V e s t n i k. Učiteljski konvikt. Gospa Franja Papa, soproga škofjeloškega g. nadučitelja, na knjižico »krajc. podružnice« štev. 34 5 K. Omenjena gospa je otvorila v skofji Loki trgovino s papirjem in knjigoveznico. V zalogi ima tudi vsakovrstne šolske potrebščine po najzmernejših cenah. Gospa Papa je obljubila redno podpirati »Učiteljski konvikt«. Zato priporočamo to novo trgovino zlasti slavnim šolskim vodstvom po Gorenjskem. — Trije bohinjski romarji namesto za »jerpergo« na Bukovici 3 K; g. FranKozjak nabral na Poljšakovem vrtu v Zagorju ob Savi 47 K Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz marenberškega okraja št. 19 in 20. Na zadnji je bilo le za l"20 K znamk; no, vsekako bolje kakor nič. Obe kolekti sta bili poslani gdč. učiteljici Heleni Franketovi. — Iz radovlj iškega okraja št. 22, poslana g. nadučitelju V. Zavrlu. Pri tej kolekti imata posebnih zaslug gg. nadučitelj Andrej Grčar in učitelj Viktor Grčar. Kolekta je vredna nad 30 K. — Iz kočevskega okraja št. 45, katero je prejel zdaj v Vel. Laščah bivajoči Ijubljanski učitelj g. Jos. Pavčič. To kolekto, katera je imela prav lep uspeh, je opremil g. nadučitelj F. stefančič iz Vel. Lašč s posebno okrožnico, s katero vzpodbuja učiteljstvo za nabiranje znamk ter hkrati določuje kraje, po katerih naj kroži kolekta. Pametno! — Iz krškega okrajaje došel prepis kolekta št. 16 in pa kolekta št. 31, katero je prejela gdč. A. Kolnikova. — Iz ljubljanske okolice se je srečno vrnila kolekta št. 23, katero je prejej g. nadučitelj V. Levstik. Le tako naprej! Zrno do zrna . . . Poštni čekovni promet učiteljskega konvikta štev. 865.506. G. državni poslanec Ivan Plantan, c. kr. notar v Ljubljani, na račun pokroviteljine 100 K; gg. Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, knjigotržca v Ljubljani 50 K;g. Ivan Resman, načelnik žel. postaje v p., slovenski pisatelj v Ljubljani 20 K; g, Ivan Bonač, trgovec s šolskimi potrebščinami v Ljubljani 10 K; gospod Ivan Giontini, trgovec s šolskimi potrebščinami v Ljubljani, 10 K; g. dr. Fr. Horvat, c. kr. notar v Idriji 10 K; gosp. dr. Matija Hudnik, advokat v Ljubljani 10 K; gosp. dr. Alojzij Kokalj, advokat v Ljubljani 10 K; g. dr. Edo blajmer, primarij v Ljubljani 10 K. — Ziveli učiteljski dobrotniki! Bog plati! J. Dimnik, blagajnik. Osebne vesti na Kranjskem. Marija Sušteršičeva pride iz Hotedršice v Grahovo, Leopoldina Rantova iz Starega trga pri Ložu v Hotedršico, Pavla Lampetova iz Cerknice v Stari trg in Marija Blaznikova iz Fare v Banjaloko. Začasno vodstvo ljudske šole v Zagorju je prevzel Matija Pelko, doslej učitelj v Senožečah, Julij Čenčič pa je začasno premeščen v Zagorje. Absolvirani učiteljski kandidat Ivan Kren je imenovan za provizoričnega učitelja deške šole v Kočevju, izprašana učit kandidatinja Ivana Lampetova pride na slovensko paralelko enorazrednice v Nemški Loki, Justina Schwingerjeva pa na dvorazrednico v Dolgi vasi v kočevskem okraju. Terezija Lavrenčičeva pride iz Loškega potoka v Veliko dolino, Josipina Revelantova pa iz Velike doline v Čatež. Izprašani učit. kandidat Ivan Erbežnik je imenovan za Kostanjevico, Matija Brezovar za Šent Rupert in Ivan Arnšek za Leskovec. Provizorični učitelj Jožef Sbaschnik pride na enorazrednico v Zdihovo, izprašani učit. kandidat Jožef Eppich pa kot pomožni učitelj na trorazrednico v Stari log. Izprašana učit. kandidatinja Matilda Goriškova je imenovana za provizorično učiteljico na dvorazrednici v Trebelnem, Marija Sedejeva pa na štirirazrednico v Trebnjem. Fran Silvester, doslej učitelj na Colu, pride za šolskega voditelja na Črni vrh, Vinko Engelman iz Velikih Lašč v Trnje, izprašani učit. kandidat Ivan Mercina na Slap, Bogomir Felgič na Col, v Loški potok prideta kandidatinji Marija Pezdirjeva in Angela Ferličeva. Kandidat Josip Krauland pride v Kočevje, Anton Vode pa v Mirno peč. V Srednjo vas pri Kočevju pride Adela Reven, v Reko pa Alma Rčssmann. Šolske vesti s Koroškega. V stalni pokoj stopita gg. nadučitelja T. Lesjak v Škocijanu in A. Michorl v Maloščah. Za šolskega voditelja v Lipaljivasi je imenovan g. A. Woschitz, učitelj v Maloščah. — Za podučitelja sta imenovana gg. Jan. Fleis v _t. Lipšu in T. Bliitnl v Maloščah. — _>ola v Mohličah je razširjena v dvorazrednico. Novo šolo (utrakvistično) so dobili v Šmarjeti pri Pliberku. Novi šoli nameravajo ustanoviti v Podrožčici in v Kloštru pri Grebinju. Sedemdesetletnica. Svojo sedemdesetletnico je obhajal dne 25. preteklega meseca g. Janez Saje, nadučitelj v pokoju in posestnik v Šent Jerneju. Ob tej priliki mu je došlo mnogo lepih čestitk, n. pr.: »Ko bode poln deseti križ, šele pojdi v paradiž!« — »Daruje naj ti Bog za preobilni trud in trpljenje dolgotrajnega službovanja miren, sladak večer!« Gospod Saje ima po svetu mnogo učencev, saj je služboval 48 let. Te dni ga je zagledal nekje na kolodvoru učenec iz 1. 1854. in je od veselja jokal, da mu še živi učitelj. — Sedemdesetletnemu učiteljskemu veteranu naše čestitke! Izdali so se! V svoji 23. številki smo začeli priobčevati razpravo »K1 e r i k a 1 i z e m i n m i«. V odstavku, priobčenem v imenovani številki, nismo ni z besedico omenili niti naših domačih klerikalcev niti njih časopisja (»Slovenca«, »Domoljuba«, »Mir« itd.) vendar se je zagnal »Slovenec« v nas z vso njemu lastno strastjo ter izkuša z ironijo ovreči naše dokaze. Tako so se gospodje pri »Slovencu« nehote izdali in s tem najlepše izpoiredali, da se tiče njih, kar pripoveduje naš članek. — »Slovenčeve« zabavljice nas seveda niti najmanj ne ovirajo, da bi ne nadaljevali z započetim koristnim delom. Zato bo imel »Slovenec« še večkrat priliko, da bo pihal, kar ga peče. Kako naj rečemo temu? V 22. štev. smo priobčili članek »Ponavljalna šola na Kranjskem«. Ta članek je zbudil obče zanimanje in menda tudi provzročil obče gibanje krajnih Šolskih svetov. Ponatisnil ga je tudi »Slovenski Narod«. Pozvedeli smo iz povsem zanesljivega vira, da je prišel odzgoraj ukaz, ki pravi, da so oni učitelji, ki so zakrivili ta članek in ono gibanje, »ausfindig zu machen.« Zakaj? To menda ni težko uganiti ! Mi seveda garantujemo, da ne bo nihče »ausfindig gemacht«, da se ni torej nikomur ničesar bati. Vendar pa opozarjamo svoje tovariše, da naj bodo previdni, da jih ne dohiti po nedolžnem nesreča, zakaj »das Auge des Gesetzes wachts seveda samo takrat, kadar bi treba učitelja prijeti za tilnik ! Stara mizerija in nova bremena. Učiteljstvo bije obupen boj za izboljšanje svojega neznosnega materialnega položaja. Razburjenje in ogorčenje med našimi vrstami je velikansko. Tako vse kipi in vre, kakor pred izbruhom kake meščanske vojske. Vzlic temu se ne ganejo poklicani faktorji, da bi napravili konec tem kričečim, vnebovpijočim razmeram : mirno gledajo, kako izumira naš stan in kako pošteni delavci stradajo in trpe! Ali res mirno gledajo ? Ne ! Pri zeleni mizi si vedno izmišljujejo nova bremena, ki jih nakladajo izsesavanemu učiteljstvu na šibka ramena. Sedaj dobimo novetednikeinnovematrike. Pa ne zato, da bi bilo dosedanje pisaštvo olajšano in zmanjšano — ne ! — š e mnogo več ga bo! Tako bo učitelj vsaj vedno tičal nad knjigo in papirjem, da bo lažje preslišal, kako mu kruli po črevih ! Zlasti voditelji večrazrednic bodo imeli sedaj toliko pisanja, da si bodo morali najeti suplente, ki bodo učili namesto njih, da bodo sami lahko opravljali funkcijo — pisalnih strojev ! Učiteljsko društvo za ormoški okraj priredi dne 8. septembra v Ormožu na vrtu g. Kalchbrennerja (pri Solncu) koncert na korist učiteljskemu konviktu v Ljubljani. Vzpored obsega moške in mešane pevske zbore, kakor sviranje polnoštevilne gradjanske godbe mesta Varaždin ter razne zabave. Začetek popoldan ob 4. uri. — Vstopnina 1 krono. V slučaju slabega vremena vrši se ta koncert 11. septembra po istem vzporedu ravno tam. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Šoštanja nam poročajo, da je sklical tjakaj kandidat celjskega volilnega okraja, g. F. Roš, dne 14. pret. mes. volilni shod. Na shodu je bil baje tudi govor o šoli. Če smemo verjeti svojemu dopisniku, je neki župan zahteval, da se bo moral novi poslanec zavzeti za poldnevni pouk, češ, da bo le tako pomagano kmetu. Ako je to resnično, je jako žalostno. Kje si »Zveza«? Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« nas prosi, naj objavimo to prošnjo : »Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani je sklenila v odborovi seji dne 10. avgusta t. 1., da še letos prične graditi svoj lastni šolski dom ?a otroški vrtec na Savi pri Jesenicah. Skrb za izvršitev tega sklepa je družbeni odbor poveril odbornikuv prof. dr. Ivanu Svetini, bivajočemu sedaj na počitnicah v Zirovnici na Gorenjskem. —• Važnost Jesenic v narodnem oziru je znana. Poleg tega pa bo otroški vrtec na Savi pri Jesenicah, ki bo imel dva oddelka, jako dobrodelna naprava za mnogoštevilne otroke tamošnjih večinoma ubožnih tvorniških delavcev. — Ze je prejela družba sv. Cirila in Metoda lepih darov posebe za »Jeseniški vrtec«, za kar se blagim darovateljem iskreno zahvaljuje. — A ker bo nova zgradba zahtevala preiejšno vsoto, kakršne bi družba s svojimi rednimi dohodki ne zmoglar in za katero dosedanji darovi še nikakor ne zadostujejo, se obrača družbeni odbor ob tem svojem za ves slovenski narod velevežnem podjetju — brez sile sicer, vendar pa z zaupno prošnjo do vseh zavednih Slovencev, naj pomagajo družbi izvršiti to podjetje tako, da ji ne bo treba v to svrho delati dolgov, ki bi jo ovirali v njenem rednem delovanju. — Da- rovi, namenjeni posebe za »Jeseniški vrtec«, naj se pošiljajo v počitniški dobi (po poštnih nakaznicah) na naslov: Profesor dr. Ivan Svetina v Zirovnici na Gorenjskem. — Ako pregledujemo imenik pokroviteljev družbe sv. Cirila in Metoda v družbenem koledarju, čitamo tu mnogo imen slovenskih rodoIjubov, ki nikakor niso bolj imoviti nego mnogi drugi, ki se rdoslej še ne nahajajo v tem imeniku. Naj bi poslednji porabili to priliko v to, da z veledušnim darom (200 K) za »Jeseniški vrtec«, katera vsota se lahko plačuje tudi polagoma — v več obrokih, postanejo pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor pošlje 20 K, postane ustanovnik. Oboji naj se hkrati izrazijo, h kateri podružnici naj jih prištejemo kot pokrovitelje ali ustanovnike. Dobrodošli pa so tudi manjši darovi, ker »zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«, ali — če ne palača, pa vsaj lično in primerno zavetišče za jnašo slovensko deco. Šolnina na trivijalnih in glavnih šolah v Pragi pred 50 leti. Solnina na trivijalnih šolah je znašala v praških župnijah 35 starih krajcarjev mesečno, siromašni roditelji so plačevali le 17 krajcarjev. Na glavnih šolah pri pijaristih je znašala šolnina 52 kr., na spodnji realki pri pijaristih 63 kr. mesečno. Največja plača učiteljice. Gotovo ni še nikdar dobila nobena učiteljica za svoj trud take plače, kakor jo dobiva gdč. Bealrice Bendt, odgojiteljica ameriškega milijonarja Williama Witneya. Gdč. Bendt dobiva letne plače 4000 funtov Šterlingov (okolo 100.000 kron). Učiteljica gdč. Hamvett, vzgojiteljica otrok milijonarja Knoxa, dobiva le 2000 funtov šterlingov, torej 50.000 kron. Uredba učnega časa na učiteljiščih. Naučni minister je izdal odredbo, da morajo uvesti po vseh učiteljiščih in ž njimi združenih vadnicah takoj po prvi učni uri odmor 5 minut. Ako pride po četrti učni uri še peta ura, mora biti vmes odmor 10 minut. Začetek odmorov mora biti tako urejen, da pride na vsako učno uro enak del. Kjer trajajo božične počitnice do 1. prosinca, morajo uvesti tako na učiteljiščih kakor na vadnicah tudi 2. dan prosinca kot pouka prost dan. Ta odredba ima veljavo s prihodnjim šolskim letom 1904/1905. Kdaj neki dobimo naučnega ministra, ki uredi učni čas tudi na ljudskih šolah ? Tečaji za zdravljenje jecljajočih šolskih otrok. Po razpisu c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 23. avgusta 1904, št. 28.453, se bodo vršili tudi letos na Dunaju štirje tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Začeli se bodo meseca oktobra in bodo trajali po pet tednov. Udeleževati se jih morejo tudi ljudskošolski učitelji, da se nauče dotične metode. Natančna določila o teh tečajih se bodo razglasila o pravem času. Realci na vseučilišču. Dne 5. pr. m. izišla ministrska naredba določa, da se abiturijentje realk smejo posvetiti vseučiliškim študijam, ako napravijo dopolnilni izpit iz latinščine, grščine in fil. propedevtike. Take preizkuševalne komisije se sestavijo v vseh vseučiliških mestih. Klasičnih jezikov se smejo realci v ta namen učiti zasebno, na nekaterih realkah pa se uvede latinščina, ozir. tudi grščina kot neobvezni predmet. Nove visoke šole. S cesarsko naredbo z dne 31. pr. m. sta se proglasili rudarski akademiji v Ljubnem in Pfibramu v rudarski visoki šoli. Učna doba se podaljša od treh let na štiri leta, oziroma za absolviranje obeh strokovnih skupin od štirih na pet let. Nadalje se uvede prvi državni izpit o temeljnih in splošnih tehniških disciplinah, dočim bo dosedanji drugi in strokovni izpit v bodoče praktičen in teoretičen. Nadalje sta dobili imenovani šoli pravico promoviranja za doktorja montanskih znanosti. Rektor dobi naslov »magnificenca« ter bo nosil pri slovesnih prilikah zlato častno verigo s cesarjevo podobo.