n Najrečji slovenski dnevnik k $6.00 Iv Združenih državah IVeJja za vae leto - • . Za pol leta ..... Za New York celo leto - n Za inozemstvo celo leto $3.00 $7.00 $7.00 tast;sIovenskihide!ayeev"Y Ameriki. The hurgMt Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Claaa Blatter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. - s TELEFON: COSTLAHDT 3878, NO. 13«. — ŠTEV. 138. NEW YORK, TUESDAY JUNE 14, 1927. — TOREK, 14. JUNIJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Zaslepljena Italija pod Mussolinijevo pestjo. HINAVŠČINA IN PRILIZOVANJE STA POSTALA GLAVNO SV0JSTV0 ZASLEPLJENE LJUDSKE MNOŽICE ga je hotel ustreliti, ko je stal na balkanu palači Chigi, je bil fašist. Noben sultan, noben šah in noben rimski imperator ni bil nikdar bolj skrbno zavarovan kot je danes Mussolini. Mussolini noče več med ljudi. — Na zborovanjih, kjer je primoran govoriti, kar mrgoli špijonov in ovaduhov. — Dandanes ni v Italiji nihče varen pred anonimnimi obrekovalci. — Mussolini smatra vsako pošteno kritiko fašistovskega režima za zločin. — Začel se je ^bati svojih lastnih pristašev, ki so bili kruto razočarani. — Finančni minister Volpi je ,v dvanajstih mesecih "naredil" milijon lir. Poroča J any LIC AS. Umaknitev diktatorja Mussolinija iz ljudskih množic, kojih odobravanje je nekoč tako prijetno zvenelo v njegovih ušesih, skrajne varnostne odredbe, da se zavaruje njegovo varnost ter nemir, ali celo nezadovoljstvo njegovih pristašev, — vse to predstavlja glavne politične simptome, katere lahko opazi človek, ki obišče Italiio po daljšem času. Najbolj očividen med temi simptomi je umaknitev Mussolinija iz javnosti. Le izbežen pogled nanj, ko hiti mimo v svojem oklopnem avtomobi j lu, je mogoče ujeti le z rizikom takojšnje aretacije, j Ceste, po katerih gre v svoj urad ali se vrača iz 1 njega, so zastražene. Ko sem se ustavil na eni teh ulic, da pozdravim prijatelja, mi je rekel pri-prosto oblečen mož dvorljivo, a odločno, naj grem naprej. Pozneje sem izvedel, da je ta moj prija-jatelj osumljen, čeprav je zelo ugleden zdravnik. Policija ni hotela vedeti le vsega glede mene, kar je lahko pojasniti, če živi tujec v hotelu, pač pa kaže isto zanimanje za prebivalce vsake sobe in vsakega stanovanja po vsej deželi. Kar se tiče poti, po kateri gre Mussolini domov ali v urad, je posejana z vsakovrstnimi, civilno oblečenimi možmi. Prebivalci ob celi noti so morali podati podroben seznam vseh oken in ljudi, o ka terih je mogoče pričakovati, da bodo gledali skozi ta okna. Bil sem v Rimu, ko so proslavili fašisti osmo obletnico ustanovitve stranke. Vršilo se je veliko zborovanje fašistov ga trgu v bližini mojega hotela. Bil sem prepričan, da bom videl zborovanje in mogoče celo Mussolinija. Prišlo pa je drugače. Tekom zborovanja ni smel nikdo zapustiti hotela ali stopiti vanj ali pa pogledati skozi okno. Razven tega pa ni bilo Mussolinija od nikoder. Moj brivec, ki je dober fašist, in ki nosi svojo črno srajco s ponosom, mi je povedal naslednjega dne, da je bil aretiran ravno izven mojega hotela, ko je šel na zborovanje, ker ni korakal v oddelku s svojim višjim častnikom na čelu in ker ni imel s seboj svojih identifikacijskih listin. Njegov maj hni dečko je bil srečnejšo od naju, kajti videl je Mussolinija v novi fašistovski vojašnici. Deček, ki je star osem let, je korakal z ostalimi nedoletnimi čr-nosrajčniki. Predno pa je prišel Mussolini v vojašnico, so skrbno preiskali žepe vseh teh nedolžnih otrok! Mussolini ni pregledal vangardistov in miličar-jev, kajti moj brivec mi je pojasnil, da so ti oboroženi s puškami in bajoneti. Do zadnjega poskušenega atentata, je Mussolini pogosto nastopil in govoril v javnosti. To je ugajalo njemu in lahko si mislite, da so ga črnosrajčniki radi poslušali, ko jim je pripovedoval, da so "sol zemlje" in da ji bodo kmalu vladali; da ni pot v Pariz niti izdaleka tako dolga kot pot v Tipperary. Njegova magnetična osebnost je vzbudila njih domišljijo, utrdila njih udanost ter podnetila ogenj njih oboževanja polnih herojev. Ti dnevi osebnih stikov pa so končani. Roka otroka, ki je izstrelila krogljo na jekelni oklep trinoga, je nosila črni fašistovski rokav. Zaniboni, ki stov, ki so izjrnali prvotno boljše fašiste in ki so pogosto prisilili Mussolinija k nasilnim odredbam, Njegovo časopisje, — edino časopisje. — mu poje slavospevo v vsaki izdaji. Mussolini je napravil kritiziranje za zločin, ki je kaznjiv z zaporom od par mesecev pa do petih let. Policija so loti vsake ovadbe: — Govoril je slabo o Musso-liniju! — iVpmv je vsebovana v nepodpisanem pismu. Vsakdo si prizadeva stopiti na varno stran.) Zbor slavospevov narašča takoj da se mu pridružujejo eelo nje. povi sovražniki. To sistematično prilizovali je je imelo za posledico, da je dežela popolnoma izolirana od inozemskega mnenja. To prilizovanje tirajo do takih skrajnih meja. da objavljajo članke iz inozemskega čas pisja. iz katerih so izpuščene vse kritike ter ohranjeni le sla-vospevi. Zanimivo je primerjati izvlečke v italijanskem časopisju z originali v inozemskem časo-pisju. Javnost seveda tepra ne ve ter smatra te članke za izraze poštenega občudovanja v Xe\v Torku. Parizu, Londonu in Berlinu. Italijanska javnost je prepričana, da so Amerikanci zavrnili Jugoslaviji posojilo, ker se slednja dežela pripravlja na vojno; so v zadnjem času posodili Amerikanci Italiji 250 milijonov dolarjev brez vseh jamstev, edinole na besedo Mussolinija in da je hitro dviganje lire izključno le posledica modre fa-šistovske ekonomske politike. Pod imenom "javnost" razume fašiste, kajti obširne mase naroda ne znajo misliti zase. V resnici pa so resni možje in posebno oni iz trgovskih krogov, zelo vznemirjeni pletle bodočno- BERLIN. Nemčija. 13. junija, sti. Veliko nevarnost vidijo v tej,V svojem poi-Ietnem poročilu za izolaciji in v tem hvalisanju. Tit- j tretje leto vodstva nemških financ di se ne čutijo srečnim vsprieo na temelju Dawesova načrta, je SESTANEK LIGE NARODOV Včeraj se je sestal'v Že- nevi svet Lige narodov, da razpravlja o važnih zadevah. ,— Napetost med Albanijo in Jugoslavijo. ŽENEVA. Švica, 13. junija. — prevzeti mesta Volpija, dokler si ne bo nabavil nadaljnega znanja. Fašistovski drobiž, ki šteje nekako en milijon vključno 300,000 miličarjev. dobiva le par drobtinic, ki padajo z bogato obložene Danes se je sestalo pod predsed-fašistovske mize. To pa jim seve- stvoni angleškega zunanjega mi-da ne ugaja. Italija nima dovolj nistra Chamborlaina 45. zborova-kolonij, dovolj provinc, dovolj nje Lige narodov, bogastva in virov, da bi zadovo- Med večjimi političnimi vpra-Ijila tako veliko število oportuni- j sanji, s katerimi se bo pečal svet Lige narodov, je kontroverza med Nemčijo in Litvo gfede Memela, Nemčija trdi. da je Litvinska kr- ker jih je moral potolažiti na ta i šila avtonomijo Memela. Litvin- ska hoče, da se preloži vprašanje na poznejši čas, a nemški zunanji minister Stresemann vztraja baje pri takojšnji od različnih strani, da ima Nem čija prav svojega stališča, bo opa-j ali oni način ali pa si nakopati njih sovraštvo. Vsled tega je tudi toliko govoric o vojni v Italiji. Lačni, katerim se je zmešalo v glavi vsled pet let trajajočega prilizovanja in propagande glede največjega plemena na svetu, so trdno prepričani. da jim je treba h* prekoračiti i nja. preeej opozicije, meje, da zavojujejo svoje sosede. Francoze ali Jugoslovane. Nico in Savo jo. Korziko in Tanger, Albanijo in iztočno stran Jadrana, kot bi se jim pač poljubilo. Vojni govori Mussolinija in njegova propaganda v časopisju je odgovorna za to stanje duha. VOJKOV POKOPAN V MOSKVI Z VELIKIMI SVEČANOSTMI Sovjetski poslanik, ki je bil umorjen v Varšavi, je bil pokopan v Moskvi. — Ves štab poljskega poslaništva je bil navzoč pri pogrebu. ■— Deset romunskih špijonov obsojenih na »mrt. MOSKVA, Rusija, I 3. junija. — Umorjeni sovjetski poslanik Volkov je bil v soboto ob sedmi u-ri zvečer pokopan ob zidu Kremlja na Rdečem trgu z velikim slovesnostmi, ki so celo prekašale one, katere so vprizorili ob pogrebu Džeržinskega. Ob zgodnjega jutra naprej je bilo opaziti veliko vznemirjenje. Oborožene vojaške patrule so neprestano jahale mimo poljskega poslaništva, dočim so bile razdeljene straže po centrumu mesta. Dve uri pred prihodom trupla z varšavskim brzovlakom so izpraznili pot od kolodvora pa do Rdečega trga. Občinstvo so potisnili v stranske ceste ter se je moralo držati v oddaljenosti petdesetih metrov. Vsa okna na kolodvorskem tr-j kjer je tvorila častna straža I rešitvi nadležne-J f?11 ga vprašanja. C'eprav se priznava huzarjev in infanterije podolgast četverokot, so morala biti zaprta. Ves štab poljskega poslaništva žiti vendar, kot kažejo vsa zname-'dospel brez spremstva in neoviran v treh avtomobilih, ki so nosili poljsko zastavo. Velikanski venec, katerega so prinesli Poljaki. je predstavljal čuden kontrast napram bornim sovjetskim ven- Nadaljno važno vprašanje se tiče napetosti med Albanijo in Jugoslavijo. Tudi poročilo pripravljalne ra-zoroževalne konference stoji na programu sveta Lige narodov terjbo poslala nikakih vencev, a mp-nadalje eela vrsta gospodarskih zarotam, katere podpihujejo v Rusiji Anglija in druge d«*žele, je bilo obsojenih v Odesi na smrt na-daljnih deset ljudi. Ti ljudje so baje stali v službi romunske tajne službe. V Leningradu se je pričel proees proti nekemu moškemu in njegovi ženi. ki sla baje špijoni-rala za Anglijo. Skrivnost obdaja umor Vladimirja Turova, ki se in finančnih vprašanj. GILBERT OSTRO KRITIZIRA PRORAČUN NEMŠKE DRŽAVE Generalni agent za izvedenje Dawesovega načrta, Gilbert, je ostro kritiziral proračunske metode. -Te metode so ekstravagantne, nejasne in varljive, — je rekel generalni agent. in meteorskega generalni agent za reparacije, S. vseli teh posojil dviganja lire. Ti možje pa nimajo gasu v italijanski vladi ter tudi ni nobene organizirane opozieije Stranke, ki ska. plačila za zaveznike. Del čet zapustil , Nicaraguo. Odrejeno je bilo le delno umak-nenje mornariških vojakov in mornarjev iz Niearajrue. Od te oxl- Parker Gilbert, ostro napadel ,, , , , .. , . , . 1 redne pa bono prizadeti le oni, ki nemški proračunski sistem, na ka- ,. . i -n » •» i v opravljajo v normalnih easih sluz-terem bazirajo voino-odškodnm- . . ... .. , . .. . „ 0 i bo na krovu ameriških bojnih la- . i so se borile proti fašizmu, so uničene ter je opaziti nadalje pomanjkanje močnega tradicijonal-nega duha prostosti, da bi ohranil pri življenju duha opozicije kot bi se zprodilo v Ameriki. Vsled tega preostaja le še * n krog. katerega se mora bati diktator. To je del njegovih lastnih pristašev, kateri so bili zavedeni k prevelikim pričakovanjem in ki vidijo sedaj, da so se polastili vseh sadov zmage le izbrani maloštevilni. Velik .del fašistov obstaja iz oportunistov, ki ostanejo v fa-šistovskih vrstah v upanju, da bodo dobili nekaj ali da jih bo to ob varovalo pred tem. da bi povečali vedno naraščajoče vrste nezaposlenih. Ker je prevzel Mussolini sam vse najvišje urade ter je dal na-daljne najboljše par izbranim, so pričeli tisoči ostalih fašistov spoznavati, da jim onemogoča fašistovski sistem vsako napredovanje. Odstopil je minister za notranje zadeve, in Mussolini je prevzel njegovo mesto; intrige podrejenih so izgnale vojnega ministra. in Mussolini je zavzel njegovo mesto. Ustvarjeno je bilo novo korporaeijsko ministrstvo,' in podastil se ga je seveda Mussolini. Finančnega ministra grofa Volpija sovraži večina fašistov Žele si njegovo mesto, ker je po dvanajstih mesecih uradovanja spravil skupaj svoj prvi milijon lir. 1 di j v vodovju centralne Ameri-Proračun označuje poročilo kot ke. ekstravaganten in nezdrav v svo-J Oh pričetku državljanske vojne ji politiki glede posojil. Xi le ne- v Nicaragui je izkrcalo več ame-j jasen, temveč celo varljiv. friških bojnih ladij mornariške vo- Izza dni versaillske mirovne po- jake. Pozneje so poslali iz Združe-godbe ni še nikdar noben diplomat ni h držav nekako 2000 momari-na ta k način nagovoril nemške škili vojakov in slednji bodo zaen-vlade. Gilbert je namignil, da za- krat še ostali v Nicaragui. slednje Nemčija potom cele vrste" V neki določbi Stimpsonove po-slabih proračunskih izkazil iz- podbe ?lede premirja med konser-Ključno le namen, da se predstavi vativci in liberalci se glasi, da kot revno ter izsili na ta način morajo ostati ameriški mornariški skrčenje Dawesovih plačil. cem. ker je sklenila Moskva, da ne'JT PravzaPrav Gmgsberg, ki bil clan sovjetskega gospodarskega sveta. sto tega poklonila svoto denarja skladu za ustanovljenje zavoda za proučevanje plina, "kot odgovor Cliamberlainu". Krsto s truplom so postavili na lafeto, pokrito z rdečim blagom. Častno stražo so tvorili znani komunisti, med njimi Litvinov in Tiukliarin. V sprevodu so bili člani zunanjega urada. Leon Trocki in v eno miljo dolgem sprevodu delavskih delesratnv je bilo na tisoče rdečih zastav Na Rdečem trgu je pričakovalo tri tisoč vojakov krste, katero so nato odprli, da je bilo videti obraz umorjenega. Krsto so posta- Izvestja izjavljajo, da je mogoče odvrniti vojno na ta način, da Poljska udejstvi svojo obljubo ter zavrne od Anglije inšpirirane protisovjetske zarote. Komunistični urednik a-aretiran na cesti. PARIZ, Francija. 13. junija. — V nasprotju z obzirnim postopanjem vlade napram rojalistične-mu voditelju Daudetu, ki se je zabarikadiral v uradu svojega lista ter se uspešno ustavlja areta- ciji, je bil včeraj zvečer enostav-vili nato na rdeče drapiran oder j no aretiran generalni tajnik ko-pred grrobi.ščem Lenina, od koder j munistične stranke, Semard, ko se so imeli Rikov. Bukharin in Litvi- je pozno zvečer vračal domov iz nov nagovore. Rikov je rekel: — Angleško prekinjenje je u-stvarilo razmere, ki omogočajo umor. Sovjetske oblasti so v posesti podatkov, ki ugotavljajo dejstvo, da Anglija pospešuje in financira monarhistiene organizacije in da jih podpira na poljskih tleh. Ta umor predstavlja krizo. Prisiljeni scmo odgovoriti s strogimi odredbami. Litvinov je dal izraza upanju, da bo mogoče braniti revolucijo tudi brez Rdeče armade, dočim je izjavil Bukharin: — Buržuazija je pričela stre- svojega urada. Policija mu ni niti dovolila, da bi se poslovil od svoje žene in o-trok, predno so ga vtaknili v celico, Smeard je bil obsojen na osem mesecev ječe. Obdolžitev se je glasila da je ščuval vojake k uporu in nepokorščini. Njegova aretacija, — dočim so pustili pri miru Daudeta. bo najbrž dovedla ne le v vrstah komunistov, temveč tudi pri drugih strakah v zbornici do odločnih protestov in interpelacij. , vojaki v deželi, da nadzorujejo vo-.ljati na nas ter bi lahko korakala lit ve, ki se bodo vršile v prihod-.proti nam brez bobnanja. Izjavil je v tem oziru. da je njem ietu in da pomagajo pri oži-l V zasledovanju odredb proti treba Nemčiji uveljaviti le nor- Vot vor jen ju domače policijske sile. | monarliističnim rovarstvem in maiue varnostne odredbe za zavarovanje proračuna in da ni na temelju razvoje nobenega povoda za domnevanje, da bo zadela Nemčija na težkoče. ko bo skušala najti potrebno ravnotežje med dohodki in izdatki, vključno plačevanje na temeju Dawesovega načrta. | Izpolnitev Dawesovega načrta je v interesu tako Nemčije kot za-' veznikov. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Prav posebno je kritiziral navado, da se vloži reden proračun, ki je uravnan ali balanciran in da se nato vloži izvanreden proračun, kojega izdatki so skoro popolnoma pokriti s posojili, vsled česar stoji uravnaba proračuna iz ključno le na papirju. Kot se postopa s stvarmi sedaj, si brez dolgega in podrobnega pre- Stranki pa manjka mož, ki bi'iskavanja sploh ni mogoče ustva imeli le osnovne pojme o finan-Jriti natančno sliko cah in Mussolini sam si ne upa cona. Seznam. To ifi seznam, ki pokaže, koliko ameriškega aH kanadskega denarja nam je treba poelati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. 600 ..... $ 9.40 Lir ... .. 100 .. ... $ 6.15 Din. .... 1,000 ____ $ 18.50 Lir ... .... $12.00 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... .. 300 .. .... $17.70 Din. ____ 5,000 ---- $. 92.00 Lir ... ... 500 .. .... $29.00 Din. ____ 10,000 ____ $182.00 Lir ... ... 1000 .. .... $57.00 Za poKljatt* U presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa DratiaoC Ur dovoljujemo poubci znesku primeren popust. Posebni podatki. Pristojbina za izpisala Jev v Italiji dedi: a a 928, t®Tf od $25« M^roJ do pm S cente «d vsake«* dohaja. Za vatle avote pa pL ali FRANK SAKSER STATE BANK glede prora- | Cortlandt Street, . . Ftai: COSTLAHDT 4687 New Yorlc, N. X. ^ v-.....' ' ■---- GLAS NARODA, 14. JTX. 1927 ves GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) F rank Saber, president.______Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officer*. bL> Cortland t St.._Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) 5tajal<*ivet iti dokler bo postavno zaščitena meja med mojim irt tvojim. Število zločinov zaninre zmanjšati le dobra vzgoja ter socijalna oskrba tistih nesrečnikov, ki jih sila in potreba zavedeta na krivo pot. Velika socijalna borba v Angliji. Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Obiskovalec- Anglije se ne more vifcolovec Lord Birkenhead, na-otresti vtisa, da si je ta sicer ta-'darjeni tajnik za Indijo. Zadnja ponesrečena generalna ko socijalno in politično moder' Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ~........................$6.00 Za pol Ifta .............................$3.00 ...........-..........$1.5/? Za četrt leta Subscription Yearly $6.00. Za New York za celo leto....$7.00,narod v zadnjih letith dovolil par stavka je prinesla seboj tele ko-Za pol leta ................................$3.50 eksperimentov, ki se prav nič n? ristne nauke: Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 7.lagajo z njegovimi tradicijami. | ]. Splošna stavka, kadar je na- Za vol leta ................................$3.50. Lansko leto se je delavstvo vr- perjena proti državni oblasti, je _l v katastrofalno splošno stav- protipostavna in se mora prepre- Advertisement on Agreement. Peter Zgaga "tllas Naroda" izhaja vsaki dan tzvzemši nedelj in pravnikov. !>-»pi.ii brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj s© blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Veličasten pozdrav Netrvorča-nov je bil včeraj namenjen eol. Lindberghu, sinu švedskega priseljenca. resničnemu stoproeent- nemu Amerikancu. * Te dni so praznovali v domovini desetletnico majske deklaracije. Pred desetimi leti se je zbrala na Dunaju skupina dalekovidnih zastopnikov slovenskega in srb- ko — prvo te vrste v zgodovini čiti * " * i "T"---7-—----j ^ega naroda, ki so dunajski via- delavskega gibanja - razmetalo 2 Delavskim strokovnim dm iTT ,nan*s,ne wladru stranki,|sko pustolovščino v prid politi?- * v lice povedali, da kaj misli ve- ogromne fonde, s katerimi je raz- štvom se ne sme dati pravTc, da1! \ T1™3™ ^l"* kl ****** M kl" 1,ka..w,Ila S,°vencev in Hrvatov " CIaTl Pra^iea- da lament m pred razočarano javnojmilu. Mesto, da se po polomu ve-1 ° "J1- "(II.AS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. LINDBERGH polagala strokovna zveza, mobili- bi smeli od vsakega pojedinca /a-' . ■ onn -i , , - , ziralo proti sebi vse javno mne- htevati da mora biti član organi •u* "°V Mkon»kl|1,fta,ulke 111 gospodarske] Kazrahljani dvojni monarhiji nje. ter nazadnje sprejelo nove 7aeije clan orgam- edlofc. kl napoveduje srdit boj ofenzive, vsi razredi, ki so v zmJje zadala majska deklaracija sko- delovne pogoje, ki, kar se tiče 3 Državni ;radniki ne smeioV ^ ^"V or-amz,ranpnm , gi sodelovali, združijo v novo kon-J ro hujši udarec kot so ga ji za- plaČe, in delovnega dne. kratko- pripadati strokovni zvezi ' I"»km.i. Kaj enakega struktivno sodelovanje, pa pride dajali zavezniki na raznih fron-malo izbrišejo vse dobrote, ki si 4. Od članov strokovne'zveze J'- i*?™*«*™ zgodovi- zakonski predlog, lepo pobarvan'tah. jih je v preteklih 10 letih angle- nn sm,jo pohirflti obli-atorični' / J T ^^VI »>atr,JotI,'no bapve- ki m,r0tl 'H nje veški nestvor se je začel Ski delavec izvojeval. Reklo se je. prispevki za politično ^n^™*™ "'T prnera,in,ra^ in l^nvlja v borbo en rušiti. Leto kasneje se je zrušil v 1 . strajkom se porablja v strankar-1 razred proti drugemu. kup razvalin. M da je to pogrešeno politiko pnvzo- stranko. O teb točkah je bilo jav- .T ,r , . 1 1 • e • lplla maloštevilna, a silno živa no mnenie edino to \e\v York, metropola zapadne hemisfere, je mnnj5ina doktrinapjev. ki so ho_ mnenj( ed,no- .. „ . » , 4 1 . 11 1 A če je vlada res imela pred oe- p«.zdravilo vroraj <-ol. < harlesa A. Luidherglia ter mu teli v angleško delavsko gibanje ]. landberglia so pozdravili Xewyoreani kot resni-enega odposlanea miru in napredka, kot vzornega Ameri-kain-a, ki si je zavedno postavil svoj spomenil v srce na- rodn. Zanimivosti iz Jugoslavije. zaseti lov za mavrico, ki karakte- r;i ljudsko mnenje, potem je šla I - rizira kontinentalni soeijalizem. daleč preko svojega cilja s svojo Velik tujski promet v Primorjn.i teljev. ki je vzgojil v nacijonal-l Iz razvalin je pa priklilo novo življenje . . . Sie eno o Lindherghu : Dolar sestoji iz stotih centov. 30 LET JEČE Italijan Lneietti, ki je hotel umoriti italijanskega miri- Trade Union pa so po razu z ve- Trade-Union Bili, kije v principu Tujski promet v jug. Primorjn j nem duhu mnoge generacije. j r>nhir je seme. ki prinaša bogate likim in hvalevrednim pogumom napoved razrednega boja. O ile- (,nf> do dne napreduje. V Cri-J Predsedoval je zgodovinsko važ-' sa',ovo- Jlko ga človek pametno in spravili svojo ladjico v staro smer galnosti splošne stavke sploh ni kvenieo je prišlo od začetka tega j nem 11 prvemu kongresu, na kate praktičnega udejstvovanja. 1 bilo treba debatirati, ker jo je de- leta (In maJ*a 1 T2f> gostov in rem je bilo ustanovljeno IMrtiže Voditelji delavskega pokreta, lavska stranka sama — v pravem -i'1' Sedaj biva v Crikveniei 71 S,. nje jugoslovanskih učiteljev, botlisi političnega bodisi strokov-^duhu spokornika — zavrgla kot dočim je bilo lansko leto v istem • nega. so vsi enoglasno izrekli naj- nekaj absurdnega. Da se državni r'asn RaTno 3r,° liab ima že Velika železniška nesreča pri ostrejšo obsodbo generalnih stavk uradniki ne morejo in ne smejo dosedaj 120 gostov. Kraljeviča j Splitu, na splošno. Čl ovek bi bil pričako-' pridruževati organizaciji, ki ne- in Sen j 120. val, da bo sedaj vse v redu. 111 da kega dne lahko nastopi proti dr-1 tujci je največ Nemcev.i -so *** razširile prve ve bo angleško socijalno V>olje nudi- žavi. uči zdrava pamet. Xevrjetno Avstrijcev in Telmslovakov. Opaža sti 0 železniški nesreči, ki sejzi se morajo vsak teden po dve uri lo zopet tradicijonalno lice zmer- SP nam zdi. da bi bile delavske fi tufli. da prihaja vedno več dogodila na splitski železniški, vaditi v streljanju. Streljanje jr; nega. a smernega napredovanja strokovne organizacije oziroma Madžarov in Homnnov v jug. Pri- P'*0"' l>!"i Koprnu. <> železniški ne- obligaten predmet, v korist delavcem in v korist dr- Labour stranka, mnogo tarnale, nio,".if'- [sreči je izdala direkcija državnih! Bodočim zakonskim možem se previdno neguje. Toda vrednost dolarja je nekoliko padi a, odkar je A meri kanec Lindbergh dopovedal Amerikan-cem. da so čast. slava, dejanja in ideali večje, največje vrednosti. Dekleta na Michiganski univerz zavi- J če bi se bila ta prieipijelna raz-' A preroki so se motili. Sedaj poroka zakonskim potom ugotovi-ko so delavci pod težo lanskega la. Kar se tiče obligatoriene dolž-! , , i"i "*r •■,... ■ 1*1 1 • . • j poloma našli zopet ravnotežje, se nr.sti vsake era delavca, da pripa- ! rs kega predsednika Mussolmiia, ie bil obsoien na tri 7(y. .1., „„ • v1q , , , , . . ... 1 " *' da ga je vladna stranka brez da kaki strokovni organizaciji, se dvoma pod vplivom zelo dragocc-.nam zdi. da sama na sebi absolutno ne krati delavčeve svobode, in železnic v Zagrebu kratek komu- obeta vedno slabša bodočnost. Mrtvec v sodu špirita. nike. da je brzovlak ki vozi iz Spli-j ta proti Zagrebu, zadel na progi med Perkovičein in Sedaj, ko je newyorsko časo- deset let jeee. Trideset let jeee je običajna kazen za vsakega laške- no kupljene zmage, h kateri so ji p, atentatorja j pripomogli v veliki meri tudi nje- r/ ~ 1 -lr . , ,.11... ni P0!11"'11! nasprotniki, na en- ^naeilno je. da Mussolini m pustil objaviti govorov, krat iZ(nibi,a. Ko bi temu ne bilo ki sii jih imeli Lueiettovi zagovorniki in državni pravdnih. < V l>i ljudje Čitali govor državnega iiravdnika, bi najin/ «lili malo globji vpogled v laske razmere. In osebno o štirje železni-:P piSA-t 1. rofesor je vprašal študenta, naj o ranjeni. 11111 razloži besedo auditorium. Tn študent je začel razlagati: Beseda je latinskega izvora in točke pa bi najbrže Labour stranka ostala neizprosna. Njeni politični fondi prihajajo iz blagajne Trade-Unionov. Tn slednja orga- poškndovan. Mirj Dognalo se je. da je neki zdravnik r.arji tovornega vlaka ... ... (Ivana Vila dal položiti v spirit. n . svobodo brez velike opoziene za- , . , . 'roga je poškodovana na 20 m da- , , . \ ' ! baje v znanstvene svrhe. krsto pa ,- konsko zasigurala. (Jlede četrte , . . , . , , Ijave m se je promet vršil s presto- 1 napolniti s streskami m peskom • -r» - - ... . ,. „ .. . . ... ... . ., , panjem. Prva pomoč je prišla izje sestavljena. Sestop iz besede ter je bihi po običajnih obredih 0 v. ni- - , 1 ,. ..... , . . Splita, odkoder je prispel na me- audro, kar pomeni poslusati. 111 be pokopana, la čudni dogodek ie ^ . .... ... _ ... Sto nesre«-e ]>omozni vlak z zdrav- povzroeil v Travniku veliko sen- ., . . .. _ nikom in delavci. .. .. . . , . .zaeijo, pa tudi veliko nevoljo. Po-, nizacija je zadnja leta svoje cla- , i . . -- ■ . i sebna def>utaeiia je pri velikem ne. pa naj so bdi tesra ali onega . , A , - , . . županu zahtevala preiskavo, strankarskega nnslejnja — nikdo recimo ne brani članu Trade-Unionov voliti konzervativnega kandidta — prisilila pod kaznijo izključitve, da so prispevali v Pijani seljaki ubili orožnika. V selu Sakulane blizu Pančeva Senzacijonalna aretacija v Skop- so 22. maja slavili cerkveno sluvo ljn. ali po naše "žegnanje". Od ranega Policija v Sknplju je te dni are- jntra se je celo selo veselilo, pre- sede taurns. kar pomeni bik. Av-ditorium je torej prostor, kjer poslušamo . . . — Že dobro, že dovolj. — ga je prekinil profesor. j CJeneral Ivaj-Sek prodira s svo-jjimi armadami proti Pekingu. I To je ugotovljeno. Zaenkrat njem politični fond. s katerim ie|^ala bogatega tamkajšnjega in-jpevalo in pilo. Razegale so se na- nimerava Kai še k dustrijalea iz Leskovca Mihajla rodne vesele popevčice, a proti 1 ' ° namera\a Kaj-Se,, Jankoviča. Obtožen je. da je dal'večeru so se čuli tudi junaški kli-jPekll,ff Z8VZetl ah Se pa le p?bra-preorati nemško vojaško pokopa- ci. Dva orožnika, kaplar Bogdan ^^mofinjim poveljnikom Cang lišče. ]>okradel nagrobne sprmeni-lIvojič in neki Slovenec, sta ves dani s° 'mom- -'je -resnica, da niti te diskusije po k° in Ž njimi -ratlil sv°j° ™,p° Sehl patrulirala in vzdrževala ;iro pokopališču pa posejal koruzo. redila politično Labour organiza- 'Z^f^'™, | r°dlie Ve**le eijo. Xa sjilošno rečeno, prav luh-ko bi se biil dleavci in vlada ze- nja svoje zmage nad generalnim dinili glede teb 4 točk. akoravno štrajkom, in da so ga k temu ko-'j raku prisilili bolj divji ministri polomu štrajka ni bilo treba, ker njegovega kabineta. K tem spada- so Trade Union imeli posla do jo puritanec Sir Douglas ITogg, J volj. da držijo čredo skupaj ne pa jSmrt lenega srbskega učitelja. just ični minister^ nad vse talenti- (da bi sanjarili o novem naskoku j V Beogradu je nenadoma umrl rani in kot vsi žen i j i, razrušil 110- na državne institucije. odli een srbski učitej in vzgojitelj • 1 nemirni Winston Churchill, fi-| Vlada pa se je pustila zapelja-1 naroda Dimitrije Sokol ovie. Po- V SPOMIN PADLIM JUNAKOM V PALESTINI Pred kratkim je bila izdana statistika, iz katere je razvidno, da se je število zloeincev po raznih jetnišnieah dežele v zadnjih štirih letih povečalo za 27 odstotkov. To poroeilo vzbuja razne pomisleke, posebno ee se vpošteva dejstvo, da lli l)il boj proti zloeineem še nikdar jnani?ni minister, ter znani beljše-jti po dreganju osornejše in boja-'kojnik je bil eden najstarejših uči-Uolj oster kot v zadnjih štirih ali jietih letih. Ker število zloeincev narašča namesto da bi padalo, je jasno, da metode, ki se jih poslužuje država proti zl^- eineem. niso posebno uspešne. Stvar pa seveda ni tako huda kot se nam prikazuje na prvi pogled. A ko število kaznjencev narašča, se sme to smatrati kot posledico bolj energičnega boja proti zločincem. < asopisje je dosti pisalo o takozvanem zločinskem valil, ki se ni razširil samo po naši deželi, pač pa tudi po družili državah in deželah. Ta zločinski val je bil nekaka posledica vojne. V nekaterih državah šo kriminalno postavo precej poostrili, , V državi New York je naprimer Baumesova postava, ki določa, da se mora zločinca poslati v dosmrtno ječo, ako se ga vtretje zaloti pri podobnem zločin«. Število zloeincev, obsojenih na dosmrtno ječo, je nenavadno naraslo. Kot poroča Baumesova komisija, bo postava še bolj poostrena. Tudi v tem slučaju bi "prebivalstvo" jet-nisiiu».in zaporov jako naraslQ. - - Boj proti zločinu se bo vršil tako dolgo dokler bo ob- javiti red in mir. Nadzorovala stal Lev,np in Chamberlin, ameriška gostilne in vinotoče. Okoli polnoj'zr'*«Wovca, ki sta dospela v Xem-či sta prišla orožnika tudi v vino-|r,lj0' *ta I,ovprla,fl časnikarskim toč. kjer so pili neki na dopnatu'porofcralcem, da sta pila v Berli-se nahajajoči , • 1 ■ . inu le takrat pivo, kadar je zahte- vojak, njegov oi-e, , .... i vala prilika. Pravi Nemci pijejo le takrat. kadar prilika zahteva. Prilik jf pa vsak dan na stotine. Nist a še orožnika dobro stopila i v vinotoč, že so na nju planili vsi trije in ostali seljaki. Nekaj časa sta se branila, toda seljaki so bili v premoči. Neusmiljeno so začeli udrihati po kaplaru Ivojiču. ki se je končno mrtev zgrudil na tla. Prizadjeli so mu z noži 15 težkih ran. Tudi njegov tovariš Slovenec se je krepko branil, a se je končno zgrudil rra tla. ker so ga močno potolkli. Kaplar Kojič je na tleh obležal mrtev. Slovenca pa so le težje ranili in je ostal pri življenju. Seljaki so po pretepu zbežali domo. Drugi (lan so izprevi-deli. kakšen zločin so izvršili v svoji pijanosti, zato so odšli oče kmet rijurič in oba njegova sinova v Pančevo. kjer so se sami prijavili sodni oblasti. Vsa Gjuričeva rodbina je sedaj v zaporu, razen žensk. s mmmmmmmmm Fel d maršal Allenbv je položil temeljni kamen za škotsko spominsko cerkev v Jeruzalemu. Cerkev bo zgrajena v spomin onim hrabrim škotskim vojakov, ki so iztrgali sveto mesto iz rok Turkov r.AIFTY Dvakrat dnevno N>d. * * 2:3« In 8:00 pop. B'way A 46 St * ob 3. CECIL, DeMILLE'S Veličastna predstava Iz življenja _ Jezusa Krista. "KRALJ VSEH KRALJEV" Pop. (razen sobot) - Zvečer 50c — 12. Sob. popoldne SOc—11.50 5©c. do fl.. Vsi sedeži — Kako je pa kaj z zaslužkom? — sem vprašal rojaka. — Slabo je, slabo — je odvrnil. — .Tako slabo, odkar sera se oženil. Nikamor ne pridem. Rečem ti, da prav nikamor. Vsako soboto me čaka stara pred šopom, kateri moram vse do eenta odrajtati. Tn tako ne pridem nikamor, prav nikamor. T\o je letel Lindbergh preko oceana je použil dva koščka kruha in malo mesa. Oliamberlin' in njegov spremljevalec ta pojedla samo pol koščka kruha. Ko bo prišlo vpoštev vprašanje glede prehrane prekoatlantiških letalcev, se ne bo nihče prav posebno pulil za kontrakt. POTREBUJEM DOGASJE, sami beli hrasti na suhem, dela za eno leto. Katerega zanima, naj m? rezerviram'piše na: Joe Kn&nse, Zwolle, La. fiLAS NAHODA, 14. JTTNT. 1327 Slovenska mafija med svetovno vojno. FRA.XCE UFA'K: S prijateljem K. sva siNlcla v v»r-«*rnili lirah v eni izmed tržaških kavami. Ker je bila nedelja in t;rkn burja, olnile ati okoli n.i' LT-i. X;i l(.!incL'a MI liili v>: razburjeni radi men reko za-ne_ •-.-ti živi pl -ili n;»o- hri' ho 1 nenadoma veliko dru/bo okrog, wbe, ki *e je prerivala, drezala .>»j»»eni komolci, prrmariila .suknje in klo-lnik«- na obešalnike, na okna, na tiaslonjiila Molov in kamor je pač naneslo. Kdorkoli je stopil v kavarno, je \ trn ječi tega večera i.>kal znanca ali prijatelja, da pri.sede k njemu. Prihajali ljudje, ki sva jih jaz in K. veasi 1«» mimogrede videla in se ni->va ve** spominjala na njiii imen, ne njih obrazov. Sprejela Kva v.se z največjim verižica j>o vsej širini z de>ne na brala najbolj puana družba ljudi, ki so Ne ta hip prvič videli, >e pmlstavl jali, zapletali v razgovor in .stavim kaj, da so .si bili ob fwllio-»in med ,si4mj bližji kakor z nama. Sredi tejra večera, nekako pred Milino nro. ko sn bili v>»i .stoli za-,-e.leni. je pris<*l med vrstami miz nenavaden mo/, eijrar obraz je bil / Irav. zajrnrr-!. <> njegovi .samozavesti ji» pričal klobuk, ki mu je tičal na jrlavi. Z okroplejra trebuha, «"e/ katerejra .se je ^penjala zlata verižiea po "\*ej irini z de>ne na levo. je .sijalo blagostanje. Zdelo .se je. kakor da ne gleda samo z očrni. ampak tudi z obrvmi in čelom, ki jih je mršil in gubal, motreč vsako omizje |w*sel»cj: pri tem je držal z eno roko za brke in vihal .... Nenadoma .se je njegovo oko u-stavilo na K. Ta .se mu je nasmehnil. .Mož je pristopil. Poinignil .je z loko čez mizo v puzdrav in dejal: " Ali tudi vi tu ? **Tudi. In vi tudi '' Ko se je ta razgovor, ki se je »z-\ rhil natanko tako, kot sem ga popisal, srečno končal in sta drug nasproti drugemu neizpodbitno u-gotovila .svojo navzočnost, je nastal trentrtek ni olika. Mi smo molčali zaradi njiju dveh onadva pa nista mogla preko te i točite. Mož se je ozrl, kakor da se »e { enkrat brez upa v uspeh ogleduje, po kakem prostoru, in je zaprosil: *4 Ali smem prisesl i'' 4* Urez ilrtizega. " Ta "brez drtrzega je imel j dve grdi napaki. Prvič je sprt s književno slovenščino. Toda na to! se takrat nismo ozirali. Hujše jej bilo. da mož ni imel kam sesti. | "Brez druzega*' — in vendar nil bilo nobenega stola več na razpolago. Tisti, ki smo sedeli na meh-j krm usnju ob steni, smo se že dva-, krat stisnili. Stisnili .smo se še v tretje. Kar! smo imeli v žepih, cigarete in u-žigaliee. smo položili na mizo. Xa-j še roke so ostale naprej. kakor da : nam rastejo iz prsi. Mož. ki je visel na koncil klopi. { mi je bil simpatičen. Zdravje in samozavest, ki sta vela tudi iz njo-1 gov ill besed, sta bila poživljajoča, i I'-gibal sem njegov stan. On pa me je gledal bistro in preudarno toliko časa, da mi je postalo nerodno. "Oujte," je končno izpregovo I ril. "Ali ste vi tisti — tisti--"j Mislil sem, da se hoji izreči, in j sem mu pomagal: "Tisti, ki sem bil zaprt.... Da!"j Po tem me Primorci najlndj poznajo. Ta me je |>oznal globje. "Tudi," je pokimal in se prijel za brke. "In tisti, ki včasi pišete v naš dnevnik...." "Da," sem pokimal skoraj plaho. "Zadnjič ste obdelali nas trgovce," je dejal s poudarkom. "Xo, saj rečem, dobro ste napisali," me je merrl. "Smejali smp se." »riške botegarje * opravičeval p: !i pod njiho- li. I Tako zmagoslavno sem opisal." da ><■ mi je ■■I njim. da njegovo prepričanje. Vojna je kvintesenea "brutalne j>ile in zvijače". To načelo je pi i-' poznano v zgodovini č-lovešstva. v tako zvanem " medna rodnem " pra.; vu ter je .služilo dead "d no kot prave- v operacijah vojskujočih Iržav' : te ;om pretečene .svetovne vojne, i i T; ko zvano "meti na roti no" pravo i I v.s 'buje sicer nekatere omejitve! glede brutalne .sile. a vojna je po-: olvetnikov npraza^a' >0 te omejitve samo na papirju. Kajti Nemčija. Avstrija Anglija, Francija ter sploh v>» | voj.-kuj-'jč» države so poteptale šel človeške pravice. 1'remozen.ic privatnih eb se j je zaplenilo, konfiseiranje. depor-| Tiran je. težke muke v taboriščih in i bilo na dnevnem redu. I t vršila na Dunaju jeseni 1. 191 je sedel poleg ministra naš 7 J I obsegal najmanj 2 tiskanih stra-' nrU-( ni. We je bilo pisano v morni |»oročcvalee. Takrat je nem- >TijtI s kwemično nevidno tint ski generalni štab delal predpri-! vrh tega zelo spretno prave za veliki naskok na Pariz. Slovenska mafija j ki j«- sledil in se ponesrečil sp» , težko in nevarno nah mladi 1. 1918. lange lierta". največji top v > (letd. Vm' omizje >e mi je smejalo v obraz. V.se >:<■ opisali., boste." mi je dejal. "Kako da ne.' Tudi te bom. >em se upiral. . - v . »,« t • , s.. ce'o naji>rimitivnejše r»o>te j.Ji. ,\c Otivetnikov ne j • J zdravnikov, ki I»i najbolj zasluži- brzojavnem ter i iifrirano. vršila sv. »tan "* v •^o — nepre->o bile grla ve njenih članov orni m m je smejal. | zdelo škoda, da bi ru- "si,"no Jr Tako so ravnale države kot nc se ponesrečil sp'1-Tako zvana "ili * ve- tovni vojni je bil med drugim na' to požrtvovalno delo dnevnem redu. Francozi so dobili' njegov popi.s. predno je bil top dovršen. <> velikem naskoku, ki ,-o ga izvtxlli Neinei združeni z avstrijsko armado na Italijane pri Kobaridu, je bila antanta že dva meseca prej obveščena. Italijanom to n: pomagalo. . . Največjo važnost je polagal gf1- zahtevala niti p Vendar s za zna- .slO- iiju niti jH>hvale. venski filis-Tri stikali za njih delovanjem Ter iskali v njem navadno diskvalifikacijo. Smi>» bili pae nariwl. ki še ni živel sviji-jra ><»111»»->tojnega državnega življenja. Zastopniki "Glas Naroda" Vsak zn^toj.nik iziln potrdilo za rvo. to. katero je prejel. Zastopnike roja-kcni toplo prijMiročarao, NaroTnina za "tiIn« Xanwlfl" Je: Za eno leto SO ini; 7^1 i»el leta f-'VOO; 7a ^tiri mesce $'J.OO; za »Vtrt leta $1 -V>. NaroT-nina za T.vropo Jo JT. za eno "leto. Do današnjega dneva naših "mafi.-tov" ostala nosti neznana. Naravno: >0 llllejia širši jav-riani ma- Zastopniki kateri so pool»la>f«»nl nabirati naroenino za duevnik "(Has Naroda". CALIFORNIA Fontana. A. Hochemr. San Krancisro, Jaeuli I.au«in. Vendar odrinem \vwiko nevarnost kar inoi i dale', o l sebe. "Saj je prav." se j.- z-lajei zasmejal iz lepega. s,te«ja .smeha. — "Ampak." je dejal in dvignil svoj debeli prst. "nekaj pa vam re čem...." "Kaj.'" Plašno sem ira pogledal.' Vse omizje se je ozrlo name. zai.aj trgox'.'ev ula.- je bil bf»bnei". nji gov smeh gn »hot a nje. "Nekaj pa vam r« čem.... Vse si e na.s opisali, ali pa na.s še boste. IJrivee. trg< vcc, natakarje in kaj vein, koga še.... Knih pa ne boste, le}) gotovo ne...." Z ujcirov.'ni grohotom me je pre- •m moral reči: "Zakaj pa ne Tu li te bom. Za- kaj pa ne.*"' "Ne bo-tf> jili! Jaz že vem, zakaj ne. Vi pa tudi...." Samo to. Moral sem molčati, dokler z dejanjem ne o vržem njegovo trditve. Cisto na tiho me je bolela in ob enem globoko zanimala jugc.slovenski nacijonalisti spo- neral-štab antante na strupene pli-| fije niso za sebe hoTeli m* in ko COLORADO siteljiee vseh j»ravic in prava v prepričanju, da morajo tako ravnati, ako hočejo rešit: sebe vsakega m>- 0iC'!-0Illa nJI njih analizo. Dokler je vojna dozorevala, ko je šlo n j i -iii-so vedeli, iz česa obstojajo, niso ]iovo veliko delo h kraju — so se mogli izdelati obrambnih ma.sk.! umaknili tiho in skromno, o.siala Joint ('icrm, pred grabežljivimi rokami sovraž- zaupnik v Curihu nas je v-jian je le zave.-T, di nika. Teptanje človeških pravic je p Ost id a sveta pravica vsakega naroda v boju za oUs-tanek. Takoj ob začetku svetovne vojne -torili v. i^odba t tira. po vnanjem videzu ne-j ■ Ivisncga človeka, o odvisnosti slo j ver:.-k'ga pisatelja. Pogovor je krenil drugam. I -laz sem ta ča.- razmislil, da je ta 1 -iovek nagonsko v dnu bistva .s svojo sodbo za nogotere slučaje vendarle pravo zadel. znali, da je prišla odločilna ura. Ako zmaga Avstrija, so Slovenci izgubljeni. Nemški val. ki je LINDBERGH IN NJEGOVA MATI desetletja pripravljal in gradil! J>!,k n,u\ setletij preplavil celo Slovenijo.! \ lalatni meri miši pnja-j tako da ne hi o.stalo ničesar od Slo- j' ' ^ venstva. To smo jugoslovenski na-1 "Tako važno je bilo dejstvo, da cijonalist i dobro vedeli ter bili pri-! hiI freneralštab antante istočas | }>rao. oziroma za dosego naših nacijonaluih ciljev. no z. avstrijskim generalštabom ob-: vešč en potom slovenske mafije o številu, jakosti ter opremi v.-ako-mesečnili marškompanij ler o njih dislokacrji na fronti. Razen vsega drugega je romala preko meje v Švico \>ak mesec velika deset-) stranska tabela, iz katere je bila f razvidna vojaška .siki Avstrije. Km kurijoziteto omenim, da so bili v Parizu obveščeni, kateri romunski sperejel visoko podkupnino — šlo je za 1 milijon zla tih kron — zato. da je dobavljal! pšenico centralnim državam na- 1 mesto angleški družbi, ki je imela' Naša javnost ni bila naziranjn. da | pogodbeno pravico na vso žetev iz le pravico, ampak dolž-jl- PHo-Ki. imamo m nost. vse storiti, kar bi moglo Avstrijo slabiti ter izpolkopati njeno odporno silo. Naša javnost ni ra-zumela, da smo napram Avstriji narodi, ki sme uporabljati vojna sredstva. Jasno je bilo. da nismo Jako ilustrativno za avstrijske prilike je bilo dejstvo, da so uradi avstrijskega dvora omogočili stalno korespondenco slovenske mafij -s Švico. Posebno priliko je nudila j dvorna knjižnica na Dunaju. <)b-j Vsakem pismu, posebno po italijan- nego svojo dolžnost ski katastrofi pri Kobaridu, kjer _ so igrali strupeni plini, odločilno vlogo, rotil naj mu pošljemo ana-j lizo strupenrli plinov. Dolgo časa, smo se trudili, a končno nam je proti koncu I. P>17. uspelo dobiti ne le analizo strupenih plinov, am- New York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY JSO Metrov l»>7n Kil.h ikiov T7ic Edison Ensemble J«.sef Doninte, vodja. Overture I'oroka Fi^ara Valrek. Naila ! Zbirke iz i Razbojniki iz Penzance M<-za rt I »elil.e- Sullivan - , Nocturne......I!a--i j Vaški prizor . . . /ni . . . Friml Izvlečki iz Seherazde . . . Itin^kv-Koi^akm- Stalna radio-izložba za udobnost naših odjemalcev in Javnosti Je na 124 West 42nd Street. k The New York Sdison Company Vam na razpolago. mogli, posebno v prvih letih vojne, širna kore.>; on leiu-a. ki jo je tlo- uporabiti "brutalne" sile proti Avstriji, ker bi jo v kali zadušila. A ostalo je drugo orožje, ki! neposrednim je dovoljeno še celo po najstrožjih škega orla se bila naša mafija iz Nvice. j«' prišla preko dvorne knjižnice. Tam. pod okriljem habsbur-je čutila naša mafi- Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI 'G 1 a s N aro da". mednarodnih predpisih, to je zvi- ja najbolj varno. Dvorni rtradni-jača. ki so vede ali nevinle pridno po- Tega sredstva zvijače, pa smo ,na*ali l,ri dehl tako- da ni v/-•se Slovenci posluževali v največji'-llhiI° nili eno P©»*oeilo. meri, gotovo v večji meri. kakor Ogromni maTerijal pa. ki ga je kateri drugi narod v Avstriji, še Poslala naša mafija v Švico, je v večji meri nego Cehi. Xa Duna-jekspedirala vrho^ia vojaška cen-j ju se je zbrala peščica ljudi. mla_jz"ra ter opremila vsako pošiljko z dih naeijonalistov, ki so spoznali,, žigom: Zensuriert". S to varnast-da morejo narodu neizmerno več 110 znamko je vsaka pošiljka v S! koristiti z zvijačo, nego z brutalno' iS;0 prišli v poštev za preskrbo Ako bi .se ta materijal natisnil, bi'82 Cortlandt St., New York City. 280,000 ljudi. Letalca pogrešajo. IUO DE JANEIRO. Brazilija. 13. junija. — Več čolnov je pričelo iskati portugalskega letalca Sarmiento Beiresa. katerega pogrešajo že več dni. Dvignil se je pred več dnevi na poti v Zapad-no Indijo in od tedaj ni vee o njem llobenega sledu. ljudstva in oboroževanje armade. V finančnem ministrstvu v najbližji okolici vojnega ministra, v centrali za prehrano vojske in civilnega prebivalstva, v visokih dvornih službah — povsod so bili iz-vestitelji. Vsak poveri j iv akt, preden je odšel iz vojnega ministrstva na vrhovno armadno poveljstvo. je prišel v roke mafije. Pri skupni seji nemškega in avstrijskega generalnega štaba, ki se je POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenski črke č, š, ž $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko- vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y. Denver. J. Scbntte. Purblo, Peter Culi Fr. Janesh, A. Saftič. Salida, Louis fostello. Walsenburg, M. J, Hayufc. INDIANA Indianapolis, Frank Znj':tn«'h\ ILLINOIS Aurora, J. Verbleh. Chicago: Jnseph l!Iish. J. Berfii1, Mrs. F. Laurb-Ii. Cicero, .J. Fahian. Joliet, A. Anzelc. Mary Hamhkh, J. Zaletel. Jeha Kren, Joseph Ilruvat. La Salle. J. SjM-li<-h. Masroutali, Frank An^usttn. North Chicago. Anton Kobal. Springfield, Matija Barborich. Summit. .T. Horvnth. AVaukegan, Frank PetkovSek. KANSAS Kansas City, Frank Žagar. Pittsburg, John Repov2. .MARYLAND Steyer. J. C'erne. Kit/miller, Fr. Vodoplvee. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, .T. Barich, Ant. .Vane/.!a bo čas, — in ta ni več daleč . . . V dotični noči se je nahajal v Frankfurtu vsaj en srečen človek. Spal je. a lahko je rekel z besedami pesnika: — Spim. — a ne s pava moje sluteče sree___ XXVI T. Ob petih zjntra se je prebudil Sanin. ob šestih je bil popolnoma oblečen in ob polsedmih se je /.e pričel izpreliajati po vrtu gor-mdol, v bližini male nt ice. na katero ga je opozoril Gemma v svojem pismu. Iiilo je tiho, gorko. megleno jutro. Včasih je izgledalo, kot da l.o vsaki trenutek pričelo deževati. Iztegnjena njegova roka pa ni ničessir čutila in le kadar je ozrl na rokav, je mogel zagledati sledove majčkenih kapljic tako majhne kot so najmanjši stekleni biseri. Pa tudi te majhne kapljice so hitro izginile. O vetru ni bilo niti najmanjšega sledu. Vsak glas ni poletel, pač pa se razširil na vse stra- Monsieur ^Dinytri, — je rekla ter potisnila svoje lase naj stran, kjer je sedel Sanin — ne imenpjte več, prosim vas, gospoda Kluberja mojega zaročenca. Jaz ne bom nikdar njegova žena. Odpovedala sera mu. — Vi ste odpovedala ? Kdaj ? — Včeraj. — Vi sama? — Da, jaz osebno. Pri nas v hiši. Obiskal nas je. — Gemma, torej ljubite mene? Obrnila se je proč od njega. — Ali bi sicer prišla sem? — je zašepetala in njeni roki sta o-mahnili na klop. Sanin je prijel ti roki. kr nista imeli nobene moči, — pogumno in odločno. Ona pa s. je ozrla vanj. Pogled njenih napol zaprtih očn je kamaj blestel, zasenčen od blaženih solza. Obraz pa se ni smehljal. — ne, smejal se je ravnotako, blažen neslišen smeh ... Hotel jo je pritisniti na prsa. a ona se je sklonila nazaj ter se stresla, s še vedno istim neslišnim smehljajem, z glavo. . — Čakaj »e, — so najbrž govorile njene srečne oči. — O, Gemma. —- je vzkliknil Sanin, — ali smem misliti, da me boš ti. — ta "ti" je brnel kot list na njegovih ustnicah. — da me boš mogla ti ljubiti ? — -Taz sama nisem mislila tega, — je rekla Gemma pritajeno. — Ali bi si mogel misliti. — je nadaljeval Sanin, — ali bi-si mogel misliti, ko sem se bližal Frankfurtu. kjer sem nameraval o-stati le par ur. da bom našel tnkaj srečo svojega življenja ? — SreČo svojega življenja? — Ali res? — je vprašala Gemma. — Srečo vsega mojega življenja! Za vedno in večno! — je vzklinil Sanin, iznova vzhieen. Vrtnarjeva lopata je naenkrat za praskala par korakov pred' Tvr(ika ^ (lelala Vplikp ^^ klopjo, kjer sta sedela. z Rusijo in bankerot je baje v zve- — P^jdiva domov. — je zašepetala Gemma, — pojdi z menoj. Ali hočeš? ( e bi mu rekla v onem trenutku : — Plani v morje — ali hočeš? — bi sploh ne bilo treba izgovoriti zadnjega zlosra in on bi se strmoglavil z glavo naprej v prepad. Zapustila sta skupaj vrt ter se napotila proti domu. a ne po glavnih ulicah, temveč skozi predmestja. ANOLBtaP43LQVSSS*Q _ "BERILO. D. P. J. Kern bo v kratkem izda AXGLESKO-SLO VENSKO BERILO. Knjiga bo vsebovala navodila izgovarjavo angleških besed, kratko slovnico, uvrščeno med pogovori in članki ter kratek slovar, ki bo obsegal 1700 angleških in kakih 2000 slovenskih besed. Knjiga bo opremljena z lepimi slikami ter bo pripravna tudi za otroke, ki se bodo hoteli učiti slovensko. Knjiga bo stala $3.00. Prodajala jo bo in naročila že sedaj sprejema Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City. Bankerot stare dunajske tvrdke. DT'NAT. Avstrija. 13. junija. — "Ena najstarejših in največjih avstrijskih kovinskih tvrdk, Jakob Neurath. je napovedala konknrz. Obveznosti znašajo baje 800.000 angleških funtov. zi s prekinjenjem odnošajev med Anglijo in Rusijo, ker so angleške banke odklonile nadaljno diskon-tiranje ruskih menic. (Dalje prihodnjič.) Starokrajska porota. Celje, 30. maja. Danes se je pričelo poletno zasedanje celjske porote. Porotnemu sodišču je predsedoval pred- sednik okrožnega sodišča dv. sv. li. V daljavi se je zgrinjala belkasta para in zrak je dišal po resedi dr. Kotnik, volanta sta bila višji in belem cvetju akacij. Prodajalne so bile še zaprte, a prikazovali so se že pešci. Sem-patam je pripropotal mimo kak voz. V parku ni bilo nikakili šetal- cev. Vrtnar je polagoma čistil ^tezo in neka stara ženska s črno ruto je prišepetala mimo. Niti za en trenptek ni mogel Sanin smatrati tega bednega bitja za Gemmo. — a vendar se je streslo njegovo srce in njegov pogled je sledil pozorno počasi izginjajoči postavi. Sedem — je zabrnelo iz zvonika. Sanin j"e obstal. Ali je mogoče ne bo? Mrzla zona ga je sprele-tela po vseh udih. Ista zona pa se ga je lotila trenutek pozneje, — a iz drugega razloga. \ Sanin je Čul za seboj lahne korake in šumenje ženske obleke. Obrnil se je: — bila je ona! Gemma je šla za njim. Nosila je siv površnik in majhen, teman klobuček. Ozrla se je v Sanina. a obrnila nato glavo na stran ter šla, ko ga je dohitela, hitro mimo njega. — Gemma, — je rek«1*, komaj slišno. Prikimala je ter odšla naprej. On ji je sledil. Sapa mu je zastajala in nogi sta mu odpovedali službo. Gemma je šla mimo lope. zavila na desno, odšla mimo plitvega ribnika, na to mimo velike gredice z visokim španskim bezgom ter sedla rato na klopieo, ki je stala za njim. Bil le lep, dobro skrit prostorček. Sanin je sedel poleg nje. Potekla je minuta. Noben ni izpregovoril nobene besedice. Ona se ni niti ozrla vanj. Tudi on ji ni zrl v obraz, pač pa je gledal ne- sodni svetnik dr. Stepančič in okr. in z dolgim nožem v roki in zabodel Ma karo vir a. ki je stal popol-1 noma prazni rok pri peči. dvakrat v prsa. Makarovič se je zgrudil in kmalu nato izdihnil. Makarovič je imel razen teh1 vbodijajev še sedem ran na glavi. sodnik P»rolih, državni pravdnik ki pa niso bile sinrtnonevarne. Me- dr. Požar in zagovornik dr. TJo-žič. Kot prvi slučaj je porota ob-ravnala hudodelstvo uboja, katere-j ga je obtožen Soban Mešinovič. Na pustno nedeljo, dne 27. febr. šinovič se je izgovarjal s silobra-' nom. Ta zagovor je popolnoma neute-1 meljen. ker so takoj zbežali. Ma-j karovič ni imel. kar je po pričah t. 1. je bilo v Medvedovi gostilni v dokazano, nobenega orožja in je v. Pišeeali večje število domačinov. Prišli so tudi v graščini zaposleni Bosanci, ki so ostali v prvi sobi, medtem ko so bili domačini v drugi. Domača mladina je pridno plesala, a tudi Bosancem se je zahotelo plesa. Stipe Polovič je nagovarjal Frančiščo B., da bi šla z njim plesa t. To ni bilo prav njene-[vsako četrtletje, mu fantn Jožefu Cernelišču. ki ga je vprašal, kaj ima z dekletom. Beseda je dala besedo in v kratkem se je razvil splošen pretep med domačimi fanti in Bosanci. Ti zadnji so razbijali v veži in hoteli vdreti v drugo sobo. Gostilničar-ka Marija Medvedova je pozvala domačega hlapca Makaroviea. da naj pomiri Bosance. Oba sta tišča- trenotku. ko ga je Mešinovič naskočil. dvignil prazno roko kvišku.; kakor bi ga hotel pomiriti. Porotniki so potrdili edino glavno vprašanje glede uboja, vsled česar je bil Soban Mešinovič obsojen dve. leti težke ječe. poostrene >. i;m ležiščem in postom j restano na njeni sklenjeni roki. ki sta držali solnčnik, Kaj naj reče? la vrat. Ko pa s orazgrajači raz-Kaj bi bilo mogoče reči. kar bi bilo slično glede pomena njeni sami bili v navzočnosti f Ta tajni sestanek ob lej zgodnji uri, v taki popolni osamljeni? — Ali... ste... jezna name? — je rekel končno Sanin. Sanin bi ne mogel izustiti nobene bolj neumne stvari. To je uvidel tudi on sam takoj. Prekinjen ]>a je bil vsaj molk. _ Jaz? — je odgovorila. — Zakaj! Ne! — In vi mi vrjamete? — Ali mislite vašemu pismu? — Da. Gemma je povesila glavo ter ni ničesar rekla. Solnčnik ji je zdrknil iz rok. T'jela pa ga je hitro, še predno je padel na tla. — Verujte mi. verujte, kar sem vam pisal. — je vzkliknil nin. — Njegova skromnost in boječnost sta izginila in govoril je strastno. — Ce je na svetu kaka resnica, sveta, neizpremenljiva resnica je ta. da vas ljubim. Gemma, ljubim nad vse. Hitro se je ozi-la vanj cd strani — ter zopet izpustila solnčnik. — Verujte mi. verujte, — je ponavljal. Iztegnil ji je roki nasproti — ter si drznil dotakniti se njenih. — Kaj naj storim, da vas prepričam? Zopet je dvignila svoj pogled k njemu. — Povejte mi, gospod Dimitri, — je pričela, — predvčerajšnjim. ko ste prišli k meni, da me pregovorite .., tedaj niste še vedeli . .. niste še čutili . .. — Čutil sem. — je po&egel vmes Sanin, — a tega nisem še vedel ... Vzljubil sem vas od prvega trenutka naprej, ko sem vas videl. a nisem takoj razumel, kaj ste meni postala! Razventega sem čul, da ste zaročena, n- kar se tiče naročila vaše gospe matere, — ali sem mogel zavrniti? In v drugi vrsti sem vam vendar sporočil to naročilo v obliki, da ste morala uganiti... Č-nti je bilo težke korake in zelo debel gospod s potovalno ta-Ško krog rame, oči vi dno inozemec. je prišel izza gredice, motril parček na klopi z neženiranimi pogledi radovednega tujca, glasno za-1'ašljajoč ter odšel naprej. — Vaša gospa mati, — j* pričel Sanin iznova, ko je ponehal šum težkih korakov, — mi je rekla, da bo proizvedla vaša odpoved škandal (obraz Gemme se je lahno potemnil),da sem dal jaz s&m povod za neljube govorice... in da ®era ▼sled tega... tako- re^č obvezan pregovoriti vas, da ne vrnete svojemu zaročencu, go- Slika nam predstavlja spoou Kluberja. svoje besede..« rata, se je gospodinja umaknila na stran. Makarovič jih je u-miril in se pred njimi umikal. Bosanci so na Makaroviea navalili s koli in stoli in ga tolkli po glavi. V kratkem je bil ves krvav. Že se mu je posrečilo izriniti tri napadalce iz druge v prvo sobo. kar je priletel v sobo Soban Mešinovič ALI VESTE — da je Sueški prekop 103 milje dolg, da je globok 35 čevljev ter ima 108 čevljev široko strugo. Ve-j ljal je 127,000,000 dolarjev. Man-' Chester Canal med Manchestrom' in Liverpoolom je dolg 35 in pol milje, njegova struga je pa 120 čevljev široka. Veljal je 85 milijonov dolarjev. Prekop, ki veže Baltik s Severnim morjem, je 61 milj dolg, 36 čevljev globok, njegova struga je pa 72 čevljev široka. Veljal je $40.000,000. Ali veste, da so se cigarete pojavljale jn izginjale, ker njihova kakovost ni bila prava. Toda Helmar je pristna cigareta. Poskusite eno in dobljeni boste. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor namenjen potovat! v •tart kraj, je potrebno, dm j« poo-Een o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled n*£e dolgoletna Uko&nje Tam ml samoremo daitt najboljša pojasnila in priporočano. redno le prvovrstne brsoparnlkp. Tudi nsdriaTljanl sanK/efo potovati t stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati prp-injo vsaj en mesec pred odpotora-njem in to naravnost v Washington, p. o. na generale** naaalaft-gkega komisarja. Glasom odredbe, ti ]• stopila V veljavo 91. JnUJa, 1KC se nlkoarar več ne poSUe permit po poŠti, pak ga mora lttr Iskati vsak postles osebno, bodisi v najbližcji naaelol-Skl urad aH pa ga dobi v New To* ku pred od potovanjem, kakor kedo v profinjl zaprosi. Kdor potuje ven brca dovoljenja, potuj« na froje lastno odgovornost. Kako dobiti svojce b Kdor fell dobiti sorodnike aH svojce b starega kraja, nftj nam prej plfie sa pojasnila. I? Jugoalar vije bo prlpuSčenlh v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem TtarUe In otroke od 18. do 21. leta in pa sa poljedelske delavce. Ameriški diavljanl pa samereje dobiti sem lene in otroke do 14. Jf-ta brca da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa Je delati proinJo v Washington. Preda« podi——te kakf Konti. pUttto FRANK SAKSER STATE BANK 0 COSTLANDT BT„ NIW YOBX COOLIDGGE OPAZUJE VOJAŠKE VAJE *'*iaitle parniJiO" 1 Shipoioi ■rrT 15. junija: Ma.ureia.nia, Cherbourg; Geo. Waah-ington. Cherbourg. Bremen. 1«- Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 18. junija: Muenchen, Cherbouia. Bremen: O-ljrmpic. Cherbourg. 21. junija: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 22. junija: Aquitanla. Cherbourg: President Harding. Cherbourg, Bremen. 23. junija: Pres. Wilson, Trst (Skupni islet): Hamburg. Cherbourg. Hamburg,. 25. Junija: New Amsterdam, Boulogne-sur-Mer, Rotterdam; Paris. Havre; Majestic, Cherbourg. 29. junija; Berengarla, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 30. junija: Westpba.Ha, Hamburg. 2. julija: Leviathan, Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen; He de France, Havre (Skupni izlet); Homeric, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne-sisr-Mcr. Rotterdam. «. julija: Mauretania, Cherbourg: Columbun Cherbourg, Bremen; Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg. 7. julija: Martha Washington, Trat. a. Julija: Aquitania. Cherbourg: Francs. Havre; Olympic, Cherbourg. 12. Jul'jar Berlin. Cherbourg. Bremen: Thu-ringia. Hamburg. 13. julija: George Washington. Cherbourg, Bremen. 14. julija: New Ysrk. Cherbourg. Hamburg. 16. julija: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen: Parja. Iluvre; Majwiilo, Cherbourg. 20. Julija: lierengaria. Cherbourg. 21. julija: Muenchen. Cherbourg. Bremen: Deutschlar.d, Cherbourg. Hamburg. 23. julija: Homeric, Cherbourg. 27. julija: Mauretania, Cherbourg; Fres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 28. Junija: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 1. avgusta: Aquitania, Cherbourg: Leviathan. Cherbourg: lie de France, flavrs; Olympic. Cherbourg. Stench. JSj^e SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih parnikih: FEANCE — 9, julija; 27. avgusta P A R I S — 16. julija; 6. avgusta NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cena. Zajamčite si prostor za prvo vožnjo novega velikana ILE DE FRANCE — 1. avgusta Vpraiajte kateregakoli pooblafifenega agenta all: FRENCH LINE —- — — — 19 State Street, New York Dosedaj je izvoljenih 24 irskih republikancev. DUBLIN, Irska, 13 junija. — Soglasno 7. najnovejšimi poroči.i glede izida irskih parlamentarnih! volitev, so si priborile vladne stranke od skupnih 152 parlamentarnih sedežev dosedaj 47 sedežev, in republikanci 24 sedežev. Od 47 sedežev, katere so' dobile vladne stranke, jih je odpadlo le 22 na oficijelne vladne kandidate, doeim pripada ostalih 25 različnim drugim strankam, ki pa podirajo vlado v vprašanjih ustave. Popolni izid volitev ho jutri znan. M1 Kitajci protestirajo proti obsodbi Sacca in Van-zettija. rntCAGO, Tli.; 13. junija. — V se ki tajska delavska federacija v Sangrhaju je naprosila Mednarodni delavski obrambni komitej, naj odpošlje njen protest proti obsodbi Saeca in Vanzettija. DIREKTNA POT v .JUGOSLAVIJO COSULICH LINE Hitro in ceno 2e!ez. potovanje v domaČe mesto. Vozni listki za drugi, medrazrednl drugi in tretji) razred se dobe do SuSaka preko Trsta brez nadaljnih »troSkov. do Slovenije pa $1.60 veC. l'revoz preko morja veil no cenen. P RESI DENTE WILSON 23. junija — 5. avgusta MARTHA WASHINGTON 7. julija — 30. avgusta Znifane cene za tja in nazaj. Splo-fini podatki v vseh lokalnih potniAkihJ iradih aH pri: PHELPS BROS. & Co WEST STREET. NEW YORK] IŠČEM SLUŽBO v kakem restavrantu ali slaščičarni. imam večletne skušnje, ker delala sem tu kot slaščiearka nad 8 let. Pišite na : Mrs. Mary Gregorich, Gen. Del. Uniontown, Pa. BAD BI IZVEDEL za naslov svo-jepa bratranca ANTONA MAVRIC*, doma iz Mereč pri II. Bistrici. Poročati mu imam nekaj važnega. Če kdo ve za njegov naslov, prosim, da mi ga sporoči, ali naj se pa sam javi svojemu bratrancu: — John Zlosel, Box 3, Cornplanter, Pa. <2x 14,15) Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerifi kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. nih ladij. Kje naj se ima denar, kadar ► s : še potuje? Kadar se kdo poda na dal}*? potovanje, mora vse svoje pre-\ m oženje vzeti seboj, ali pa naložiti denar tako, da ž njim odi povsod lahko razpolaga. Nasi rojaki, ki potujejo v domovino, navadno ne vedo, koliko denarja bi vzeli seboj, ker ne vedo koliko časa bodo ostali tam. Nekateri bi pustili denar v Ameriki, če bi ga brez težkoč mogli dvigniti v starem kraju. Zato priporočamo potmkim, li hočejo v starem kraju razpolagati z dolarsko vlogo tako enostavno kot so bili navajeni tukaj, da pred odhodom vloze svoj denar v našo banko. Potom naših bančnih zvez v vseh krajih Jugoslavije lahko dvignejo vlog d v najkrajšem času in hrez posebnih stroškov. Pojasnila dajemo vnaprej pismeno ali pa ustmeno, ko pride potnik sem. Kdor ima svoj denar naložen pri nas, lahko mirno potuje, kajti varnost vloge mu je zajamčena. Vloge na — "' "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" obrestujemo po 4%. Obresti računamo od začetka' vsakega meseca. FRANK SAKSER 8SGai$3i!<|t8traet. : - STATE BANK Hew York, N. T