki predstavlja hkrati družbeno kontrolo in operativnega voditelja. To pa ne bo mogel biti večno. To, da gostišča nimajo svojega podjetja, svoje uprave, urejenega knjigovodstva, delavskega sveta oziroma upravnega odbora in sposobnega upravnika se že dovolj negativno odraža v finančnem neuspehu gostišč, ki imajo v tem letu približno 400.000 dinarjev zgube. Ker je Narodna banka blokirala njihove račune, si nameščenci izplačujejo plače iz dnevnih izkupičkov, medtem ko nihče ne odvaja prispevka za socialno zavarovanje in ostale družbene obveznosti.	-oc
Izigravanje predpisov
Tovariš urednik!
Niso redki primeri, ko nekateri zasebniki in gospodarske bomo sevniškim J organizacije izigravajo pred-občinskem praz- j piše, ki sq jih izdali naši naj-
niku posvetili več prostora. 'višji zakonodajni organi. Tako
In Senciweip bi radi imeli komuno
7 dni po sveln
(Nadaljevanje s 1. strani)
Adenauer sta po daljših, tu ta tam celo srditih posvetovanjih podpisala sporazum o Posarju. Po tem sporazumu bo prišlo to ozemlje pod nadzorstvo Sveta zahodnoevropske zveze, t. j. razširjenega bruseljskega pakta, pri čemer bodo še nadal(je veljali francosko-posarskl sporazumi o gospodarski in carinski zvezi. Statut v tem smislu bo potrdilo prebivalstvo s plebiscitom, hkrati Pa izvolilo poslance za novo posarsko skupščino. Končno besedo o usodi Posarja . pa bodo izrekli tedaj, ko bodo podpisali mirovno pogodbo z Nemčijo. Tedaj bo morala biti navzoča tudi — SZ.
Gre torej za začasno rešitev, ki pa je na drugi strani odprla pot tesnemu franeosko-nemške-mu sodelovanju. Toda še več! S tem, da sta sporazum podpisala, sta oba državnika tudi omogočila ostale sporazume. Zunanji ministri ZDA, Vel. Britanije, Francije ih Zah Nemčije so podpisali sporazum o ukinitvi zahodnonemškega zased' benega statuta ta vrnili temu delu suverenost. Devet zunanjih ministrov, ki so Se nedavno menili na konferenci v Londonu o nemškem vprašanju, so suvereno Nemčijo lahko poleg Ita lije uvrstili med bodoče članice razširjenega bruseljskega pakta, novo obrambno tvorbo pa preimenovali v Zahodnoevropsko zvezo. In kot zaključek ta višek vsega: sklep 14 držav-članic Atlantskega pakta, da postane Zah. Nemčija tudi članica te skupnosti!
Moskva je napadla novo tvorbo, ki da nikakor ni v skladu z miroljubnimi prizadevanji, pa tudi ne z zahodnimi izjavami pred Generalno skupščino o tem, da žele razorožitev ta zmanjšanje mednarodne nap«-, testi. Naš odnos do nje pa je nedvoumno pojasnil maršal Tito v zunanjepolitičnem psoročilu pred Skupščino. Dejal je, da bo doživela pxdom, če se bo samo naslanjala na vojaško sodelovanje držav-članic ta če se ne bo potegovala za širše evropsko sodelovanje. Skupščina je nato soglasno potrdila sporazum o Trstu.
Nove, izključno vojaške grupacije so namreč v sedanjem času mednarodnega pomirjeva-nja odveč, četudi temelje na Ustanovni listini Združenih narodov, t. j. na načelu izključne obrambe proti nap>adalcu.
trg. podjetje »Posavje«, da nakupuje v neposredni bližini rudnikov jamski les, ki je za rudnike večen problem, in ga preprodaja rudnikom z dobičkom. Rudniki lahko nakupujejo jamskj les brez posredovalcev in ceneje. Odborniki so tudi sklenili, da je potrebna v vseh kolektivih stalna skrb za dvig storilnosti, ki je edino pravilna pot do zniževanja cen proizvodov.
Zastopnik SGP »Pionir« se je zavzel za graditev tovarne cementnih izdelkov. Predlagal je predvsem Izdelavo betonskih strešnih konstrukcij in ostalega materiala, s katerim b. prihranili pri gradnjah do 65% lesa.
ZNI2ANJE CEN V ZAGREBU
Dnevni tisk je znova poročal, da je trgovinsko omrežje v Zagrebu prvo v državi začelo zniževati cene raznim proizvodom. Med prvimi je šel navzdol s cenami Narodni magazin. Industrijska prodajalnica »Simecki« je znižala ceno obutve za 3 do 4 odst., trg. podjetje »Maslina« pa je znižalo cene alkoholnih pijač za 8 odst., mila za 7 odst., riža za 20 odst., popra za 30 odst. itd. Cene so začeli zniževati tudi v drugih krajih na Hrvatskem.
Pred kratkim so bili na območju senovške občine zbori volivcev, ki eo dobro uspeli. Zbora volivcev v Senovem se je udeležil tudi predsednik OLO Tone Zupančič,
O delu občinskega ljudskega odbora in izvrševanju proračuna je poročal predsednik občine Karel Sterban. Do septembra je bilo uresničenih v občini že 75 % dohodkov iz proračuna. Lepi uspehi so bili doseženi zlasti v uresničevanju nalog komunalne dejavnosti. Dela na cesti Senovo—Veliki Kamen nadaljujejo, skoraj pa bodo gotova tudi dela na cestah v Mrčnih selih. Dolu ta Brezjah, prav tako pa tudi cesta in most v Sobenku, del ceste za Poreber in Armez ter most pri Avsenaku.
Še letos bodo začeli tudi regulirati senovški potok, pri čemer bodo vključili tudi regulacijo potoka Belo, vtočnega dela senovškega potoka m pritokov Klad j e in Dovški Potok. Občinski dom na Senovem bo verjetno svečano izročen svojim namenom že na letošnji Dan republike.
Volivci so razpravljali tudi o denh za zgraditev bazenskega vodovoda, ki bo napajal poleg Senovega tudi Brestanico, Vi-dem-Krško ta Leskovec. Pri-
hodnje leto naj bi vložili v nove investicije na Senovem približno 51 milijonov din, predvsem za novo šeststanovanjsko hišo in za nove šole na Rešta-nju in v Dobrovi. Še letos pa naj bi začeli popravljati glavno cesto na Senovem, ki naj bi bila od gostišča Senica do nekdanje pošte asfaltirana.
Zbor volivcev je kritiziral poslovanje trgovin v rudarskem kraju. Skrb kmetijske zadruge za preskrbo ljudi s sadjem, mlekom, krompirjem m žimnicam; je nezadostna, tako da se morajo delavci sami brigati za
oskrbo. Tudi cene kmetijskih ' komuno.
pridelkov so prav na Senovem najvišje v okraju.
Volivci so se zanimali tudi za vprašanje ustanavljanja komun. O nalogah in oblikah bodočih velikih občin - komun je govoru predsednik okraja, ki je med drugim razložU priprave za ustanavljanje komun v našem okraju. Volivci so ob tej priložnosti izrazili željo, da bi v okviru komun krškega okraja na Senovem imeli komuno. Že zdaj ustvarja Senovo približno eno tretjino narodnega dohodka na področju okraja in bo imelo vse pogoje za samostojno
na primer posluje slaščičar Haki Bedžekovič iz Sevnice brez dovoljenja. Tudi na opozorilo tržnega inšpektorja, naj ustavi obratovanje, ni hotel zapreti delavnice, ampak se je iz inšpektorja celo norčeval Zaradi kršitve predpisov se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške, če Pa tedi kazen ne bo pomagala, mu bo Gospodarski svet OLO Krško zaplenil delovna sredstva.
Na Senovem poslujeta brez dovoljenja dve gostišči. Podjetje »Tehnika« v Vihrah je odprlo delavsko restavracijo, ne da bi predhodno zaprosilo za dovoljenje. Kmetijska zadruga v Dobovi je odprla bifé, za katerega ni imela dovoljenja. Rudi Hojnik iz Brežic je izvrševal urarsko obrt brez registracije. Zaradi šušmarstva se je morala zagovarjati tudi Terezija Bezjak s Senovega.
Z izigravanjem predpisov kažejo nekateri državljani svoj odnos do zakonitosti, k; prav gotovo ni socialističen. F, S.
Kako bodo odpravljene nepravilnosti
pri odmeri dat ha po katastru
0 popravkih in vnovčenju davka — V novembru in d@eembru bo treba
plačati vse zaostale davke
Zvezni Izvršni svet je pred kratkim sprejel odlok o izrednih popravkih zemljiškega davka, odmerjenega po katastrskem dohodku za leto 1954. Po tem odloku popravi finančni organ okrajnega ljudskega odbora davek od kmetijstva, od-
ia r€8g«Ir*©n@	@
®dils©srcs SHaiDIa v
V torek, 19. oktobra, je bila v prostorih mestne občine v Sevnici razširjena seja obč. odbora SZDL, članov obč. komiteja ZKS
Poraba živil in pijači? našem okraju
Vsaka gospodinja vodi v svojem gospodinjstvu pregled o porabi živil, kurjave ta drugem. Vsak mesec točno ve, koliko porabi moke, masti, sladkorja ta drugih živilskih potrebščin. Redkokdaj pa ob koncu leta pregleda, koliko je družina preko leta porabila živil, tekstilnega in drugega blaga.
Zanimale bi nas tudi številke porabljenih živil v okrajnem merilu. Tako smo v preteklem letu porabili 4,166.273 kg moke, v prvem polletju letos pa 1,709.498 kg. Mesa smo porabili lansko leto 689.956 kg, letos do konca junija pa 289.142 kg. Masti in olja je bilo lani prodanega 305.501 kg, v šestih mesecih letos 154.552 kg. Krompiria smo lansko leto pokupili 238.802 kg, letos do julija pa*163.255 kg. Sladkorja smo porabili lani 004.082 kg, letos v prvi polovici leta pa 303.559 kg.
Zanimiva je statistika prodanega alkohola v krškem okraju. Lansko leto je bilo prodanih 45.427 hi, v letošnjem prvem
polletju pa 19.509 hi alkoholnih pijač. Kadilci so pokupili lani 52.674, letos pa do konca junija 26.638 kg tobaka. Tekstilnega blaga je bilo prodanega v letu 1953 za 393,738.000 din, v 6 mesecih letos pa za 199,501.000 dinarjev. Obutve so pokupili lani za 158,450.000 din, letos pa za 90.772.000 din.
Prodanih pa je bilo lani in letos seveda še precej drugih artiklov, ki jih tu ne bomo omenjali. Navedli smo le živila, ki so nujno potrebna za vsakdanje življenje. Poraba alkohola in tobaka pa nam kaže, da v teh rečeh nismo preveč zmerni. Končna primerjav^ pa
in predstavnikov oblasti ter organizacij. Seje se je udeležilo veliko število povabljenih . ljudi. Začel jo je sekretar SZDL Anton Kozmus, nakar je Mirko Dolinšek poročal o nalogah Socialistične zveze.
Med drugim so razpravljali o pomenu tržaškega vprašanja, o borbi proti naraščanju cen, o davku po katastru, družbenem planu Sevnice za 1955. o nastajajočih komunah, o poživitvi naročnikov za Prešernovo knjižnico in o pomoči KZ Sevnica ki mora še bolj razširiti svoje članstvo. Govorili so tudi o družbenem upravljanju v šolah in o obrtništvu. Socialistična zveza bo poskrbela, da z obravnavanimi vprašanji čimprej seznani tudi svoje članstvo.
Odborniki in povabljeni predstavniki so razpravljali tudi o drugem praznovanju občinskega praznika, ki bo v Sevnici 12. novembra in o katerem bo poročal
---- — -----— ^ s.* '*'*a*n*^ j v ka t''-L v cmui ci « j.«	«.a ici eni
bo mogoča seveda šele ob koncu ' več še naš okrajni in republiški leta 1954.	tisk.	-ič
Kadar je vseeno, če je belo črno ...
V ponedeljek, dne 18. okto- j je prodajal črne žemljice po ora, je pek Fabjančič na Seno- I isti ceni kot pred nekaj dnevi vem prodajal žemljice iz črne j bele. Kalkulacija je kaj prepro-moke. To seveda še ni nič hu- -J~-	-•
dega, ker vemo, da zaradi bolj ekonomičnega mletja pšenice nimamo na razpolago dovolj bele moke. Hujše je dejstvo, da
merjen po katastrskem dohodku za leto 1954, če je bil davek odmerjen na podlagi katastrskih podatkov, ki glede premoženjskega razmerja (lastništva zemlje) ali pa glede kultur zemljišč ne soglašajo zi dejanskim stanjem na dan 31. decembra 1953.
V okraju Krško so ti popravki glede kultur in posestnega stanja dejansko že izvršeni oz. se sedaj Izvršujejo. Spremembe kultur, ki pridejo v obzir,1 so bile že upoštevane pri odmeri davka na podlagi prijavljenih sprememb, k; so jih P*"--zadeti davčni zavezanci vložili v februarju tega leta pri svojih občinskih ljudskih odborih. Zavezanci, ki iz kakršnih koli razlogov sprememb kultur v februarju niso prijavili, imajo možnost, da to storijo naknadno z individualnimi vlogami. Po preverbl in potrditvi teh vlog od strani občinskega ljudskega odbora bo okrajna Uprava za dohodke naknadno popravila odmero pri teh zavezancih.
Ravno tako so v teku poprave odmere vsem tistim zavezancem, katerih dejansko premoženjsko pravno stanje (lastništvo zemlje) nj bilo na dan 31. decembra 1953 enako stanju, kot ga izkazuje katastrska oprava, in če so ti zavezanci uveljavili popravek odmere z vlogami ta potrebnim; dokazili, to je s sklepi sodišča ali pa z na sodišču prijavljenimi (legaliziranimi) pogodbami.
Vse vloge (bodisi db gre za ureditev posestnega stanja aii Pa za naknadno spremembo kultur) so v postopku preverjanja in _ reševanja in bodo rešene najpozneje do 15. novembra t. 1.
Pri vsem tem pa še vedno ostane odprto vprašanje odprave nesorazmerja v davku pri
sta: iz 80 dkg črne moke, ki ga je stala 38 din, je dobil 20 žemljic po 5 din ... Zanima nas,	____
kaj bodo porekli na to senovški j tistih zavezancih, ki imajo po- izvršili svoje potrošniki.'?	-nc I sestne odnose in stanje v kul- skupnosti.
turah zemljišč sicer v redu. imajo pa znatno višje ali težje davke od preteklih let. Okrair-nj ljudski odbor je na svojem zadnjem zasedanju sprejel sklep, da ostane davek po katastru nespremenjen ta dokončen pri tistih zavezancih, pri katerih letošnji davek ni višji ali nižji za več kot za 30 odst. od davka iz leta 1953. Pri tistfh zavezancih, kjer je letošnji davek za več kot za 30 odst. višji ali nižji od davka iz leta 1953, pa naj bi se po predhodni odobritvi Izvršnega sveta LRS izvršil popravek letošnjega davka. Na Izvršnem svetu LRS ta sklep oz. predlog sedaj proučujejo.
Stanje davčnih zaostankov pri kmečkih davčnih zavezancih Pa nujno narekuje dosledno vnovčitev ta izterjavo davka. Kmečki davčuii' zavezanci dolgujejo z vključno četrto akontacijo nad ICO milijonov din zapadlih davkov.
Nujnost vnovčitve tega zaostanka ne terja samo potreba po zagotovitvi dohodkov m pravečaspo favrrCtev proračunov (predvsem občinskih pro-raSono^, temveč tudi ostali gospodarski razlogi in dejstvo, da ne moremo prenašati tako visok zaostanek v prihodnje leto, ker bi le-ta skupno s tekočim davkom prihodnjega leta lahko pri mnogih zavezancih tako naraste!, da bi predstavljal resne težave za nadaljnje redno ta nerasaìn© gospodarjenje.
Ti raffllogs utemeljujejo sklep Okrajwega sveta za gospodarstvo, da je treba v novembru ta decembru tega lota dosledno vnovčiti vse zapadle davke. Ta dosiedMfcd se bo pokazala tudi v postopku prisilne izterjave Pri tistih davčnih zavezanciQt, ki ne bodo redno in nravočssrao dolžnosti do E. V,
ltnatifelli
V torek senovške
ssìkrsrv^ss'is! sveili*™ »i,E <*-
nastanku zemlje in raznih pojavih«, ki ga je skrbno pripravil ing. Vlado Burnik. V poljudni besedi je predavatelj pojasnil navzočim nastanek našega planeta in njegove preobrazbe do današnjih dni. V predavanje je vključil tudi zanimiva poglavja o zemeljskih slojih, vulkanskih področjih in pod., kar je poslušalce še prav posebno pritegnilo.
Ljudska univerza Svobode Senovo namerava v zimskem času prirediti še več primernih predavanj o raznih sodobnih vprašanjih. Prebivalcem na Senovem priporočamo zato, da predavanja redno obiskujejo.	'
Tudi gasilci so spet marljivi in pridno nadaljujejo dela pri svojem domu, ki bo stal nasproti poslopju trgovskega podjetja. Upajo, da bodo z glavnimi deli še pred zimo gotovi.	-k
Kulturna dvorana v PodboCju bo kmalu gotova

Skozi dvorane brezislio gospodarske razstave
Prostor nam žal ne dopušča, da bj obširno opisali dolgo vrsto ! izdelkov, ki so jih pred skoraj Kmetijska zadruga v Podbočju ; 8000 obiskovalcev položili v je sklenila dokončno urediti preteklem tednu razstavljalci Iz notranjost bodoče kulturne dvo- , Brežic in ostalih naših krajev rane. Sklenila je pogodbo za ! v Posavju. Priznati je treba, da izvršitev vseh pleskarskih in dru- ie lepa razstava marsikoga pri-
Tovarna pohištva, ki zaposlu- j dvorani uredila zanimiv lovski je že 116 delavcev, je pokazala i kotiček, od katerega se zlasti več svojih znanih kvalitetnih | mladina kar ni mogla ločiti. Tu
gih del. Novoustanovljeno kul-turno-umetniško društvo upa, da bo že to zimo lahko zaigralo eno ali dve igri na novem odru.
-nc
Te dni urejajo na Senovem
Tud1 \? Leskovcu smo ustanovili Društvo prš ale ev m ad ne
Na pobudo žena je bil že pred bodočnost. Po razpravljanju, ki meseci na vaškem sestanku SZDL je sledilo predavanju, smo skle-y. Leskovcu izvoljen veččlanski : nili, da bo imelo novo društvo
te mn	_________ iniciativni odbor za ustanovitev ] sledeče sekcije: pionirski svet,
poslopje trgovskega podjetja, ki | društva prijO^jev mladine, sekcijo za socialno in moralno bo končno le dobilo moderne Odborniki so začeli takoj zbirati ; ogroženo mladino, sekcijo za izložbe. Ureditev izložb bo vse- I prijave in seznanjati ljudi s po- šolsko kuhinjo in sekcijo za pri-kakor prispevek k lepšemu vide- menom društva. Sklenilj smo tu- ; pravo novoletne jelke. Sekcije zu senovškega kraja. Dosedanja dl, da bomo društvo ustanovili v | so si že izbrale predstavnike in navadna, zamrežena okna so ( Tednu otroka, s čimer smo se- i pričele delati, trgovini in njeni okolici dajala | znanih starše na prvem roditelj- Novemu društvu želimo ob
skem sestanku. In res se je v ! njegovi ustanovitvi njHogo uspe-petek zvečer zbralo v šoli precej i hov, hkrati pa tudi, da bi sc ljubiteljev m'adine na občni starši bližnjih vasi tudi vključili zbor novega društva.
Obenj zbor je lepo potekel.
„	, , . ’	~ Sprejeli smo pravilnik in pro-
Na Radni pri Sevnici je prej s- ; gram društva. Njegova glavna nji četrtek umrl daleč okoli po- | na]0ga	vsestransko
znani in spoštovani posestnik j VZgQj0 mladine, da bo zdrava
jetno presenetila, saj je pokazala lep napredek naših podjetij, trgovin, obrtnikov in ostalih razstavlj aleev.
Prvo presenečenje je bil oddelek Vodnogospodarske uprave. ki je razstavila številne slike s področja svoje dejavnosti, razne modele, orodje, regulacijske načrte in podobno. Nič manj ni bila zanimiva raz-
izdelkov, prav tako Mizarska delavnica iz Dobove, dobovška Pletilnica in brežiški obrtniki. Zanimiv oddelek so sestavljala podjetja Kopitarna, Jugotanin in Celuloza, ki so s številkami in načrti prikazala pomen industrije v našem okraju. Rudniki Globoko, Senovo in Krmelj so razstavljali svoje pomembno blago — premog in glino, hkrati pa tudi nekaj orodja in grafikonov o delovnih zmagah tn
so bili razstavljeni tudi pokali TVD Partizan in dejavnost Aerokluba Brežice.
Skozi razstavni prostor Agro-servisa in Prevoza je obiskovalec prišel v okusno opremljeno sobo Kmetijske zadruge, ki je z nazornimi številkami, grafikoni in slikami, kakor tudi s pridelki pokazala napredek svojih članov. — Na dvorišču je bila urejena razstava brežiške opekarne, kmetijskih strojev in
načrtih. Največ zanimanja je j Gozdnega gospodarstva. Dre-med mladimi obiskovalci vzbu- i vesnica, gozdarska koča in kos dii prav gotovo avtomobilček 273-letnega hrasta, vse je va-
stava komunalnih	problemov j kleparja Baškoviča. V istem	bilo k ogledu. V	zadnjih	deve-
Brežic. Regulacijski	načrti me- ! prostoru So se zvrstili tudi iz- : tih letih je GG	Brežice	posa-
ste, številpe fotografije, osnut- i delki tovarne čokolade v Bre- dalo v našem okraju nad sedem ki za bodoča javna	dela, ma- stanici, izvozno blago ZTP »Po-	milijonov 350.000	gozdnih	sadik,
keta tržnice in še kaj — vsejsavje«, razni obrtniški izdelki	od katerih jih je	4,200.000	vzgo-
je vzbujalo pozornost številnih ! in podobno. Brežiška lovska , jilo v lastnih drevesnicah, obiskovalcev.	1 družina je v veliki razstavni '
V
Soorf «ti Posavskem tednu v Brežicah
ovarisu Alojzu Erjavcu v spomin
Alojz Erjavec. Bil je lik zavednega in poštenega slovenskega kmeta, ki ni nikoli odrekel nobene prošnje in pomoči. Vzorno je vodil gospodarstvo in bil eden redkih zares naprednih kmetovalcev v svojem kraju. Pogrešala ga ne bo samo njegova družina, ki ji je bil skrben oče in gospodar, temveč daleč naokoli vsa soseska. Na zadnji
vesela in pogumna gradila našo
kot člani v društvo prijateljev mladine. Materialno ali Pa * nasveti in sodelovanjem naj bi vsi pomagali, da bi društvo kar najbo'je zaživelo in delalo v korist naše m'adine.
P. R.
Tudi športniki so prispevali , položeni Slatner je kmalu spre-lep delež ob proslavi brežiške- j menil rezultat spet v korist doga občinskega praznika. V ne- mačinov, ki so zmagali s 14:9.
deljo so se zbrali na stadionu | Za Brežičane so dali gole: _______________________ ___________ _____;
člani domačega Partizana, Gar-j Slatner 6, Verbančič 3, Mikec 3 Partizan Brežice*'iii *4. Partizan
Akademskim posavskim klubom, je vrstni red moštev naslednji: 1. Garnizon JLA Cerklje, 2. Akademski posavski klub, 3.
Is Boitaira nam pišejo
V nedeljo, dne 24. oktobra, sta pevski zbor in orkester Prostovoljnega gasilskega društva iz Sevnice nudila Šoštanjčanom izreden umetniški užitek.
poti ga je spremljala velika Pevski moški zbor se je pred-množica prijateljev in znancev, stavil občinstvu v dvournem
programu z vrsto izbranih slovenskih narodnih, umetAih in
Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil tov. Dobovšek iz Boštanja, moški pevski zbor j partizanskih pesmi Pevovodji gasilcev iz Sevnice pa mu je Ì Viktorju Krenčiču je popolno-zapel žalostinko v slovo. -ič ma uspelo z globoko pevsko
IZ BREŽIC
Podpora TVD Partizanu. LO
mestne občine Brežice je dodelil domačemu Partizanu finančno podporo v znesku 40.000 din za ureditev tekmovalnih naprav na stadionu. Ureditev je bila zelo nujna za tekmovanja ob »Posavskem tednu«. Za drugo leto so planirali 1,500.000 din, s dograditi
Reorganizacija gostinstva. Po najnovejših odločbah naj bi privatni gostišči Lukež in Cirn-ski v Brežicah ukinili. Z ukinitvijo Lukeževe gostilne ostane odprto vprašanje prehrane abonentov. Pred kratkim so na sestanku razpravljali o možnosti
tenkočutnostjo vdahniti vsaki pesmj vso tisto toplino in čustvenost, ki poslušalca popolnoma prevzame in gane do srca. Pesmi so bile tako skrbno izbrane, da so prikazale vse značilne poteze Slovencev:	šega-
vost, vedrino, ljubezen in borbenost. Poslušalci, k; so napolnili dvorano v Zadružnem domu, so programu sledili z izrednim zanimanjem in tudi prisluhnili desetčlanskemu orkestru. Id je prav tako dovršeno izvajal pester program. Nastopila sta tudi solo pevca z arijo iz opere »Dežela smehljaja« in s Schubertovo serenado.
nizlje JLA iz Cerkelj, Akadem- in Riedl 2. Tekmo je odlično
skega posavskega kluba in Partizana iz Samobora. Tekmovali so v lahki atletiki, odbojki, rokometu in nogometu. Najštevilnejši so bilj atleti, ki so dosegli nekaj lepih rezultatov navzlic skromnim atletskim napravam.
Moški: Tek na 100 m — Omsk; (gimn.) 12,2, 400 m Banovič (JLA) 59,2, 1500 m — Cimski (gimn.) 4:27,4.
Skok v višino: 1. Janežič Mitja — 1,57 m, skok v daljavo: Janežič (izven konk.) 6,08 m. Krogla: Dilparič (Partizan Br.) — 11,14 m.
Mladinci: Daljava — Vrstov-šek (Partizan Br.) 5,38 m.
Zenske: Teki na 60 m — Lipovšek Hilda (gimn.) — 9,0, skok v višino: Kostenc Miška fgimn.) 1,17 m, skok v daljavo: Kostenc*>3,93 m. — Mlajše mla-
sodil mariborski sodnik Kastelic.
danke’: Volčanšek Marija (Par-Nastopajočim se je ob koncu ! ^z.®n Br^, m, krogla sta-koncerta prisrčno zahvalil za tako uspel nastop Leopold
rejše mladinke:	Novak
^ (Partizan Br.) 9,76 m,
Škerget in jim Iskreno čestital,	Volčanšek
z željo, da bi še prišli v Bo-štanj z lepo pesmijo in glasbo.
Joža
Samobor.
TELOVADNA AKADEMIJA
V ponedeljek zvečer je bila na odra velike dvorane v Prosvetnem domu v nabito polni dvorani telovadna akademija. Poleg uspešnih točk, ki so jih izvajali domačini, so prejeli največ priznanja vrhunski telovadci »Narodnega doma« iz Ljubljane. Ljudje so zadovoljni zapuščali dvorano, saj so videli zares kvalitetno prireditev.	M.
Šport na Ssnovom
Preteklo nedeljo je senovški Partizan imel v gosteh požrtvovalne nogometaše »Bratstva« iz Savskega Marofa. V prijateljski tekmi so zmagali domači igralci s precej tesnim rezultatom 4:3. | Borbena igra je potekla v mejah j prijateljstva in športnega vedenja. Obe moštv; sta pokazali
čimer	nameravajo dograditi j v Domu JLA, kar pa zaradi
glavni stadion z napravami.	j tehničnih zaprek ne bo izved-
Stenovaruska komisija, pri ljivo. Splošno prevladuje mne-LOMO v Brežicah je bila dolo- |	na^.	..!?! a Lukeževa
cena petčlanska komisija za, gostilna socialistični obrat, go-stanovanjska vprašanja. Komi- stjlno »Pn gradu« Pa naj bi sija ne bo imela istih pravic adaptoeb _v restavraciiske na-kot nekdaj, temveč bo koordi-
n°Ye _ reS*5^ra«CÌj^ :	vrtnic in nageljnov, ki
"	' ga je prejel pevovodja, je bil
7,80 m.
ODBOJKA
Na odbojkarskem turnirju mlajše ; sodelovala 4 moštva. Po ostrih j precej lepih potez, vendar bi do-Marija borbah, ki so tekle predvsem | mači igralci lahko zmagal; z več-med ekipo Garnizona JLA in I jim rezultatom.	-K
MALI ROKOMET
Zadnjo tekmo v jesenskem delu prvenstva so brežiški roko.
SVOBODA (Trbovlje) 3:2 PARTIZAN (Brežice) —
V nedeljo, 24. oktobra 1954, je rezultatu drugega polčasa Sod-
______ ______^	kila odigrana prvenstvena nogo- nik Sumej iz Hrastnika je sodil
lepša zahvala in priznanje pev- Ljubljane. Dopoldne zo zmagali | roetna tekma med domačim Par- i z manjšimi napakami v škodo cem, orkestru in njihovemu pri- gostje z rez. 13:11, popoldne pa , tfeanom in NK »Svobodo« iz Tr- ! obeh moštev, zadevnemu pevovodji.	j ^ domačini pokazali zelo lepo kovelj. Tekma se je končala z j Če bo brežiški Partizan na-
* igro. Rezultat se ie neprestano > rezultatom 3:2 (1:0) za Partizan^ dalievai s tako icjro, dvomimo,
_	J	^	O —s* * 1* rti- —— rt	»- rt rt rt « t »	-,	- • .	,
poleg navdušenih aplavzov naj- metaSi igrali s »Krimom« iž
—Vsem nastopajočim želimo' i i i*	i ~ u-,
mene in za prehrano abonen-. veliko uspeha pri njihovem bo- ™?n^aval- P'olca,s	Jev5)1l sa-
nacijskega značaja. Po novih predpisih odločajo o stanovanjih hišni sveti in lastniki hiš. Naloga komisije bo predvsem v | razdeljevanju eventualnih novih stanovanj in lokalov (nove stavbe) in v povezavi med LOMO in stanovanjsko skupnostjo.
Podpora revežem. LOMO Brežice je na seji sklenil ob občinskem prazniku obdariti reveže, ki so vezani na podpore socialnega skrbstva. Enkratna podpora znaša 1000 din
Reorganizacija Komunalne uprave. Po predpisih se mora Komunalna uprava v Brežicah zopet reorganizirati. Po novem naj bi bili vodovod, pogrebni zavod in klavnica komunalno podjetje, ostala dejavnost (ceste, kanalizacija, razsvetljava, parki in nasadi) pa nai bi vodil v proračunu LOMO Brežice. Zaradi izrednih problemov pri bodočem podjetju je bila osnovana posebna komisija, ki bo zadevo proučila in se povezala z ostalim; mesti v okraju zaradi enotne rešitve novih organizacijskih oblik.
tov. Nujno bo urediti zadevo j dočem delu, da bi s pesmijo gostišč in zagotoviti številnim j dostojno širili prosveto povsod, abonentom dobro in finančno ! kjer koli bodo nastopali, dosegljivo hrano!	j. p.
POZDRAV NAŠIH FANTOV IZ VRST JLA
ključen z zmago domačih 8:6. Kmalu po polčasu so Ljubljančani izenačili, toda odlično raz-
Kakor vsako jesen, tak0 nas je tudi letos odšlo precej fantov v vrste Jugoslovanske ljudske armade. Razkropljeni smo po vsej naši domovini; nekateri v Mostarju, drugi v Zadra, Beogradu, Nišu in drugje, neka-* pa nas je tudi v Sarajevu 24 septembra -smo se odpeljali po prostrani Panonski nižini do Vrhpolja in Samca, od tu naprej pa po mladinski prog; Samac—Sarajevo. Prekrasna postala v Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine, nas je sprejela vs»
v lučeh Pravijo, da je najlepža postaja na Balkanu. Zvečer smo prišli na naše mesto, kjer smo že našli prijatelje, vojake iz domačega kraja. Ze drago jutro smo ugotovili, da nas je precej Slovencev k- že služijo oz. še bomo služili vojaški rok. Novic kar n; zmanjkalo. Tovariše je seveda zanimalo, kako je kaj doma nas pa, kak0 je tu, kjer bomo zdaj živeli in se uril; v voiaških spretnostih.
Zbrali smo se zvečer ob harmoniki. Slovenska pesem je za-
Brežice. Tekma je bila precej slaba, domačim se je poznalo, da nimajo dovolj kondicije, kar je rezuHat nerednega treniranja. Gostje so prikazali lep borben
■	...1 "	'	~ .nogomet, na trenutek preoster ter
,	,	„	„	... i Ì 80 bili proti koncu igre v teren-
d°?,ela uAratÌ,B0lnÌ’ ^ Eki Premoči, kar se je izrazilo v redko slišiš naš0 besedo. Se!	1
bolj redka kakor izgovorjena pa je pisana beseda. Sklenili smo zato. 'da si naročimo po’eg nekaterih ostalih časopisov tudi naš Posavski tednik,
Dragi bralci Posavskega tednika, priporočam Vam, da fantom iz našega okraja naročite naš domači list, da bomo redno spremljali življenje v znanih
Krško — Radeče 3-2^1)
V nedeljo, 17. oktobra 1954, je gostova'o L moštvo TVD Partizan Krško v Radečah in odigralo prijateljsko nogometno tekmo s tamkajšnjim Partizanom. Zmaga-
da bo uspel osvojiti prvo mesto v svoji skupin; kljub temu, da se trenutno nahaja na prvem mestu celjske nogometne skupine.	C. S
KAZENSKE OBSODBE V SEVNICI
EDEN ZA SALO, DRUGI ZARES
Alojz Šmajgelj, 60-letni oskrbovanec v Domu onemoglih v Iropolci, je z žepnim nožem vrezal Janeza Palčarja po vratu in mu povzročil 3 cm globoko rano pod desnim ušesom.
vojakih ga bodo z veseljem I mi in oškodoval obe moštvi, brali!	Igra pa je bila lepa in so gledal-
Znanec in prijatelje pozdrav- j ci odobravali športne poteze Ija	Ljubo Žagar obeh moštev.
1
Mladina iz Podbočja jih je obiskala
Mladinci in mladinke, člani Ljudske mladine v Podbočju, so v počastitev 35-!etnice SKOJ obiskali znani partizanski vasici Brezovo in Planino, s čimer so se oddolžili spominu številnih žrtev ustaškega pokola 1 1942.
V soboto 16. oktobra so krenili na pot. Ustavili so se v Brezovici, kjer so jih ljudje lepo sprejeli. Obiska so bili posebno veseli šolski otroci, ki so bili obdarjeni z bonboni in toplimi nogavicami. Zvečer so se vsi skupaj razveselili ob tabornem ognju katerega sij je oznanjal daleč naokrog, da je v Brezovici lepo in veselo.
Drugi dan so mladinci in mladinke nadaljevali pot na Planino, kjer so se poklonili pred spomenikom žrtev ustaškega pokola.
-nc
. i	aard™, Č am dramatske s**- Nato je nastopila kriza. Lahko poznam ‘gledališkega dela, v
ramska sekcija DPD	epe. Tako je povsod, sicer bi	b; rekli tudi — poletje. Zdaj,	katerem bi nastopala ena oseba,
Svobode VideimKrško	ne govorih o dramatski sekciji,	k0 kmalu ne bomo videli na	ki bi si istočasno sama sproti
je pred nove gleda iško	temveč o »dramatskem člove-	drevju nobenega lista več, je	urejevala oder, si šepetala in
sezono. To dejstvo je	ku«, ki bi poleg tega dobil še	sekcija znova poskusila srečo,	usmerjala reflektorje — na
preče*	razgibalo umetniški m	častne pridevke, kot so: drama-	Povedal bj rad še nekaj besed	sebe, seveda
tehnični svet sekcije. Gledalšce turg, režiser sufi er. scenograf o tej »sreči«. Sestanek je v Toda ne smemo biti skep-— to ie problem mesta Krško,	in končno tehnični človek in pa	današnjih časih prava sreča in	tični. Tudi pol sreče je dovolj,
problem	okrajnega mesta, pro-	igralec.	v ponedeljek je bilo v sindikal-	če ie ta dobra. In tako nekako
blem, ki ga lahko primerjamo s
se starčki nekaj šalili in je Falcar hotel Šmajglja, kakor že prej večkrat koga drugega, za zabavo nekoliko zavrteti. Šmajgelj pa se je nepričakovano razburil in segel po nožu. Obsojen je bil na dva meseca zapora, pogojno, za eno leto. Kazen je sprejel in se ni pritožil.
stanovanjsko krizo, z Valvazorjevimi vodnjaki itd, To so Ahilove pete vseh Krčanov posebno pa še najbolj prizadetih. V našem primeru so to ljubitelj-' gledališke umetnosti, to pa so delavci, intelektualci in kmetje Tovariš Srečko Staut kot vodja dramatske sekcije predobro pozna vso to stvar in zato ni čudno, da je doživel že marsikatero nevšečnost v zvezi z ureditvijo odra. kj jo smatramo kot pripravo za nov0 gledališko dejavnost. Ni prijetno, če postaneš »žicar« in to ne v svojo osebno korist, temveč za vse, kj jih, četudj le »podeželski oder«, navdušuje in jim širi kulturno obzorje, To širjenje
VIA MALA'
IN KRŠKI ODER
če je ta dobra. In tako nekako je bilo. 30 članov sekcije je vneto razpravljalo o bodočem delu in upam, da bo Knittlova »Via mala« kmalu oživela na skromnem krškem odru. Zaradi tehničnih ovir je odpadlo Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, ki je bilo prvotno na repertoarju kot prva uprizoritev. Umetniški svet se zanima dalje in je s člani sprejel sklep, da vstavi v repertoar tudi »Deželo smehljaja« in verjetno dram
kulturnega obzorja opravljajo nekaterimi igralci, ki so se z DPD Svobode. Tudi naša Svo- vlogami Niceodemijevega »Scam-boda, posebno še njena dramat- Pola« sporazumeli in ga končno ska sekcija ima prav take smo- tudj dobro igrali. fr0-	»Scampolo« je bil
Dramatsko sekcijo sestavljajo jen.
Pri nas tega ne bo! Tako so ni dvorani tovarne Celuloze le vsaj mislili vsi vpisani člani te pol sreče. Bila je le polovična sekcije, ki jih je 67 Na obč- udeležba. Naj ne zamerijo vsi
nem zboru so razdelili neka te- tisti člani, Id iz neupravičenih kakšno domače delo. run članom naloge in funkcije razlogov ne pridejo na sesta- eno izmed Finžgarjev«! tun. z en° samo zeljo, da pride do nek, če jim z našim tednikom Vsekakor pa pride na prvo me-veljave pregovor. »V slogi je prenesem besede, ki so padle st0 »vta mala« moč«. Toda ta razdeljena sloga nanje: »Tistih pa ni, ki so bili ' Dobesedni prevod tega nase je po občnem zboru razpr- na občnem zbora najbolj slova bi se glasl] nekako »sla-
glasni. Takrat pa so se navdu- ba pot« Prepričan pa sem, da ševah, predlagali in obljubljali, bodo to »slabo pot« mladi čla-
ni dramatske sekcije naše Svo-
šila — kdo ve kam. Ostal je še tovariš Staut z Milanom in
da so se stene dvorane kar tresle od zadovoljstva.«	bode dobro zaigrali in da bo to
Gledališka umetnost sicer po- začetek njihove dobre poti. To trebuje recitatorje, toda na odru pa jim želijo tudi vsi ljubitelj' uprizor- in samo na odru. Vodja sekcije gledaldšča-
bi sicer lahko igral, toda ne	Mile Pleterski
TAŠČA IN SNAHA SE NE MORETA
Ana Šuler, 58-letna gospodinja' iz Reštanja, je z vinjekom udarila svojo snaho Faniko Ciglar na domačem dvorišču enkrat po desni rami, dvakrat po glavi in enkrat po lev; roki ter j; prizadela več poškodb. Ozadje spopada je staro sovraštvo med ženskama. Tašča pravi, da snaha ščuva svojega moža proti lastni materi; snaha pa trdi, da hoče tašča na vsak način doseči razdor méd zakoncema. Šulerjeva je dobila dva meseca zapora. Glede pritožbe sj je pridržala rok za ' premislek.
NEZANESLJIV USLUŽBENEC
Ivan Štirn, 30-letni strojni mehanik iz Ljubljane, zaposlen pri Geološkem zavodu LRS, je iz kompresorske rermze raziskovalnih del rudnika na Bohorju vzel manometer za pritisk olja, vreden okoli 30.000 din in si ga prilastil. Obsojen je bij na dva meseca zapora nepogojno, pa se je pritožil, češ da so mu dragoceni instrument podtaknili drugi v njegov kovček.
Mi »Miše vino m ne pomaga..
V Tednu otroka nam je eden izmed učiteljev v P. poslal daljše pismo, v katerem razglablja o dobri vzgoji in dobrem rodu. Zaradi pomanjkanja prostora, pisma v celoti nismo mogli objaviti, navedli pa bomo nekaj ugotovitev, s katerimi se bo strinjal prav gotovo vsak naš bralec. Predvsem pa želimo, da bi naslednje vrstice prebrali starši šoloobveznih otrok na podeželju, ki dostikrat iz nevednosti hudo grešijo nad
svojimi otroki.
»Vzgoja mladine v novi Jugoslaviji se v marsičem razlikuje od vzgoje v prejšnjih časih. Zakaj? Socialistična družba potrebuje pogumne, odkrite ljudi, ki verujejo v znanost in napredek človeštva, ki so požrtvovalni, predani domovini, borbeni in resnicoljubni.
Tu pa dostikrat naletimo na težave. Nekateri — posebno zaostali ljudje — menijo, da je le tista vzgoja najboljša, ki so jo prejemali od svojih staršev, vse drugo pa je slabo in zanič. Tako še doživljamo, da prihajajo v šolo starši s prošnjami, da naj bi učitelji otroke v šola pretepali. Da se s palico ne da vzgojiti poštenih, socialističnih državljanov, v to sem trdno prepričan. Kar je bilo dobrega od prej — in marsikaj je bilo —, smo obdržali, slabe reči pa opustili.
Kako bomo vzgojili naš mlad. rod, je odvisno od nas vseh. Ni prav, če prepustimo vzgojo samo šoli. Res je, da ima šola še posebne naloge pri vzgoji, vsega pa le ne more opraviti. Vzgoja otrok je dobra le tedaj če je zlita v celoto, se pravi, da prejemajo otroci tudi doma sodobno vzgojo. V vsem si mo-iamo biti enotni, sicer, smo podobni vozu, k-; ga šola vleče naprej, slab dom pa nazaj. Da tako ne pridemo nikamor, je vsakomur jasno.
Star slovenski pregovor pravi, da besede mikajo, zgledi pa vlečejo. Ni dovolj, če samo mnogo govorimo, kakšen mora biti ta alj oni Janezek, sami pa se obnašamo drugače. So primeri, kjer se oče in mati v družini prepirata in pretepata, zagovornike pa s-; iščeta celo pri lastnih otrocih. V takih družinah starši razbijajo enotnost vzgoje, mladost in zaupanje mladine v bodočnost. Zakaj je toliko primerov pretepanja in celo ubojev^ posebno na vasi? Vse preveč gospodari kralj alkohol.
Poznal sem otroka, ki je bil zelo slaboten, bled, v šoli je vedno dremal in mi odgovarjal v nevezanih, zmedenih stavkih. Ob neki priložnosti sem se dogovarjal z njegovimi starši. Obžalovali so usodo svojega otroka, mati Pa je celo dejala:
»Veste, vse mu dajem, samo da bi se dobro razvijal, pa tudi najboljše vino mu nič ne pomaga ...«
Ali se ne bi človek zgrozil,
zrastel fant, da smo ga bili vsi veseli.
Nekateri starši prav radi uporabljajo otroke pri vsakdanjem domačem delu in jih ne puščajo k šolskemu pouku. Samo lani je v krškem okraju ostalo 286 šoloobveznih otrok neocenjenih! Mar bodo ti otroci Po nekaj letih, ko bodo stopili v življenje, hvaležni staršem, da so jih odtegnili od pouka? Brez dvoma, da ne. Zal pa je takrat že prepozno. Z dobro voljo staršev, šole, občin in organizacij bi se obisk učencev v šolah lahko znatno izboljšal, večji pa bi bili tudi učni uspehi otrok. Ne pozabimo, da vlaga ljudska oblast ogromne vsote denarja v šolstvo, samo da bi se izobrazba povečala in pri-
ko lastna mati zastruplja nežno telesce iz dneva v dan z alkoholom in otroku tako rekoč ubija možgane, da ne bo nikoli sposoben bistro in preudarno misliti ter delati. Svetoval sem ji, naj preneha s takimi »zdravili« in naj otroku postreže vsak dan z dobrim mlekom.
Nasvet je bil dober. Na otroku smo kmalu opazili vidne spremembe. Bleda lica je zamenjala živa rdečica, zaspanost je minila in iz slabotnega dečka jé bližala stopnji povprečno iz-
obraženega, sodobnega človeka. Prvo sta dobra vzgoja in znanje, od tega pa je odvisen napredek na polju, v industriji, povsod v življenju.
Vso skrb moramo posvetiti tudi našim najmlajšim. V šok vidim vsak dan take primere:	starejši otroci So bolj
razviti in še kar dobro oblečeni in obuti. V prvem in drugem razredu že vidimo neprimerno slabše oblečene in obute otroke, v predšolski dobi - pa jih srečujem marsikje v samih srajčkah, skoraj bose in kar pozelenele zaradi mrazu. Ne mislim tega posploševati, žal pa je takih primerov na deželi precej, in to tudi v družinah, kjer bi otroke lahko primemo oblekli.
Raznih nepravilnosti v odnosih do otrok je še precej. Organizacije in društva imajo hvaležno nalogo, da pouče starše o dolžnostih, ki jih imajo do svojih otrok — do naše bodočnosti.«

irglieli se prestili spella žrtev Mii
Brežice, 28. okt.
Danes zjutraj, na dan občinskega praznika, se je zbralo približno 600 Brežičanov pred spomenikom žrtev narodnoosvobodilne vojne na prostoru vovali, da živimo in ioleg postaje. Godba na pihala mo danes v svobodi, iz Kapel je igrala v počastitev občinskega praznika. Kmalu po asmi uri je v imenu ZVeze bor-
spomenik vence mestne občine, Zveze borcev in ostalih organizacij. Množica prebivalstva je z udeležbo in pozornostjo dostojno počastila spomin na najboljše izmed nas, ki so se žrt-usivarja-
Poleg predstavnikov mestnih organizacij so se svečanosti udeležili tudi predsednik OLQ
moracijc na postaji, je bilo m seji navzočih tudi približno 301 meščanov. Predsednik LOMO Ivan Kolenc je prebral brzojavko generalnega podpolkovnika Dušana Kvedra in Borisa Kocjančiča iz Ljubljane, ki sta se cpravičfla zaradi izostanita na prireditvah občinskega praznika, nakar je govoril o pomenu občinskega praznika in nje-
Gromska pojata, kaj takega Pa še ne! V ponedeljek zjutraj sem še ležal in sanjal o »društvu podeopatarjev« v Brestanici, ki so mi prejšnji dan poslali vabilo ozir. »propusnico«, ko prihrumi v sobo moja Ku-nigunda:
»Vstani, Pepče, hudih leni zanikrni! Po nebu frčijo leteči krožniki, ti pa smrčiš! Sram te bodi, mrha grda, meni bo padlo kaj na glavo, ti pa v postelji! Alo, pokonci in pred hišo!« se je drla kakor sraka in me zbe-zbezala iz toplih odej. Postavil sem se pred najino bajto to začuden pogledoval po nebu. Nekaj se je kadilo v daljavi in precej visoko je bilo, kaj pa je bilo, ne bi mogel reči Ob sedmih pa jo je k nama že pri-krevsala stara Kačevka in nama natrobila, da se bodo krožniki pocenili, ker take »reči po luft fr li j o ...«
»O, seveda,« sep ji dejal, »kakor voda v Brežicah!«, pa me je <;amo hudobno pogledala to dejala, da sem brezverec, ker še v krožnike ne verjamem.
»Tisto pa spet ne, v polne,
osebno kadar kakšne kurje note ali svinjske krače čez nje
gledajo, prav rad verjamem!« sem začel pripovedovati, pa sta me ženski kar odrinili in se zavlekli v kuhinjo, da bi iz kavi-ne gošče pogruntali kaj novega.
No, letečo cigaro, krožnik, žogo, balon ali nekaj podobnega smo vendar le tudi pričakali. Zdaj bp spet križanja in čakanja, da »nekaj bo, ko take reči po zraku hodijo...« O, seveda bo, največ seveda — čve-kar'» in zapravljanja časa.
cev v Brežicah otvoril proslavo
Franc Butara in se spomnil n;k ckraincsa c<Ibora Soeia,i- OdbcrmU m gostje so P obletnice ustanovitve Brežiške sti6n8 zvcze Franc Kolar> ofi. cete, njento žrtev m vseh, ju c-rj. H A ljudska poslanca Lojze Mlakar in Živko Bcrnot ter odborniki LOMO Brežice.
Ob pol 10. uri je bila v veliki dvorani Prosvetnega doma mesta predsednik ljudskega od- slavnostna seja Ljudskega odbora mestne občine Ivan Ko- bora mestne občine. Poleg golene, nakar so položili pred stov, ki so se udeležili kome-
so v letih osvobodilnega boja žrtvovali za svobodo domovine svoja življenja. Za njim je počastil spomin padlih in žrtev fašističnega terorja v imenu
gostje so si pc seji ogledali gospodarsko i« ostale razstave ter Posavski muzej. Popoldne pa so bile v Brežicah motorne dirke in turnir košarkarjev domačega Par tizana in Zagrebčanov. Spored prvega Posavskega tedna in prireditve ob letošnjem občinskem prazniku Brežic so bile s tem dostojno zaključene.
KRONIKA NESREČ
Milan Drslvenšek, 30-letni ru- J Alojz Podpečan, 47-letni pos. dar iz Dolnjega Leskovca, za-1 iz Zgornje Sušice, to 28-let.m
— Kaj gromska!
ne zna brati, strela
poslen v rudniku Senovo, si je 18. oktobra pri vožnji z va-gončkom poškodoval desno nogo.
Ano Molan, 34-letno poljsko delavko iz Sromelj št. 19, je 18. oktobra pretepel mož to ji prizadejal poškodbe po telesu in na glavi.
Milanu Smoliču, 23-letnemu delavcu iz Orehovca pri Kostanjevici, je 19. oktobra med delom padel na levo nogo kos železa to je dobil precejšnje poškodbe na nogi.
Julika Vunetič, 50-letna posestnica iz Drenja št 97, Brdo-večko Prigorje, je 19. oktobra podirala drevje v gozdu, pa jo je debelo drevo vrglo šest metrov v zrak in si je pri padcu polomila rebra to dobila še druge poškodbe.	,
Avgust Hlebec, 71-letni upokojenec iz Dol št. 48, je 20. oktobra padel na njivi to si prebodel zgornjo in spodnjo čeljust ter poškodoval levo oko.
Jelica Raženj, 24-letna hči posestnika iz Drenja, Brdoveč-ko Prigorje, se je prevrnila 21. oktobra z vozom in si pri padcu izpahnila desno roko.
LOVSKA RESNICA
»Veš zadnjič sem bil v gostilni, pa mi je neki lovec povedal, da je ustrelil...«
»Tiho, tiho! Nikar ne raznašaj laži naprej Ni lepo!*
Karel Zajc, delavec, prav tam, sta se 24. okt. pri ličkanju koruze stepla. Alojz Podpečan je Karla Zajca pretepel s kolom brat Karla Zajca pa je Podpe- i kakor je bilo pomotoma tiskano, čana vrezal z nožem *
POPRAVEK
Bralce našega tednika prosimo, da popravijo rezultat rokometne tekme Svobode Krmelj in Partizana Novo mesto, o kateri smo pisali pretekli teden. Zmagali so igralci Krmelja z rezultatom 16:15 in ne 16:80,
Iz brežiške porodnišnice
V porodnišnici naše bolnišnice so prejšnji teden rodile: Jožefa Solce iz Planine št. 10 — deklico; Marija Stadler iz Bi-| stride ob Sotli — deklico; Marija Soško iz Sobenje vasi 32 dečka; Angela Ajdnik, Hu-io Brezje št. 10 — deklico; An-; oni j a Šeško iz Sobenje vasi t. 1 — dve deklici; Matilda Kolar iz Lukovca (Klanjec) — deklico; Nada Štritof iz Kra-ijevca 95 — dečka; Marija Bratuša iz Bistrice ob Sotli — deklico; Pepca Martinec iz Črešnjevca št. 17 — deklico; Darinka Vukadinovič iz Skopic št. 40 — deklico; Marija Jalovec iz Mrzlave vasi št. 33 — deklico f Antonija Krunar iz Mal-kovca št. 12 — deklico; Štefka Kranjc iz Podgorice št. 25 (Za-bukovje) — dečka. — Čestitamo!
— Si videl, že spet se nekdo obeša na raketo!
Mahnil sem jo v Sevnico to milo žvižgal tisto lepo narodno: »Jaz sem pa Kranjčičev Juri...«, pa se mi je sredi pesnice zahotelo dobrega kruha in sem se podal v hišo, kjer take reči prodajajo. Pa me je nadrl možakar, ki dobiva 15 jurjev za najemni-r.o stare bajte, s tako nagravž-nim; besedami, da sem si obe ušesi zataknil in pobegnil s sev-niškega trga. Na Blanci sem mimogrede zavpil cestnemu nadzorniku, naj ob regulaciji ne meri cestnih del samo z mali-ganskim metrom, ustavil sem se pa šele zvečer v Krškem. Milo, čudovito nežno je donelo iz kino dvorane: »Kaj ti dam, kaj ti dam, če te malo požgečkam?« — »Nič ne daj, samo upravnik naj se na to umetniško ploščo čimprej usede s celo svojo težo!« sem zarjul v dvorano to odšel domov. Dokler ne ozdravim od te melodije, se ne bomo več videli! Pozdrav!
Vaš Pepče.
Naročnikom Posavskega tednika!
Vsi naročniki, ki še niso poravnali zapadle naročnine za drugo polletj’e 1934, bodo dobili v prihodnjih dneh opomine in položnice. Prosimo jih, da zaostalo naročnino takoj nakažejo. Prav posebno Pa ponovno opozarjamo na plačilo zaostankov vse zamudnike, ly navzlic vsem dosedanjim opominom če niso poravnali zaostale naročnine iz leta 1953 in za prvo polletje 1954.
Brezplačno nezgodno zavarovanje velja le za tiste naše naročnike, Id imajo v redu poravnano tekočo naročnino!	UPRAVA
'•-Tirnf*? ir»		rrlo^-'fa	svi-
n f r» !	v	ntMak» kož koristite
■'"V	? !*V	
SCOI E RS
zbiralnica kož .
!fšk®*‘aBierce
NOVE ODKUPNE CENE ZA SVINJSKE KOZE:
kg la.,.	290 din
kg II a . . .	160 din
kg III a . . .	129 din
kg IV a . , .	90 din
KINO BREŽICE Od 1. do 4. novembra premiera argentinskega filma: »KALNE VODE TEČEJO«. Od 5. do 7. novembra premiera angleškega filma »VLOMILEC«. — FN 38.
KINO KRŠKO
30. in 31. oktobra ameriški barvni film »TROBENTE IN BOBNI«.
3. in 4. novembra ameriški film »NJENO ŽIVLJENJE«.
KINO KOSTANJEVICA 30. ta 31. oktobra ameriška i ljubezenska drama »NJENO ' MAŠČEVANJE«.
KINO SEVNICA in 31. oktobra nemški »MAJA V TANClCI«.
30.
film
Beimi
30. oktobra v Studencu pri Sevnici;
4. novembra v
novembra
novembra
Sevnici; v Zabukovju; v Brežicah.
V okraju Celje: 5. novembra
v Pristavi.
Izgubila sem v torek, 26. okt, od 3. do pol 4. ure v Krškem denarnico z raznimi dokumenti in denarjem. Poštenega najditelja prosim, da vrne v upravi »Posavskega tednika« vsaj legitimacijo to dokumente. — Albina Andrej aš, Vihre 36, p. Cerklje ob Krki.
Vinograd s stanovanjsko hišico to kletjo ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista.
Naprodaj pogrezljiv šivalni stroj znamke »Singer«, dobro ohranjen. Rožman Jože, Libna 14.
Naprodaj lepa nova hiša z gospodarskim poslopjem, pripravna za obrtnika ali uradnika, leži med Vidmom in Brežicami. Vprašajte pri Zupančiču, soboslikarju na Vidmu.
Prodam meški površnik za srednjo postavo, zelo dobro ohranjen. — Vprašajte: Videm— Krško, Prešernova 3.
Naprodaj je parcela na Drnovem, ležeča ob cesti v izmeri 922 rrr, primerna za postavitev stanovanjske hiše. Kupni pogoji so ugodni. Vprašajte pri Stanko Franc, Videm— Krško, Aškerčeva ulica 8.
ig	^	ANTON INGOLIČ.
SONČNA REBER
»Da, z vozom, kakor smo prišli . sem!« je Lizika podjetno pritrdila in pričakujoče pogledala dedka.
»Res, to bi bilo nekaj!« je Osojnik spregovoril počasi, vprašujoče pogledal najprej otroke, potem pa se ozrl preko množice, ki se je polagoma umirjala, na cesto, po kateri so drvela v to in ono smer številna vozila, tudi vprežna. »Prav imata,« je slednjič oživel, »poiskali si bomo konja in voz in se odpeljali do glavne proge. Počakajte, počakajte malo!«
Živo se je dvignil in naglo odšel na cesto.
Najprej je našel konja, potem še vozilo.
Sredi popoldneva so krenili proti jugu. Otroci so sedeli vrh prtljage na razmajanih garah z dvema kolesoma, Osojnik pa je moško stopal ob sicer velikem, a počasnem, na bedrih ranje-' nem sivem vojaškem konju. Čeprav je bila cesta široka, so se otroci sprva bali številnih avtomobilov in kamionov. Osojnik pa jim je spodbudno vzklikal: »Nič se ne bojte, samo da imamo voz. Počasi gre, a tudi
počasi se daleč pride. Držite se, da ne padete! Hijo, sivec, hijo!«
Kmalu pa so mu jele pešati noge, tudi konj je začel stopati počasneje.
»Ne, tako pa ne bo šlo,« je dejal in poganjal sebe in konja »Pojdimo, pojdimo!«
Ko je zagledal blizu ceste še ne docela popaseno deteljišče, je zavozil na rob ceste in izpregeL
Detelja je konja vidno okrepila
»Zdaj ti bomo še nekaj pridali,« je dejal, ko ga je spet napregel. Spravil se je na voz in nategnil na mnogih mestih zavozlano vrv, ki mu je služila za vajeti. »Sivko, poskoči malo! Prej si vlačil topove, ki so pobijali očete, sinove, brate in sestre, zdaj pa voziš ljudi, ki nočejo nikomur nič, hudega. Daj, daj!«
Lizika in Anica sta švrknili vsaka s svojo šibo, Tinček pa je zakrilil z ročicami.
»Hi! Hi! Hi!«
Sivec se je aa splošno veselje pognal v tek.
Prehiteli so ta in oni voz, v katerega so bili vprežen! še
slabši konji, predvsem pa so prehitevali pešce, ki so nosili na hrbtih velike in težke kovčke, košare ali cule. Čedalje če-šče se je dogajalo, da se je kdo prijel za voz in v jeziku, ki ga Osojnik navadno ni razumel, prosil, naj se ga usmili in vzame k sebi. Osojnik je sprva le odkimaval z glavo, češ da je vez premajhen in konj preslab; ker so pa pešci postajali čedalje vsiljivejši, nekatèri so se kar obesili na stranice ali vrgli kovček na voz, je postajal tudi Osojnik bolj in bolj siten.
»Proč! Proč!« je kričal slovensko pa nemško in rusko in celo hrvaško. »Ali ne vidite, da ni prostora? Poglejte kljuse, še nas komaj vleče! No, proč, proč!«
S prihajajočim mrakom se je teže in teže otepal vsiljivcev. Dvakrat so že ustavili konja in navalili na vozilo. Sele prestrašeni kriki otrok so jih prepodili. Sprevidel je, da na cesti ni več varno. Izgubi lahko vozilo ali konja, ali pa oboje, zato je zavil na prvi kolovoz, ki se je odcepil od glavne ceste. Ustavil je šele na dvorišču velike kmetije, kjer pa ni bilo videti in slišati žive duše. Voz in konja je spravil v nekakšno kolarni-eo, ki io je — kot je bilo vi-I deti — vojska šele pred kratkim ! zapustila. V kol amici je bilo po i tleh raztresenega toliko sena,
da je konja pošteno nakrmil. Potem je stopil v hišo, da bi našel kaj za otroke in zase. Tudi notranjščina mogočne hiše je pričala, da so se tod ustavili vojaki, najprej nemški, potem pa ruski Omare so bile odprte na stežaj, miznice so ležale po tleh stoli so bili polomljeni, šipe v oknih in okvirih po stenah razbite. Prej pa je tu gotovo gospodarila trdna in pridna kmečka družina. Torej se jim je pripetilo, kar so prejšnja leta storili hudega nam! je prešlo Osojnika malodane z zadoščenjem. Leta in leta so živeli zadovoljno in mirno v tej hiši, iz leta v leto je raslo njihovo blagostanje. čez noč pa so izgubili vse. Izgubili so še več, kakor so imeli, izgubili so tudi to, kar so zadnja leta nagrabili in naropali križem Evrope, tudi pri nas. Prav se jim je zgodilo, prav!
Iz škodoželjnega razmišljanja ga je iztrgal pogled na žensko, ki je ležala na tleh med blazinami in odejami- Ležala je vznak in bila gola do pasu, a tudi prsi so ji gledale iz razcefrane bluze. Stopil je bliže; tedaj je opazil, da ima obraz poln višnjevkastih podplutb, med razkrečenimi nogami pa ji leži kepa strnjene, črnkaste j krvi.
j »Jezus. Jezus!« je zavzdihnil, ■ pograbil cunje, ki so ležale na
tleh, jih vrgel na goloto mrtve žene in naglo zapustil sobo.
»Otroci, gremo dalje!« je zahropel, ko je prišel spet na dvo-rišče
Naložil je otroke na voz, zaprege! in pognal dalje po kolovozu do naslednje hiše, ki je bila prav tako opustošena kot prva, a brez mrliča, kakor se je prepričal, še preden je izpregel. V kuhinji z na pol razkopanim štedilnikom je našel celo nekaj neodprtih konserv. Zanetil je ogenj in pripravil večerjo.
Ko je spravil kar v kuhinji, kamor je znosil prtljago, otroke spat, so se oglasili zunaj nagli koraki. Ni še dosegel vrat, da bi jih zapahnil, ko je pritekel v vežo in potem planil v kuhinjo visok, kakor okleščen bor suh nemški vojak.
»Imate civilno obleko?« je vprašal zadihano.
»Kaaaj?« je Osojnik zategnil.
»Civilno obleko!« je pohitel Nemec. »Vsak čas lahko kdo pride Sest let sem bil v vojski, šest let... Čujte, dajte, da se preoblečem...«
Osojnik, ki se je prvi hip vsiljivca ustrašil, se je nenadoma zastrmel vanj. Nekaj znanega je opazil v njegovem obrazu, znani toni so udarjali iz njegovega glasu.
»Od kod si?« je vprašal.
»Vseeno od kod,« je vzkliknil moški nestrpno, »zdaj sem po-
begli ruski ujetnik in če me najde patrulja, je po meni. Pomagajte mi, pomagajte človeku, ki je bil pred vojno konjski hlapec...«
»Kje si služil?«
»Večinoma na Saškem, v Al-bertshoffu, blizu ...«
»V Albertshoffu?«
Osojnik je še pozorneje pogledal begunca.
»Da, da, ampak zdaj gre za to, da se rešim ujetništva. Dajte mi obleko! Hitro, hitro!«
Osojnik se ni zganil.
»Johann?« je vprašal, kakor da še vedno ne verjame svojim očem.
»Da, Johann!«
»Si služil pri vdovi Schwartz-bartl?«
»Da, pri vdovi Schwartzbartl, pri gospodu Fritschu, Holzerju in Schmidu in vrag vedi pri kom še ... Ampak to zdaj ni važno. Zdaj moram imeti civilno obleko, slišite, civilno obleko, sicer me odpeljejo v Sibirijo ali še kaj hujšega napravijo z menoj. No, starina, bo kaj?«
»Seveda bo. Me ne poznaš? Jaz sem Matthias Osojnik iz Jugoslavije.«
Sele zdaj je dolgi, ob bega zasopli vojak pozorno pogledal Osojnika, ki se je od presenečenja odmaknil k ognjišču, a minilo je precej časa, preden ga je vojak spoznal,
(Dalje prihodnjič)