m « m..

LIST DELAVCEV V VZGOJ N OIZOB KAŽEVA L N I El ZAVODIH
LJUBLJANA,
13. JANUARJA 1965
LETO XVI ST. 1
O VZGOJNEM DELU
MED (GIMNAZIJSKO) MLADINO
Izhddiiča ztt razpravljanje o intenzivnejšem vzgojnem delu v gimnazijah - s pc^vetovcaija direktorjev
gimnazij v Podvinu
NE SAMO RAZREDNIKI..
■
O uspelem seminarju za ravnatelje gimnazij in učiteljišč smo pisaii že v prejšnji številki. To pot objavljamo še prispevek Jovite Podgornikove, svetovalke zavoda za napredek šolstva SRS, ki smo jo naprosili, naj povzame nekaj misli iz svojega predavanja na podvinskem seminarju.
Namen mojega predavanja je bila predvsem želja, da bi se ob širokem krogu problemov, ki posredno ali neposredno zadevajo vzgojo naše srednješolske mladine, zamislili, razgovorili in sprejeli vsaj nekaj skupnih stališč do nekaterih najbolj bistvenih vprašanj.
Seveda je bilo vnaprej jasno, da bo referatu in zlasti še razpravi odmerjeni čas preskop, zato je med seminaristi vzniknil spontan predlog, da bi na pjrvem prihodnjem seminarju v istem krogu udeležencev obravnavali samo vprašanja, ki smo jih to pot komaj utegnili predstaviti v najširših obrisih njihove tehtnosti.
Prvotni okvir predavanja (Moralni problemi mladine) sem tematsko razširila na več vsebinsko različnih poglavij, kajti redko smo doslej imeli priložnost, da bi se pogovorili o sicer znanih, a premalo upoštevanih, pa zelo važnih vsebinskih izhodiščih vzgojnega dela med gimnazijsko mladino. Kolektivi po šolah so se v zadnjem obdobju z vso vnemo posvečali procesu, ki so ga tudi v šolstvu sprožili veliki družbeni premiki v smeri samoupravljanja: ta proces pa je marsikje terjal toliko energije, da je ostajalo za intenzivnejše vzgojno delo z mladimi ljudmi premalo časa.
V mladini vseh časov — še posebno pa v naših mladih ljudeh — se tare problemov, nemira in iskanja, zato se moramo njihovi učitelji in vzgojitelji nenehno seznanjati z vsebino teh problemov, moramo prevzemati in ohranjati zelo zahtevno, pa zato tudi hvaležno vlogo mentorjev pri oblikovanju mlade osebnosti.
POZNATI NOTRANJO PODOBO MLADINE!
Zdi se mi, da smo v praksi še vedno prevečkrat samo učitelji in premalo vzgojitelji, seznanjeni z najnovejšimi vprašanji, ob katerih žele mladi ljudje odgovorov, komentarjev, napotkov. Posebno razredniki bi morali dobro poznati notranjo podobo slehernega svojega dijaka, kajti pogosto botruje padcu šolskega uspeha vrsta za posameznika tako usodnih zunanjih činiteljev, da, bi včasih namesto nezadostnih ocen mnogo več zalegel odkrit pogovor, morda obisk na domu, sporočilo šolski ali domski skupnosti, skratka — prepotrebna intervencija, ki je največkrat ni zaradi nepoznavanja razmer.
Tudi vsebina roditeljskih sestankov, razrednih in za vso šolo skupnih, bi nemara dobila vrednost tesnejše povezave med šolo in domom, če. bi staršem približali problematiko današnjih mladih ljudi, kakor je sami ne znajo, ne morejo ali tudi nočejo videti.
Prehitro posplošeno obsojanje mlade generacije, češ da je »presita, predrzna, moralno pokvarjena, pohuliganjema, družbeno neprilagojena-« itd., je prav tako neodgovorno in nevarno, kakor pretirana obzirnost, - pretirano »razumevanje« in pretirano, ''ujčkanje« mladih. Ne merimo vrednot ali nevrednot naših mladih ljudi po njihovih skrajnih predstavnikih! Ozrimo se po jedru, po večini mladine in se ji skušajmo približati s posluhom, a hkrati z znanjem in pripravljenostjo, da postanemo njeni pisavi in učinkoviti sooblikovalci!
Te moje besede ža marsikoga niso nič novega, vem, toda vzgojni primanjkljaj je kljub znanim nalogam in kljub posebnim, trdno zastavljenim programom, ki smo jih imenovali osnove družbene in družinske vzgoje, v srednji šoli očitno prisoten, zato je potrebno znova in znova opozarjati na zelo važne, a pogosto zanemarjene naloge šole, Z dobro voljo učiteljskih zborov pedagoškega vodstva ter prosvetno pedagoške službe bomo v prihodnje, upajmo, manj govorili o nesorazmerjih v osebnih dohodkih, o nestimulativnem družbenem
ugledu prosvetnega delavca in o podobnih vprašanjih, ki so v preteklem obdobju dobesedno in zelo
Mislim, da mora biti naša reformirana gimnazija, (isto bi veljalo za vse druge šole, seveda prilagojeno razvojni stopnji in izobrazbi učencev) široko razgledana vzgojno izobraževalna ustanova, ki ne more usmerjati svo-
Nemara da bo pa tole dober film?
(Foto: Milan Spa/ovec)
upravičeno prepajala posamezni- jih dijakov samo po predpisanih ke in posamezne kolektive, pa učnih načrtih, marVeč tudi mimo kaj več storili za dejansko zbli- njih, ob aktualnih dogodkih v ževanje nas zrelih, umirjenih in "kuH-urnem, gospodarskem, poli-razgledanih ljudi z našimi pogo- tičnem življenju, a tudi ob navi-sto preveč samim sebi prepušče- dežno drobnih problemih, ki se nimi mladimi generacijami. Da odražajo v življenju posameznega bi pa to zbliževanje ne ždelo v razreda ali tudi posameznega di-
mejah pedagoškega formalizma, marveč naj bi bilo pristna in iskrena vnema, je potrebno problematiko naših mladih najprej dobro poznati.
Poiščimo možnosti za spoznavanje miselnosti, dilem, kriz pa tudi idealov naše mladine. Izpovedujejo se sicer neradi, kadar pa spregovore, so iskreni. Zato se mi zdi največja napaka vzgojiteljev, če na iskreno izpoved reagiramo nepedagoško, z bojaznijo, da imamo opraviti z »družbeno negativnimi pojavi«, z »zgrešeno svetovno nazorsko usmerjenostjo posameznikov«, skratka (govorim o ekstremnih možnostih, ki jih pa poznam iz šolske prakse, iz šolskih zvezkov!) če se nekaterih pojavov med mladimi zbojimo, preložimo svoje dolžnosti na druge, recimo na politične forume, namesto da bi bili sami dovolj politično in idejno trdni in bi sami razčistili primere, ki bi jih lahko zares imenovali »zahtevnejši vzgojni problemi«.
jaka. Zaradi tega s,e mi zdi več kot zastarelo ponekod še znano pojmovanje, češ da naj odgovor-ja za mladino na šoli en sam profesor, namesto da bi bili ob tej nalogi zavzeti in prizadevni prav vsi, zlasti pa še vsi razredniki. Končno »odgovarja« zase tudi mladina sama, saj se že več let navaja na dolžnosti in pravice upravljalcev in samouprav-Ijalcev. Vprašanje je le, ali najde vselej prave poti, ali najde vselej prave metode v svojih neposrednih vodilnih predstavnikih. Sedeč po polemičnih razpravah v nekaterih mladinskih glasilih, namreč o prešibki nevezanosti mladih ljudi na svojo, mladinsko organizacijo, je naše mentorstvo kot pomoč tudi pri vprašanjih, ki jih ponekod pojmujejo kot izrazito domeno samo mladine in njene organizacije, nujno potrebno.
V tem kratkem povzetku kajpak ne morem zajeti primerov, s katerimi sem skušala ilustrirati vsaj tista poglavja svojega izva-
janja, ki jim čas ni skrajšal; obsega. Tako sem se na' primer dlje ustavila ob poglavju: Notranja podoba mladine, kakor jo je možno videti po izpovedih gimnazijske mladine v dopisni vzgojni svetovalni rubriki mladinskega tednika. (Posameznik v odnosu do doma, družinskih članov, v razvezani družini, kot nezakonski otrok; posameznik v razrednem in šolskem kolektivu, kot mladinski funkcionar in kot posrednik med razredno skupnostjo in profesorji; socialna struktura razredne skupnosti; štipendiranje; problemi dijakov-vozačev; odnosi med spoloma, zlasti nepoučenost in nerazgledanost na področju spolne vzgoje; problem nosečih dijakinj; diferenciacija med srednješolsko in delavsko mladino; družbeno uglednost - in neuglednost staršev kot izhodišče za različne komplekse manjvred-r,o:ti mladih; osamljenost raz-mišijajočih mladih ljudi v vprašanjih, ki jih zanimajo s področja literature, sodobne znanosti, ideoloških in političnih problemov itd.)..
V poglavju Nekatere opažene pomanjkljivosti neposrednega vzgojnega dela v gimnaziji sem
iz izkušenj prosvetno pedagoške službe skušala opozoriti na vlogo vzgojiteljev ob posebnih primerih, ki trejajo zrelo in takojšnje reagiranje, na primer posamezne šolske naloge, posamezni primeri dijaških literarnih listov, zunanji vplivi vzgoje naših idejnih nasprotnikov in podobno.
VPRAŠANJE
ADMINISTRATIVNIH
KAZNI
Govorila sem tudi o mladinski organizaciji na šoli, žal smo bežno, in o družbeno neprilagojenih mladih ljudehiiz vrst dijaške mladine. Posebne pozornosti vredno bi bilo poglavje o administrativni kazni, ki prihaja v srednji šoli skoraj praviloma v nasprotja z namenom kazni kot vzgojnega ukrepa, ob tepi pa še v nasprotja z vsebinsko usmeritvijo mladinske samouprave. Zaradi časovne stiske sem utegnila samo omeniti nekaj znanih primerov, ki smo jih svetovalci opazili še lani oziroma predlani v gimnazijskih dnevnikih: prepogosto Vpisovanje z zahtevo ukorov, preveliko število' ukorov v posameznih razredih; uveljavljanje avtoritete mladih učiteljev z »administrativno strogostjo« itd. Opozorila sem na disertacijo tovariša Strmčnika, ki je sicer obdelal kaznovanje v osnovni šoli, vendar moremo njegov«; zaključke prenesti tudi; v praktične izkušnje šol druge stopnje, oziroma moremo in moramo ob njegovih raziskavah razmišljati o nujnosti sprememb v administrativnem kaznovanju mladostnika. Naj omenim le del pomembne Strmčnikove ugotovitve: »osnovna, pomanjkljivost upravno administrativne kazni je v njeni dresurni nevarnosti...«
Kot sem že poudarila, sem mogla v kratko odmerjenem času samo nakazati okvire izredno važnih vzgojnih vprašanj. Aprilski seminar bo, upajmo, z več referati in zlasti z večjo možnostjo razprave poglobil naša stališča ob nalogah, ki zahtevajo neodložljivo delo.
Nikakor ne bi želela niti sama, še manj pa institucija, ki je seminar pripravila ob sodelovanju s skupnostjo gimnazij, namreč zavod za napredek šolstva SRS odrekati dosedanjih zaslug za vzgojno delo vsem tistim prizadetim posameznikom in učiteljskim zborom, ki so se kljub izrednim in posebnim nalogam zadnjega obdobja posvečali z odgovornostjo in zavzetostjo tudi širšemu delu š svojimi učenci.
Izhajajoč pa iz širšega ocenjevanja vzgojnega dela gimnazije, moramo problematiko mladih ljudi vsekakor hitreje in globlje spoznavati; zediniti se moramo za. vrsto stališč do te problematike in hitreje ter bolj učinkovito ta stališča v naši pedagoški praksi tudi izvajati.
Že povzetek podvinske razprave Ob nakazanih vprašanjih nam je lahko optimističen obet za plodno in zares intenzivnejše vzgojno delo v prihodnje.
Jovita Podgornik
RAZREDNA SKUPNOST
— OSNOVNA CELICA SAMOUPRAVE UČENCEV
V procesu razvoja samouprave in uveljavljanja neposredne demokracije v učnovzgojnih zavodih prihaja vedno bolj do izraza . vloga samouprave učencev, ki v kompleksu celotne samouprave lahko in tudi mora odigrati svoj delež pri reševanju najbolj kompleksnih vprašanj učnovzgojnega procesa. Ta potreba nastaja že vse odtlej, ko smo se zavestno odrekli mišljenju, da je učenec le predmet obdelave, in pričeli jasno poudarjati in zagovarjati edino pravilno stališče, da je dijak tudi subjekt, upoštevati v procesu vzgoje njegovo aktivno udejstvovanje in vključevanje v celotni učno-vzgojni proces. Ta naloga in vloga učencev v sistemu samouprave na učnovzgojnih zavodih je našla svoje okvirno mesto in splošne določbe že v samem splošnem zakonu o šolstvu, povsem določeno in v celoti precizirano vsebino dela pa je dobila skupnost učencev v statutih posameznih delovnih organizacij na učnovzgojnih zavodih, kjer predstavniki učencev enakopravno sodelujejo — in v določeni meri tudi odločajo — kot predstavniki jasnosti v svetih šol, ali pa v posameznih specializiranih komisijah in njihovih odborih. Res je sicer, da je predstavnik skupnosti učencev v nekaterih statutjh le delno omenjen, povsem jasno pa je, da bo njegova vloga prej ali kasneje našla popolno veljavo in bo morala najti svoje pravo mesto , tudi v statutu.
Prav gotovo je, da. je osnovni organ skupnosti, učencev, organ, kjer prihajajo neposredne želje in interesi ' najširšega kroga učencev do svojega izraza, razredna skupnost, ki lahke v obsegu svojih kompetenc in ob aktivnem mentorstvu razrednika ter celega razrednega učiteljskega zbora zelo uspešno obravnava vse vprašanja, na katera naleti
ob svojem delu ter osvajanju učnovzgojnega programa. Gotovo je, da o pestrem in v večji meri samoiniciativnem delu lahko govorimo pri razrednih skupnostih na šolah drugih stopenj (ali njim enakih), vendar tudi na šolah prvih stopenj pozitivnih stremljenj učencev po sodelovanju v procesu samouprave ne bi smeli prezreti. V tem primeru bo vloga razrednika kot mentorja razredne skupnosti morala priti še bolj do izraza, ker bo delo v okviru razredne skupnosti učencev lahko prava šola za bodoče samoupravljalce. Tudi na šolah druge stopnje, ko so učenci že delno starejši, preide razredna skupnost celo vrsto razvojnih stopenj, od prvega razreda, ko se komaj formira in uvaja v delo. preko drugega in tretjega letnika, ko že prične obravnavati posamezna vprašanja bolj vsebinsko in problemskof pa do dela v zadnjem letnikp, ko lahko postane suverena in sposobna v presojanju najbolj zahtevnih vprašanj učnovzgojnega procesa in Samouprave na tem področju.
Ni potrebno posebej poudarjati, da bo razredna skupnost zaživela, dosegla uspeh in pričela pravilno delati, če jo bomo obravnavali z vsemi njenimi pristojnostmi in pravicami, da bomo njihove predloge obravnavali kot povsem enakovredne in pametne med temi tudi upoštevali. Takšno upoštevanje bo dalo vsemu razredu samo novih vzpodbud, dvignilo. njihovo, samozavest, kar se bo prav gotovo odrazilo v novih prizadevanjih in dčlovnih rezultatih.
Za uspešno delo razredne skupnosti je potrebno, da ima skupnost v naprej izdelan delovni program, v katerem morajo biti zajeta vsa področja udejstvovanja. Nedvomno bodo tvorile
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kje je naša pedagoška misel?
Med drugim je podvinski seminar gimnazijskih direktorjev postavil tudi to vprašanje. Ali konkretneje: ob izvajanju dr. Ive Segulove o pedagoški vlogi ravnateljev šol so se pojavila nekatera tudi čisto konkretna vprašanja, ki so — po našem mnenju — v naši družbeni stvarnosti gotovo potrebna temeljitega pretresa pa tudi sprememb.
Ob ugotovitvi, da se pri nas pravzaprav že vsakdo čuti poklicanega za obravnavanje tako pomembnega vprašanja, kot .je vzgoja mladega človeka, se utrne misel, da z našo pedagoško znanostjo ne more biti vse v rediT: Ne samo, da si vsakdo upa o vzgojnih problemih mladine izrekati dokaj odgovorne trditve, tudi odnos ljudi pri nas (in med temi so pravtako prosvetni delavci, ki so pač podlegli splošni miselnosti) do »-pedagoških vprašanju, do vsega tistega, kar hoče povedati sama beseda »pedagogika« in celo do tega izraza samega, je pri nas dokaj čuden. Ljudje so (v splošnem) skeptični do vsega »pedagoškega«, čutijo se superiorne do pedagoških problemov itd. Takih trditev ni potrebno podrobneje dokazovati, ker smo jim vsak dan priča v dnevnem tisku, v razgovorih, na sestankih ...
Nekaj mora biti tu narobe. Ali je res znanost o tem, kako vzgajamo mladega človeka v da-
kakršen je, in ga napoti čisto določenim ciljem nasproti... To je osnovni namen šole. A to ni -preprosta naloga. Nemara še nikoli v zgodovini ni bila ta naloga težja, kot je danes ...
Vprašanja vzgoje današnjega mladega človeka niso lahka. Potrebno je poznati marsikaj o dosedanjem (kulturnem in drugačnem) razvoju človeka, o njegovi naravi, kot se je kazala skozi tisočletja njegovega razvoja, o težnjah, ki so mu dane v kri... Če takole gledamo na problem vzgoje, se prav lahko znajdemo pred vprašanjem: ali to sploh zmoremo?
Na vsa ta vprašanja (kako zanimivo področje človekovega spoznavanja in njegove dejavnosti!) bi morala odgovarjati pedagoška veda. Veda o tem, kako naj v določeni družbeni situaciji urejamo ta vprašanja, kako je treba obravnavati mladega človeka, da bo tisto, kar mi želimo, da postane, kar želimo; da bo iz njega in da bo on naredil iz tega našega sveta nekoč, ko nas ne bo več. Da. Nič več in nič manj. To naj bi bila veda, ki se imenuje pedagogika. »Oblikovalno delo na človeku, ki zapusti na njem sledove ...«
A kje smo mi? Kje je naša pedagoška znanost? Kje obravnavamo mi ta aktualna vprašanja in skušamo najti nanje tudi odgovore? Kje? Kolikor to počenjamo, se nam. vidi kot sivo,
šprotij
zapletenem in polnem na- teorij> živijenje pa teče po svoj^
svetuj da se teh vprašanj lahko loteva laik iz svoje lastne izkušnje z otroki ali pa še to ne? Današnji človek živi v neprestanem trenju nasprotij, v poplavi najrflzličnejših mnenj, trditev, pojmovanj in pojavov, tako da mladina, ki je pač še najbolj dovzetna za vse žive pojave, dostikrat res ni vredna zavidanja, ker ji niti šola ne daje trdne oporp, niti starši.
Toda šola ’je vendar zato tu, da te stvari uravnava, da sprejema mladega človeka takšnega,
mimo njih. Zato odpor ljudi do vsega, čemur mi pravimo »pedagoško«, zato se zdi, da ve danes ze vsakdo več povedati o vzgoji kot pa vzgojitelji sami — ker so morda prepolni nekih suhih teorij iz preteklih časov, neke učenosti, ki jo je prerasel čas... Ker se še niso povzpeli na razumevanje časa, kakršen je, njegovih pojavov, kot so, in na osnovi takega razumevanja uspeli zgraditi stavbo pedagoške znanosti...
D. H.
Slaba splošna in tehnična izobrazba — zakaj ?
Profesorji tujih jezikov strokovnih šol na obisku v Zagrebu
Dne 9. XII. 1964 je Zavod za manjša pa je obiskala gimnazijo stanejo končno trajna last dijaka.
_______1_. „ XI__T ‘_T> T.r_21_ 1	•_ 1_1 ^	_	TTX:4-^1 22	. 4 2 L. 4 ^->-.4	r* f frvlz- r\f 7 _
Živimo in delamo v času, ko se mnogo govori, piše in razpravlja o težavah, v katere je zašlo naše šolstvo. Pri reševanju problemov s prosvetnega področja prosvetni delavci ne smemo stati ob strani in čakati, da se bodo namo, naj se z njimi neposredno mo sami boriti, da jih čimprej s skupnimi močmi odpravimo. Prosvetni delavci smo tisti, ki te probleme in težave najbolje poznamo, saj se z njimi nepofredno srečujemo vsak dan, zato moramo prvi jasno in razločno povedati, kje se nahajamo in kaj lahko danes pričakujemo od naše šole. Delovne izkušnje in opažanja pa bi se morala pri reševanju problemov upoštevati.
Problemov v zvezi z osnovnim šolstvom ni malo. Ne bi se pa smeli zadovoljiti samo z ugotavljanjem težav in iskanjem krivca za stanje, v katerega smo zašli. Potrebna bi bila podrobna analiza vse problematike, v katero bi bila zajeta vsa dejstva, pretesli naj bi se vsi predlogi in vsa mišljenja. Vendar pa analiza -problematike stanja šolstva ne bi smela biti izdelana na posplošenih ugotovitvah. Vsaka šola ima svoje specifične posebnosti, bori se z lastnimi problemi in prav te bi analiza morala razčleniti. V analizi naj bi bila zajeta vsaka šola z vso svojo perečo problematiko. Sele ,tako bi ugotovili pravo stanje in bi lahko objektivno odločali, kaj in kako naj ukrepamo.
Kje so vzroki za trenutno stagnacijo na§e osnovne šole? Vzroki so in potrebnih bi bilo nekaj korenitih sprememb:
1. glede na odnos družbenih činiteljev. do šole;
'	2. glede na odnos družbenih
činiteljev do vrednotenja dela pedagoškega delavca;
3. glede na odnos družbenih činiteljev do učitelja kot osebnosti, ki ni samo pedagoški dela-
bilnosti tega pravila bi tako politiko morali uveljaviti v šolstvu in uspehi bi se prav gotovo pokazali. Investicije bi bile sicer ogromne (enkrat bi se morali odločiti!), toda .usposobljenost in znanje ljudi, ki bi jih dajala taka šola, bi jih na gospodarskem področju kmalu vrnilo. Ogromna gospodarska škoda, ki nastaja zaradi slabe splošne in tehnične izobrazbe, bi se lahko občutno zmanjšala. Trdno osnovno znanje za nadaljnje delo pa da lahko samo osnovna šola, zato ozdravimo osnovno šolo, da bo zdravo šolstvo. Denar, ki ga bomo vložili za zdravo šolo, ne bo izgubljen, pričakujemo lahko samo bogate obresti. Zato šolam ne mečimo drobtinic, ker bomo sicer dobili vrnjene samo drobtinice.
Zelo pereči so šolski učni načeti, ki posredno uravnavajo obseg učne snovi in prav tako vplivajo na kvaliteto pridobljenega znanja. Res je, da se v njih nahaja še mnogo balasta, vendar sem proti kategoričnemu črtanju celotnih poglavij ali celo predmetov. Praznine, ki bi nastale, bi povzročile še večjo, škodo kot prenatrpanost učnega načrta. Z vse večjim razvojem znanosti in tehnike se obseg vednosti naglo širi, vendar sem proti črtanju nekaterih vednosti in znanj v korist drugih. Vidim edino uspešno rešitev v podaljšanju šolske obveznosti. Kljub temu, da to možnost zaenkrat še vedno izključujemo, bomo o njej morali razmišljati in na to tudi preiti, da nas na tem področju ne bodo prehitele države, ki so gospodarsko manj stabilne od naše.
Zahteve učnega načrta je prav na podeželju v veliki meri
vec, temveč pomemben družbeni težko izpolnjevati posebno v delavec, oblikovalec človekove
zavesti, saj je učitelj prvi zavestni, sistematični oblikovalec svetovnega nazora pri otroku. Tega naša družba rie bi smela podcenjevati.,
V tem popolnoma osebnem razmišljanju bom skušal razčleniti nekaj dejstev, katerim bomo morali posvetiti posebno pozornost pri reševanju splošnih problemov.
Glavni problem današnje šole je, kako izboljšati kvaliteto pouka. Že nekaj let ugotavljamo, da predvsem na podeželju ne dajo učencem dovolj znanja za poznejše samostojno delo. Konstatacija, da je naša rak rana prav šolstvo, s katerim smo se tako dolgo ponašali, je boleča. Boleča je zato, ker smo zaspali na lovorikah, ki so nam jih priborili naši zavedni prosvetni in kulturni delavci v času, ko so bile podeželske šole steber slovenstva in nosilci slovenske kulture. Res je, da je naša kulturna preteklost bogata in da so prav na šolah na podeželju dobili naši priznani pedagogi svoje prve in bogate izkušnje in jih prenašali na mlajši rod.
Toda prav ničesar ne storimo, da bi to tradicijo ohranili tudi vnaprej. Ni prav, da mnogokrat . prev&limo krivdo na slab pouk na učitelja. Prevečkrat slišimo trditev, da »zares dobrih učiteljev in vzgojiteljev je danes, malo«. Toda, ali smo se kdaj vpra-. šali, zakaj je dobrih učiteljev malo? Ali smo se vprašali, za-
vzgojni smoter pa je sa vse šole enak: vzgojiti vsestransko razvitega človeka!
3) podeželje z industrijskim zaledjem ali razvitejši kmetijski centri, ki skušajo ujeti ravnotežje med obema skrajnostima. Takšna drobljenost, gledana s celotnega vidika, ne more dati zaželenih sadov. Zato so nujen pogoj za uspeh: odprava gospodarskih
posameznimi področji, omogočiti vsem šolam enake ali podobne pogoje dela. Jasno je, da je to dolgotrajen proces, vendar bi ga lahko z elastičnimi prijemi pospešili, kajti kmalu bo čas, ko se ne bomo mogli več izgovarjati na\ekonomsko nerazvitost, ali pa bomo morali priznati, da ostajamo ekonomsko nerazviti zato, ker nimamo razvitih šol, ki bi dajale sposobne ljudi.
Poglavje zase je vrednotenje učiteljevega dela, Redki so ljudje, ki poznajo pravi obseg tega dela, mnogo pa je takih, ki učiteljevega dela ne smatrajo za delo.
prosvetno-pedagoško službo Ljub- R. Končar, kjer imajo oddelke z Ijana T organiziral ekskurzijo v intenzivnim poukom angleškega Zagreb. Udeležili so se je prosvet- jezika. Razen angleškega jezika s ni delavci — učitelji angleškega šestimi urami na teden (kot na in nemškega jezika na strokov- gimnaziji Poljane v Ljubljani) je nih šolah. Na strokovnih aktivih posebnost te gimnazije v tem, da je bilo v lanskem in letošnjem se poučujeta v angleškem jeziku šolskem letu govora o istih prob- še dva predmeta:	umetnostna
lemih, zato se je zdelo, da bo zgodovina in biologija (samo re-marsikatero vprašanje pojasnje- zime). V vsakem od teh oddel-no, če bodo učitelji prišli v stik kov (trije prvi in en drugi raz-
če
s kolegi
na istih ali sorodnih šolah, Kot v osnovni šoli in gim-in socialnih razlik med MziR. so tudi na strokovnih šolah osnovni problem učbeniki, zato nas je vse predvsem zanimalo, katere učbenike uporabljajo hrvaški učitelji in kakšni so njihovi načrti
tega so nas zanimala še nekatera druga vprašanja:
1.	Sprejemni izpiti;
2.	Število ur na posameznih strokovnih šolah;
3.	Kvalifikacija strokovnega kadra in možnosti izpopolnjevanja v stroki;
4.	Smoter znanja tujega jezika na strokovnih šolah.
Ekskurzije se je udeležilo poleg prof. Valterja Braza, lektorja za nemški jezik na Filozofski
red) razen rednih profesorjev poučuje po eno uro Angležinja.
Naj se po vrsti dotaknem prej omenjenih točk.
Sprejemni izpiti Znanje, ki ga prinesejo učenci z osnovnih šol (zlasti izven me-glede novih. Razen staj kjer večinoma poučujejo ne-strokovnjaki), je zelo slabo. Na marsikatero strokovno šolo se
Učitelji tujih jezikov na strokovnih šolah bi si vsaj deloma lahko razširili obzorje in se vsaj nekoliko poglobili v strokovne predmete na nekaj tedenskih tečajih, za katere bi seveda morala biti zagotovljena finančna sredstva. Ta problem rešujejo na nekaterih zagrebških šolah tako, da organizirajo večtedenske ekskurzije v dežele, katerih jezike učitelji poučujejo.
Učbeniki in učni načrti za
strokovne šole
Glede učbenikov so Hrvati na boljšem. Za Tehniško šolo je npr. Stručno metodski praktikum za strojarstvo, elektrotehniku jake i slabe struje izdelal podrobni učne načrte, so pa še daleč do do-letnike. V prvih dveh letnikih se
vpišejo učenci, ki imajo izredno poslužujejo učbenika Brihta-Gr-
slabo podlago in je treba začeti vsaj z vadnico, ki bi jo morali predelati v 8. razredu, dostikrat pa ne obvladajo celo snovi za 7. razred. S tem, da bi poleg sprejemnega izpita iz matematike in slovenščine uyedli tudi sprejemni izpit iz tujega jezika, bi se izognili špekulaciji učencev na osnovni šoli. Navadno ravnateljstva šol II. stopnje ne upoštevajo
učenci, ki niso hapredovali z nezadostnimi ocenami iz slovenščine, matematike ali tujega jezika. Res je, da je bilo vprašanje dveh
fakulteti v Ljubljani in svetoval ______________________________________
,,	, x	v, -v, ca za nemški jezik, prof. KopaŽa priporočil z osnovnih šol; tako ni-
Realno stanje učiteljevih osebnih Yjnkai svetovalca za angleški je- so osamljeni primeri, da se na
zik na strokovnih'-šolah, in tov. strokovne šole brez ovir vpišejo Kolar Vitke, stalne svetovalke za učenci, ki niso fi: tuje jezike.na ZPPS, še 30 profesorjev, ki poučujejo na raznih strokovnih šolah v Ljubljani in izven nje. Zavod za šolstvo v Zagrebu je odlično organiziral hos-pitacije na osmih strokovnih šolah, opoldne pa so se gostje iz Ljubljane sestali z direktorjem Zavoda za šolstvo tov. Blaženči-čem, svetovalko za tuje jezike Jurčič Mirjano, z drugimi svetovalci ter prof. Zlatkom Muhvi-
prejemkov je znano. Prejemki so za delo. ki ga opravi učitelj, premajhni, edina stimulacija za delo pa r;es ne piore biti samo lepota in humanost poklica. Učiteljev delovni dan je dolg 7 ur (uradno!). Toda vesten učitelj dela 14 ur dnevno, če hoče zadostiti vsem zahtevam in nalogam, k: mu jih nalaga družba. Za to ne dobi nikakega plačila, niti priznanja, kar se zdi vsakomur povsem razumljivo in normalno. Toda tudi učitelj je človek, ki potrebuje počitka, razvedrila in psihične sprostitve.
Belšak Benjamin
gič (kot v gimnaziji), v 3. letniku uporabljajo Boričevo Englesku čitanku za tehničke škole, za 4. letnik pa imajo skripta istega avtorja. Na marsikateri ljubljanski strokovni šoli so šele lansko leto prvič začeli razmišljati o učnih načrtih in izdelovati okvirne učne načrte, so pa še daleč do dobro izdelanega učnega načrta, naslonjenega na dobre učbenike in strokovne tekste. V diskusiji je prof. Kopač s Tehniške šole za elektrotehniško stroko v Ljubljani sprožil vprašanje učbenikov (ki je resnično pereč problem) in izrazil željo, da bi se skupini, ki bi se ukvarjala s sestavo učbe-
ur v 7. in 8. razredu rešeno samo nikov, pridružili tudi naši štre-
na področju Zavoda Ljubljana I in da so npr. v zagrebških osnovnih šolah razredi tako prenapolnjeni, da je v večini razredov od 40—50 učencev (marsikje čez 50!) in da je na področju mesta Zagreba 275 učiteljev, od katerih pa je 189 nestrokovnjakov ali 68
kovnjaki, saj so nekatere šole »osamljene« in nimajo ne finančnih sredstev ne strokovnjakov, zato ne morejo upati, da bi kdaj koli prišli do dobrih strokovnih tekstov in učbenikov. Stremeti bi bilo treba za tem, da bi se učni načrti za posamezne stroke uskla-
čem. Popoldne je večja skupina odstotkov, zato je treba primarno dili v posameznih republikah. Ko-
obiskala Centar za učenje stra-nih jezika, katerega predstojnik je prof. Glebov Petar, in prisostvovala pouku tujih jezikov,
krajih, ki šo gospodarsko zelo zaostali in nerazviti. Danes šola zahteva od učenca toliko stvari (različen tehnični material, knjige, revije, časopise ...) poleg nujnih šolskih pripomčkov, da te zahteve zmorejo le starši, ki so materialno zelo stabilni. Zato so tudi rezultati v uspehih med posameznimi šolam! zelo različni. L-očil bi tri področj, ki se po pogojih dela med seboj zelo razlikujejo:
1)	mestna področja, kjer obiskuje šole 70	80 % otrpk, ka-
terih starši nimajo materialnih težav. Te šole so relativno dobro opremljene s potrebnimi učili, zgradbe same pa so v večini zgrajene po vojni. Učni načrt te šole je prilagojen umski zmogljivosti učencev teh šol;
2)	gospodarsko zelo zaostali predeli, nerazvita področja, kjer prevladujejo družine s kopico nepreskrbljenih otrok, se pojavlja alkoholizem in pogosto TBC. Odstotek otrok iz družin, ki imajo trdno materialno bazo, je zelo nizek. Nujen rezultat vseh teh faktorjev je zmanjšana sposobnost umskega dojemanja, logičnega sklepanja, pa Mdi učinek vzgojnih prijemov je počasnejši. Obseg snovi, ki so jo ti otroci sposobni dojeti, je minimalen in ne zadošča za poznejše samostojno delo in napredovanje. Same šolske zgradbe so povečini starejšega izvora in ne ustrezajo niti zahtevam povprečnega pouka, ‘ šolski proračuni pa zado-
ŽIVKU LOVSETU
NA PRERANI GROB
skrb posvetiti prav osnovnošol- operacija med posameznimi re-skim problemom, saj od tod izvi- publikami bi lahko samo pripora »vse zlo«. Za sedaj rešujejo mogla do izdaje učbenikov, ki ne problem dijakov s slabšim zna- bi bili\ samo kvalitetni, temveč njem na različnih šolah različno, tudi poceni.
Na ljubljanski elektrotehniški Smoter znanja tujega jezika šoli tako, da dajo dijaku prilož-	na strokovnih šolah
nost opraviti delne, izpite po do-	Ce hočemo doseči pravi smo-
ločenem času. Na zagrebških stro- ter znanja tujega jezika na stro-
so organizirani dijaki redno obi-
Vedno nam je težko, če odide iz naše srede človek, ki še ni doživel svoje življenjske poti in svojega življenjskega poslanstva. Dvakrat težko, če je to dober človek, dober strokovnjak in prijatelj. Tako se je v zadnjih dnevih lanskega novembra poslovil od nas Živko Lovše.	,
Vse prej kakor s cvetjem je bila posuta Živkova življenjska pot. Začela se je na mariborski gimnaziji in ga vodila na univerzo v Ljubljani, ker je postal profesor
mmarnmm
fL.
ii§
- ^
kjer je bil več let ravnatelj L gimnazije. Od 1954. leta dalje je živel v Ljubljani. Bil je republiški inšpektor za biologijo, načelnik in pozneje šef inšpekcije v OLO Ljubljana, ravnatelj osnovne šole Bežigrad in nazadnje profesor na Višji gospodinjski Šoli v Grobljah.
kovnih šolah krožki, katere skujejo.
število ur na posameznih strokovnih šolah
kovnih šolah, morajo strokovne šole dobiti učbenike za strokovne šole. Po mnenju prof. Zlatka Muhviča bi lahko ta problem rešili tako, da bi strokovne šole
Razpon ur na posameznih ljub- grupirali. Strokovnjaki so si edi-Ijanskih strokovnih šolah je, ze- ni v tem, da _ se strokovni jezik lo različen (od 9 do 15), kljub te- ne sme pojaviti v 1. in 2. letm-mu pa so zahteve glede znanja ^3er 1J treba znanje, ki si ga enake. Razporeditev ur je nesmo- dijaki pridobe v osnovni šob utr-
diti oz. zamašiti vrzeli. Kljub temu, da se strokovni jezik ne sme pojaviti v prvih dveh razredih,' mora biti po temah orientiran na stroko. Napaka učiteljev na strokovnih šolah je v tem, da začno prezgodaj s strokovno terminolo-
trna deloma zaradi objektivnih Bolj kot po njegovih funkcijah	težav (veliko število honorarnih
so ga ljudje in posebej prosvetni	moči), deloma zaradi miselnosti,
delavci poznali po njegovem delu:	da tuji jeziki ne spadajo med
kot pisca učnih knjig, člankov,	glavne predmete. Na zagrebških
kot predavatelja in na terenu kot	strokovnih šolah imajo na veči-
družbeno političnega delavca. Naj- ni šol v vseh razredih po 2 uri.	. .
bolj ga je poznala, ljubila in spo-	Nekoliko na boljšem je Državna	gU0- Učbeniki, ki	so	doslej v ra-
štovala mladina. Od študentovskih	muzička škola (3 ure na teden)	bb niso najboljši,	ker so preveč
let je bil vnet tabornik, zato ga	in Ekonomska srednja škola, kjer	bterarni. Dijaki	na	strokovnih
najdemo po osvoboditvi med usta-	imajo v prvih dveh razredih po	solah sicer res imajo	pomanjklji-
novitelji taborniške organizacije	4 ure, v tretjem in četrtem pa po	vo znanje v predmetih splošno-
v Sloveniji, kateri je bil tudi pr-	tri. Na marsikateri šoli imajo še
izobraževalne, smeri in bo' 'zato
vi predsednik — in med ustanovi- tisti dve uri združeni, tako da je ^treba pri sestavi učbenikov upo-
~	.	. ........... „	....	4-1-. HeaieTTrn K n TD 2
telji zvezne organizacije »izvidni- pouk tujih jezikov še manj učin-kov Jugoslavije-*. V teh organiza- kovit. Na področju strokovnih šol cijah je ostal med mladino vse do je še mnogo neurejenega. Med suoje smrti kot njen najboljši pri- drugim je naloga pristojnih orga jatelj in vodnik. Nič manj pa ga nov, da za posamezne šole pred
ne poznajo nešteti mladi ljudje kot odličnega učitelja, ki je bil v razredu ne samo izvrsten strokovnjak in metodik, temveč tudi razumevajoč, starejši, življenjsko izkušen vzgojitelj. Za vse to in takšno delo mu je družba dala tudi najlepše in za šolnika najvišje priznanje: dobil je naziv pedagoškega svetnika.
pišejo določeno: število ur in fondu ur ustrezne učne načrte.
Kvalifikacija strokovnega kadra in možnosti izpopolnjevanja v stroki
Uvedba strokovnih tekstov v 3. in 4. letniku je postavila pred predavatelja poleg drugih zahtev še zahteve po poglabljanju v strokovne predmete. Dostikrat pri-
kaj ti učitelji, ki so, niso dobri? .ščajo le za najnujnejše zahteve Ali smo se vprašali, če smo jim (osebni dohodki, kurivo, pisarni-sploh poskušali omogočiti, da bo-' ški material ipd.). Učil ni. Tista
do 'dobri? Smo poskušali na ta 7/prašnja objektivno odgovoriti, z občutkom, da srna nekje vsi pripomogli, da so ti učitelji »slabi«?
Lahko je trditi, da so učitelji premalo vestni, premalo delavni, brez prejšnjega idealizma, da gledajo samo na materialne koristi in da premalo znajo (za mlajše učitelje nekateri trdijo, da ničesar ne znajo). Res je, da je lahko kvaliteta pouka zelo hd-visna od učiteljeve usposobljenosti za pouk — zato jo tudi postavljam na prvo mesto. — Vendar je uspeh pouka le odvisen od vrste činiteljev, ki so subjektivnega ali objektivnega značaja in katere lahko le delno ali pa sploh ne moremo odstraniti z dogmatskimi normativami. Se
ki so, so zastarela, nesodobna. Telovadnic, kabinetnih učilnic ni. Nujen pojav je verbalni pouk, ki ga ne bomo izkoreninili, dokler bodo šole v takem stanju. Učno
\
biologije, pa dalje preko brezposelnosti in prvega službovanja v Črni gori do vrnitve v Slovenijo, kjer je bil gimnazijski profesor in kjer se je pretrgala s prihodom okupatorja.
Znašli smo se kot velife^del zavednih slovenskih intelektualcev v mariborski meljski kasarni, odkoder je okupator tudi Živka z ženo izselil v Srbijo. Po osvoboditvi se je vrnil v svoj Maribor,
V hladnem in mračnem novem- de učitelj angleškega jezika v za-berkem popoldnevu se je večno drego, ko na marsikatero vpra-nemirni, delavni in pogumni živ- šanje dijaka ne zna odgovoriti. ko poslovil zadnjič od nas. Kaj Res je, da nihče ne pričakuje od in koliko nam je pomenil, je po- učitelja tujega jezika, da bi bil ki -	-- -...... J----*"'li " ~
kazala množica ljudi, ki ga je povsem doma tudi v stroki (npr. spremljala na njegovi zadnji poti- strojni.
elektro, gradbeni ali dru-Živko je odšel od nas in nič več gi), vendar je škoda, da se v razpet ne bomo srečevali vedrega in govoru o kaki določeni temi ne nasmejanega, kakršen je bil v teh more razmahniti, temveč se mora letih, ko je bil že težko bolan, strogo držati okvira določenega Spomin nanj in na njegovo delo, teksta,\ kar pa, kot vemo, ni zalet ga je opravil kot odličen slo- dovoljivo,, saj morajo nove bese-venski šolnik, pa je ostal.	de rotirati neštetokrat v različ-
ic. C. nih stavčnih zvezah, preden po-
Razredna skupnost — osnovna celica samouprave učenčev
(Nadaljevanje s 1. strani) osnovne naloge vsega programa naloge v zvezi z učenjem in prizadevanjem za uspešno izvrševanje učnovzgojnega procesa, vprašanja v zvezi s svobodnimi aktivnostmi učencev ter cela vrsta drugih manjših vprašanj, mimo katerih razredni kolektiv ne bo mogel.
Čeprav mora biti razredna skupnost kot celota vključena v vsa dogajanja v okviru razreda, pa bo morala za izvajanje posa-
vedno smo preveč prepričani, da meznih nalog formirati posamez- njihovo delo, pravice
i	.,	,	•	1	•__4 -v l-^v^4	4 4.-n	1,4	x4nr
obliko dela mnogoterih samoupravnih organov.
Ob aktivnem delu razrednih skupnosti ter njihovem aktivnem poseganju v mejah njihovih kompetenc v vsa vprašanja življenja in dela šole je bilo marsikdaj med posameznimi vzgojitelji precej pomislekov, češ da je vzgojni proces stvar pedagogov in da ob tem učenci nimajo kaj razpravljati. Izkazalo pa se je, da so razredne skupnosti kjer jim je bilo pravilno tolmačeno ' in dolžnosti
nos do dela in se vključil v pri- vprašanj koristno, ker marsikdaj zadevanja ostalih članov skupno- le-ti gledajo tudi z drugačnega sti. Določene razredne Skupnosti vidika kot pedagogi, so zavzele zelo naprčdna stališča
lahko z majhnimi materialnimi izdatki dosežemo povprečno dobro kvaliteto pouka in zahteve učiteljev po trdnejši materialni bazi nalete na glulia ušesa. Tudi za šolo bi moralo počasi obveljati pravilo, da kolikor vložiš, toliko
ne komisije, ki bodo vprašanja podrobneje proučile, zavzele do le-teh svoja stališča, formirale predloge in jih dale razredu kot celota v razpravo in potrditev. Takšen način dela prav gotovo ne bo koristen samo za uspešno delo razredne skupnosti, temveč
v samoupravnem procesu lahko nudile razrednemu učiteljskemu zboru vso pomoč pri obravnavanju najrazličnejših pedagoških in drugih vprašanj. Niso bili redki .primeri, ko so bili prav učenci tisti, ki so s svojim moralnim pritiskom na posameznika v raz-
dobiš. Kljub navidezni nerenta- bodo na ta način spoznali učenci redu dosegli, da je spremenil od-
do vprašanja javnega ocenjevanja, možnosti svobodnega javljanja za kompleksno spraševanje, kritično presojanje izostankov od pouka in svoj odnos še do cele vrste vprašanj.
Na šolah, kjer so dali učiteljski zbori možnost sodelovati tudi na samih redovalnih konferencah (brez pravice glasovanja seveda), so navadno našli takoJQa-ni učiteljskega zbora, kot predstavniki razrednih skupnosti o vseh pedagoških in tudi drugih vprašanjih skupen jezik, s čemer se je povsem jasno pokazalo, da učenci zasledujejo iste cilje v uč-novzgojnem procesu kot njihovi vzgojitelji in da je sodelovanje učencev pri reševanju vseh teh
Nadaljnji razvoj samouprave na šolah bo vedno v večji meri zahteval še aktivnejšega sodelovanja tudi učencev, ker je težko njihove probleme obravnavati brez njihovega mnenja, brez upoštevanja njihovih gledišč, ki so lahko v večini primerov zelo koristna in upoštevanja vredna. Sveti šol in njihove komisije, ne vse seveda, prav gotovo ne bodo mogle mirno sodelovanja z učenci. Pri vsem tem pa bodo razredne skupnosti še vedno ostale tista osnovna enota, kjer se bodo formirala posamezna mnenja dijakov in kamor se bodo prenašali zaključki ostalih samoupravnih organov, ki se tičejo tudi samouprave učencev.
V. P.
števati tudi to dejstvo. Ko pa bo do konca drugega letnika znanje dijakov izenačeno in glavne vrzeli v znanju zamašene, lahko v 3. in 4. letniku preidemo na stroko, pri čemer bi bilo treba upoštevati sledeče skupine:
I.	tehniške šole
II.	ekonomske, prometna šola
III.	medicinske, farmacevtske
IV.	gozdarske, kmetijske itd.
Za vse strokovne šole bi bili
za 1 in 2. letnik enotni učbeniki, prav tako za 3. in 4. letnik (za posamezne skupine!), imeli pa bi še posebne priročnike s teksti za posamezne sroke (kar že deloma imajo v Zagrebu: za angleški jezik je avtor prof. Borič, za nemški jezik pa prof. Zidovec).
Takšen bi bil koncept pouka na strokovnih šolah po zamisli prof. Zlatka Muhviča. Razen problema učbenikov se je prof. Muhvič dotaknil metod poučevanja. Po njegovem si morajo biti vsi učitelji na jasnem, da je treba dati prednost govoru in sicer ne glede na '•tn-njo in šolo. Glede same metode poučevanja je treba pouuanu, da mora biti enotna od samega začetka pa do konca, seveda ob primerni gradaciji. Za vse učitelje je bilo zanimivo tolmačenje prof. Muhviča, kako konkretno uvedemo novo snov in kako in kdaj uporabljamo učbenike. Glede učenja na pamet je prof. mnenja, da je sicer zelo koristno, vendar samo tedaj, kadar zna dijak fraze oz. besedišče, naučeno na pamet, uporabljati v sorodnih temah. Prevod je treba gojiti v razumni meri in samo z določenim namenom, t. j. da zna (lijak dobro izraženo misel v tujem jeziku prevesti v dobro slovenščino oz. srbohrvaščino.
Stik z učitelji tujih jezikov v Zagrebu je omogočil našim učiteljem vpogled v način poučevanja, primerjali so učne načrte, učbenike in pogoje za delo. nivo znanja, zbližali so se s kolegi in navezali trajnejše stike. Ekskurzija je bilo po vsebini in organizaciji uspešna in je samo še želeti več takšnih obiskov.
Vitka Kolar
OB POLLETJU - POGOVOR ZA EKRANOM
Za nami je že tretje polletje rednih tedenskih oddaj »Televizija v šoli-"'. Stopamo v drugo polletje drugega šolskega leta.
Kakšni so dosedanji rezultati? Bera 38 ur v preteklem letu in letošnjih 17, pred vas pa razgrinjamo novih 18, ki jih bomo izvedli v drugem polletju letošnjega šolskega leta.
Zastavljeni program je bil sko-ro v celoti izpolnjen. Sprememb je bilo malo, vsega pet, želja bogatiti pouk, ga dopolnjevati in razširjati, je bila uresničena. Kako ste to spremljali, koliko ste uporabili pri pouku, koliko vam je dejansko pomagalo pri utrjevanju in ponavljanju posameznih učnih poglavij?,
Vemo, da imate težave z aparatom, vemo, da ga nimate pravzaprav kam postaviti, vemo, da imate najmanj dve izmeni in bi si želeli oddajo prej ogledati sami, preden jo gledate z otroki. Naenkrat ste- ugotovili, da je radio za šolo boljši in primernejši, ker lahko shranite oddajo na magnetofonski trak. Kakor se čudno sliši, so vendarle vaši učenci sko-to bolj na naši strani kot vi, in vi skoro razžaloščeni in razočarani ugotavljate, da televizija vdira v otrokov predstavni in oblikovni svet, saj raje gledajo šolsko uro, kot bi delali po starem, klasičnem načinu.
Nimate samo vi težav. Tudi na naši strani, za ekranom, jih je precej.
Ob vsaki šolski uri pošljemo cirkularno anketo na deset šol, s katero želimo postopoma zajeti vse šole s televizorji, ugotoviti vaše. strokovno in metodično mnenje, ustvariti si stalen krog ocenjevalcev, najti med vami tudi
oblikovalce oddaj. In rezultati te ankete? Zelo smo veseli, če dobimo pet odgovorov, zelo smo veseli pohval in nasvetov, kako bi oddaja lahko bila boljša. Oddaje sicer ne moremo ponoviti, saj so žive, narejene v studiu (zelo majhnem, v zelo kratkem času!), a iz podrobnosti se oblikovalcem oddaj vendarle oblikuje mnenje, ki velja na sploh za oddaje. Zelo rabi bi vam ustregli in poslali na vsako šolo pred vsako uro tekst, a nimamo administrativnega aparata, ki bi nam opravljal to delo. Tudi ni običaj po svetu, da bi oddaje tako pripravljali v razredu. Pričakujemo od vas nekakšno vnaprejšnje zaupanje in upamo, da smo ga delno poplačali vsaj z urami fizike in kemije. Se motimo?
Pa še to: usklajenost z učnim načrtom. Tu še vedno nismo v koraku. Pa tudi ne bomo brez vaše pomoči. Res je, da po eni strani v podrobnih učnih načrtih niste vezani, res pa je tudi, da bi nam skiipen jezik ob tem problemu obojestransko koristil.
V današnji prilogi objavljamo program za drugo polletje letošnjega šolskega leta. Zelo nas bo veselilo, če nam boste takoj sporočili svoje pripombe nanj, da jih bomo še lahko upoštevali.
Objavljamo tudi vzorec ankete, ki jo boste morda vsaj nekateri sprejeli kot stalno obliko sodelovanja z nami.
Prav tako ne pozabite na predloge za sestavo našega skupnega urnika v prihodnjem šolskem letu.
Že vnaprej se zahvaljujemo za sodelovanje.
Uredništvo mladinske redakcije RTV Ljubljana
NAFTA
15. februarja ob 11,40 do 15,20
Ime nafta poteka iz grščine in pomeni kameno olje. Je rumene do temnorjave barve, ki v svetlobi kaže značilno zeleno ali modro opalescenco. Specifična teža zelo varira (0,7 do 1,0). Nahajališča v sedimentnih slojih zemlje.
Od dveh teorij o postanku-nafte je danes splošno znana organska, ki uči, da je nafta nastala iz mastnih in voščenih substanc drobnih živalskih in rastlinskih morskih organizmov — iz planktona.
Nafta je nastajala v vseh geoloških formacijah, ki so imele življenje. Pričakujemo jo lahko povsod tam, kjer je nekoč v preteklih geoloških dobah bilo morje, vendar so se ležišča premikala podvplivom lastne teže ali zaradi delovanja zemeljskega plina ali zaradi razpok v zemeljski skorji. Pogosto mnenje, da leži nafta v podzemeljskih votlinah, je zmotno. Nafta napaja peščenec, apnenec, dolomite. Ležišča so od nekaj metrov pod zemljo pa prek 3000 ,m. Čim večja je glo-
našel te načine in jih danes skupaj z raziskovalnimi metodami s pridom uporablja. Žal dvigne človek tudi z najmodernejšimi načini na površje le 50 odstotkov nafte, drugo bi lahko izkoristil samo rudarsko, to pa je zelo nevarno, drago in še ne dovolj raziskano.
Izčrpano nafto ali nafto, ki je iztekla pod pritiskom, puste nekaj. časa ležati, da se oddvoji plin in ‘se usedajo glina, pesek in voda. Nato jo prevažajo: po morju s tankerji, po kopnem po naftovodih in z avtomobilskimi cisternami. ■.	e v • 1	j
Danes uporabljamo malo čiste nafte. Od skoro 3000 naftnih sestavin s frakcijsko destilacijo odvajajo posamezne skupine. Prva frakcija je pri vrelišču od 50 do 20t) stopinj C dobila ime bencin. Tega lahko še naprej razstavljamo na lahki, srednji in težki ben-zin. Druga frakcija od 150 do 300 Stopinj C je petrolej. Pri temperaturi od 200 do 350 stopinj C dobimo plinsko olje. Težki ostanki, ki oblože destilacijske napra-
industrijskega izkoriščanja navajajo leto iouJ, ko so v Pensyl-vaniji pri Titusvillu prvič vrtali. Sele po drugi svetovni vojni so dežele, ki so izredno bogate z nahajališči nafte, nacionalizirale to »tekoče zlato« in prekinile krvavo borbo trustov in koncernov, ki so jo desetletja zastonj izkoriščali.
Leta 1880 so pridobili le 70.000 ton nafte, leta 1959 pa že 977 milijonov ton. ZDA pridobi letno 40 odstotkov vse svetovne proizvodnje.
V Jugoslaviji smo pričeli nafto intenzivno izkoriščati šele po drugi svetovni vojni. V Jugoslaviji imamo tri velike rafinerije nafte: v Sisku, Bosanskem Brodu in na Reki.
Oddaja je namenjena 8. razredu osnovne šole.
Pripravlja jo dr. ing. Drago Kolar z Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani.
POTUJEMO ... POTUJEMO
22. februarja ob IX,40 in 15,29
človekovo zanimanje za druge kraje je bilo vedno njegova značilna lastnost. Sredstva pa, s katerimi je potoval, si je prilagajal potrebam.
Pomorski promet so človeku narekovala bivališča ob morju. Od najbližjih obiskov drugih obrežnih krajev se je človek spuščal vse dalje in dalje in prilagajal tudi ladje, s katerimi se je vse bolj pogumno zaupal valovom. Razvoj teh oblik bo ena tema, ki jo bomo pokazali v oddaji.
Zračni promet: znano mitološko zgodbo o prvem letalcu bomo v naši oddaji razširili do najsodobnejših potniških letal in celo kozmičnih ladij.
Suhozemski promet: voz — vrteča se bruna, najprej samo tam, kjer je bilo treba prepeljati tovor, nato pa za razvoj cest, iskanje novih oblik vozil — kočija, železnica, avto. Upamo, da boste na našo oddajo lahko uspešno navezali pogovore o varnosti v prometu, prometnih znakih, o dolžnostih najrazličnejših potnikov.
Učno. uro smo namenili učencem od 3. do 5. razreda osnovne šole.
Pripravil nam jo je Miran Ogrin.
stavčni Členi
1. marca ob 11,40 in 15,20
Stavek je z besedami izražena misel, smo se učili v šoli in to nam pravzaprav ni več nikakršna skrivnost. Vsakokratni generaciji vbijamo v glavo analizo in opažamo, da jo dokaj hitro razume, da pa pri smiselnem analiziranju' in samostojnem delu seveda mnogokrat odpove. Da bi pomagali četrto- in petošolcem s konkretno predstavo pri analiziranju, smo se namenili predstaviti oživele stavčne člene.
kina, tem večji je pritisk nafte, Sa3 znaša tudi do 100 atmosfer.
Bogata ležišča nafte so v ZDA, ^SSR, v Venezueli, Mehiki, Ira-^u, -Iranu, Kuvvaitu, Saudovi Arabiji, Romuniji. Pri nas so ležišča nafte v Moslavini, Medži-'hurju, Prekmurju, Podravini, Posavini in drugod.
.Nafta, ki skupaj z zemeljskim Plinom marsikje bruha iz zemlje, ni po količinah bistvena za današnjo potrošnjo. Večino nafte Pridobivajo s pomočjo vrtanja. Pri iskanju vode in soli je človek
ve,, se imenujejo pakura (romunsko) ali mazut (rusko) in so uporabni kot gorivo (centralno ogrevanje) ali pa jih še naprej destiliramo za maziva t. j. strojna olja. Vzporedni produkti pri destilaciji so še parafinski vosek, vazelin in petrolkoks.
Nafto in njen naravni produkt asfalt je človek poznal že oddav-na. Uporabljal ga je kot gorivo in kot sredstvo za konzerviranje (Egipčani); kot zdravilo, kot »grški ogenj« v boju, pa tudi v grad-binstvu. Kljub temu kot datum
Povedek je komandant, osebek — komisar, predmeti ,v sklonih — kurirji, prislovna določila pa bodo borci. Kot je bila partizanska četa po svojem delu enakovredna, tako želimo tudi stavčne člene predstaviti kot enakovredne.
S to konkretno predstavo in seveda mnogimi vajami bo, upajmo, ta učna ura pomagala, da bo do učenci laže dojeli to poglavje iz slovnice slovenskega jezika.
Oddajo nam pripravlja profesor Vena Kušljan.
ŽVEPLO
8. marca ob 11,40 in 15,20-
V	Mendeljejevem sistemu je žveplo uvrščeno kot 16 kemični element. Njegova atomska teža je 32. Naravnega najdemo v obliki rumenih palic ali grud, ki so v vodi netopljive. Je slab prevodnik toplotg in elektrike, a se negativno naelektri, če ga drgnemo s kožnato krpo. Tališče žvepla je pri 112,3 stopinj C, vrelišče pa pri 444,7 stopinjah C. Na zraku gori in daje žvepleni dioksid.
Skoro vse svetovne potrebe po žveplu krijejo .Združene države Amerike, v Evropi pa je največje nahajališče na Siciliji.
Žveplo široko uporabljajo v kmetijstvu ža uničevanje škodljivcev ter v medicini, kjer v obliki različnih mazil uničuje predvsem kožne bakterije. Izdelava žveplene kjsline je osnova kemične industrije.
V	oddaji, ki nam jo za 7. razred pripravlja dr. ing. Drago Kolar, bomo pokazali precej poizkusov, ki bodo osvetlili značilnost tega kemičnega elementa ter njegovo uporabnost.'
lična v prvi vrsti po nadmorski višini in po podnebju, pa nadalje po prirodni vegetaciji kakor tudi po kulturnih sedežih ter poseljenosti. Zahodna Makedonija je znatno višja, a osrednja je znatno nižja, toda v mejnem vzhodnem pasu se svet znova močno dvigne. Najnižji je predel ob Vardarju in njegovem sosedstvu.
Zahodna Makedonija je naj-višja (Korab 2764 m), zelo prostrana (najbolj sklenjeno pogorje v Jugoslaviji!) pa vendar zelo raznovrstna po kameninah in reliefu.
Tektonski udorini Prespansko in Ohridsko jezero ležita na visoki nadmorski višini: Prespansko jezero leži 853 m nad morjem (globoko do 54 m). Ohridsko jezero pa ima nadmorsko višino 695 m (globoko do 285 m). Rastlinstvo in živalstvo v tem okolju privlači svetovna zanimanja zaradi paleontoloških potez.
Naj nižja je Makedonija v Skopski kotlini. Hudourniške rečice, huda poletna suša in pomanjkanje gozda uničujejo rodovitno zemljo, predvsem na okoliških vzpetinah.
PROGRAM
v drugem polletju šolskega leta 1964-65
15. februarja — fizika — Nafta
22. februarja — zemljepis
—	Kako potujemo
1. marca — slovenski jezik
—	Prosti stavek
8. marca — kemija — Žveplo
15. marca — fizika — Prosti pad
22. marca — zgodovina — Gradovi na Slovenskem
29. marca — zemljepis — Makedonija
5. aprila — zgodovina — Leto 1848
12. aprila — zeljepis — Vloga turizma v našem gospodarstvu
19. aprila — kemija — Milo 26. aprila — fizika — Kalo-rika, gibanje molekul
3. maja — biologija — Drža človeškega telesa
10. maja — zgodovina — Komuna
17. maja — zemljepis — Indija, Nehrujeva domovina 24. maja — kemija — Razvoj organske industrije v SFRJ
31. maja — fizika — Atomsko jedro
7. junija — likovna vzgoja — Čuvanje in varstvo spomenikov
|	14. junija — slovenski je-
| zik — Dramsko delo z zgradbo Alternativne teme: ža kemijo -— Dušik, ogljikovi hidrati
za fiziko: Energija hidro-central, električni prenos zvo-I ka in slike, rentgenski žarki za zgodovino:	Umikanje
Turkov v balkanskih vojnah, gospodarski razvoj v 19. st pri jugoslovanskih narodih, prva in druga svetovna vojna, odporniška gibanja
za zemljepis — Avstralija, polarna področja | za slovenski jezik — Ob-1 likujemo pravljico, kako uporabljamo Pionirja v šoli. v sodelovanju z mladinsko re-
Pripombe: Teme je sprejela dakcijo TV strokovna komisija pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS.
LETO 1848
PROSTI PAD
15. marca ob 11,40 in 15,20
Nepodprta telesa padajo prosto navpično nazdol. Ker deluje na, vsa telesa stalno sila — absolutna teža, je prosti pad neenakomerno gibanje. Iz izkustva vemo dalje, da‘ padajo telesa, če jih nič ne ovira, vedno hitreje. Prosti pad je pospešeno gibanje.
Poskuse in meritve pri prostem padu teles je prvi z vso natančnostjo izvedel italijanski pri-rodoslovec Galileo Galilei leta 1602 v Padovi. Ti poizkusi so ga prepričali, da je prosti pad enakomerno pospešeno gibanje.
Če opazujemo, kako padajo različna telesa v zraku, zlahka dosežemo, da telesa ne padajo enako hitro. Hitrost padanja pa ni odvisna od mase (teža) teles, o tem se lahko prepričamo s poizkusom.
Vzrok, da ‘padajo telesa v zraku različno hitro, je upor zraka. Upor zraka je sila, ki deluje na padajpča telesa v nasprotni smeri kot padajo. Njena velikost je dokaj odvisna od oblike teles. V praznem prostoru padajo enako hitro vsa telesa, ki so prepuščena sama sebi.
Pospešek prostega pada je torej za vsa v praznem prostoru padajoča telesa enak, spreminja se le z zemljepisno širino in nadmorsko višino opazovališča.
Vsa navedena dejstva, podprta s poizkusi, bo podrobno razložil v oddpii za 7. razred ing. Jože Dolničar.
GRADOVI NA SLOVENSKEM
22. marca ob 11,40 in 15,29
Mnogi še ohranjeni gradovi in ruševine mogočnih gradov so po slovenski zemlji tako številno posejani, da bo ta šolska ura zanimiva ne samo po predstavi lokacij, tipov teh gradov, temveč tudi po organizaciji življenja, ki je narekovalo take gradnje. Kateri so naši najlepši gradovi, kje so, kakšni so, zakaj jih restavriramo, Česa nas spominjajo? Na vsa ta vprašanja bo za učence od 6. do 8. razreda odgovoril v naši oddaji višji kustos prof. Ivan Komel j.
MAKEDONIJA
29. marca ob 11,40 in 15,20
Makedonija je v marsikaterem pogledu zelo svojska federalna enota. Že na prvi pogled se razločujeta dva dela, ki sta si raz-
Pot proti Jadranskemu morju je zaprta za Sar planino.
Vardarska ravan ima izrazito mediteransko podnebje in kulturo: velike in strnjene vasi, katerih ’ prebivalci skrbno pomagajo naravi tudi z umetnim namakanjem polj, pridelujejo tudi pšenico, bogate povrtnine, mak, vinsko trto, namurvah goje svilo-dvojni letni pridelek na istem prejko, bogati so sadovnjaki in prostoru ni nič posebnega. Pravi južnaški vrt! Podnebje v nizki srednji Makedoniji je primerno za gojitev riža in bombaža, tobaka, maka itd. itd.
Makedonija je bila v preteklosti najdalj okupirana jugoslovanska pokrajina. Fevdalni red turških gospodarjev je zaviral oziroma celo onemogočal napredni razvoj. Skoro na vsakem koraku opažamo v Makedoniji sledove turške dediščine, bodisi v gospodarskih značilnostih, bodisi v noši in običajih prebivalcev ter v zunanjih potezah naselij in domov.
Makedonija pa je izredno bogata z rudami, a izkoriščanje še ni razvito. Razvila je že dokaj bogato industrijo, vendar se ji obeta prav na tem področju prav nesluten razvoj.
Makedonija vzbuja pozornost po svojem narodnostnem sestavu: najštevilnejši so poleg Makedoncev Šiptarji, Turki, Cincari, Arumuni, Cigani, od jugoslovanskih narodov pa so naj številne j e pomešani med Makedonce Srbi.
Oddajo za ucence od 6. do 8. razreda nam je pripravil Miran Ogrin.
5. aprila ob 11,40 in 15,20
Zgodovinsko politične dogodke ob revolucionarnem letu 1848 želimo z našo šolsko uro dopolniti s kulturnimi dogodki, ki so to obdobje živo izrazili in prešli v zakladnico trajne vrednosti.
Goethejev Faust, ki je izrazil človekovo trajno hrepenenje po sreči, smelost misli, ki skuša odkriti skrivnostne naravne zakone, vera v to, da bo razum odkril skrivnost narave in veličina človeškega dela, v katerem je Goethe videl temelj človeškega napredka, izraža ideje francoske revolucije. Delo je izšlo, v začetku 19. stoletja. Ludwig van Beethoven je s skladbo »Kdo je svoboden človek« pozdravil in se odzval na začetek revolucije v Franciji z zborovsko kompozicijo.
Balzacova Človeška komedija — vrsta romanov, ki opisuje francosko družbo tako prodorno, da imajo ti opisi malodane zgodovinsko vrednost.
Nemški pesnik Heinrich Heine, ki je prebiral časopise s poročili o julijski revoluciji v Franciji kot »sončne žarke, zavite v papir«. Z Marxom se je spoznal Heine leta 1843 in tedaj se začenja njegovo najplodovitejše obdobje. Njegova pesem o uporu v Šleziji Tkalci, pa Zimska pravljica in druge so mu nakopale hudo sovraštvo, ki ga je preganjalo še po smrti — njegove knjige so sežgali in uničili njegove spomenike.
Znan je odnos dr. Franceta Prešerna do revolucionarnih idej. V letu 1848 je izšel 5. zvezek Čbe-lice s Prešernovo Zdravljico.
Ormož
TELEVIZIJA IN ŠOLA
Revolucionarne ideje leta 1848 so se oblikovale in odsevale v življenju in delu naših največjih mož, ki so silo svojega peresa prenesli in vzdržali idejo revolucionarnosti v najnovejši čas.
Iz tega izhodišča oblikovana oda j a je namenjena zaključnemu
DRŽA ČLOVEŠKEGA TELESA
3. maj ob 11,40 in 15,20
Poglavje o skeletu so sicer učenci 7. razredov obdelali že na začetku šolskega leta, vendar bo-
hruja je Evropa Indijo najbolj brutalno izkoriščala. Leta 1929 na zasedanju Indijskega nacionalnega kpngresa pod vodstvom Ghan-dija in Jawaharlala Nehruja zahtevajo popolno neodvisnost Indije. 1947. leta dobi Indija neodvisnost, a razdeljena je na dva
razredu osnovne šole in prvima mo zasnovali našo uro z željo, da dominiona, na Indijo in Pakistan.
VU	cno'Vo	_ __:	i ■  l_±x  1 ncn ,1 „_j— a  _i ;  J „ „
razredoma osnovne šole. Za sodelovanje smo naprosili akademika dr. Bratka Krefta.
VLOGA TURIZMA V NAŠEM GOSPODARSTVU
12. aprila ob 11,40 in 15,20
Iz poglavja gospodarstva SFRJ smo vzeli le eno temo, ki naj bi učencem pojasnila, kakšna je vloga posamezne gospodarske panoge za razsoj komune in celotnega narodnega dohodka. Naši. primeri bodo sloneli predvsem na slovenskih izkušniah, saj so v Sloveniji dani odlični naravni pogoji za razvoj turizma, pa tudi material nam je dosegljiv. Oddajo za 8. razred nam pripravlja novinar Jože Krašovec.
bi jih na pridobljeno teoretično znanje opozorili predvsem s strani okvar; te jim namreč grozijo, če > ne bodo upoštevali ’ najbolj preprostih opozoril, ki jim zabra-njujejo najrazličnejša pretiravanja, katerim mlad človek v teh letih teži. Kaj je lepa drža, kako
dosežemo in ohranimo pravilno kovanje šolske ure za držo telesa', kakšne vaje so potrebne za to, kako kontroliramo držo v vsakem posameznem trenutku, kakšne vaje nam lahko že zanemarjeno držo izboljšajo, itd.
Na’ ta vprašanja bomo s praktičnimi primeri dobili odgovor v od
ČUVANJE IN VARSTVO SPOMENIKOV
7. junija ob 11,40 in 15,20
Zaščita spomenikov, ki jo opravljajo zavodi za zaščito spomenikov, so sicer diferencirana dejavnost, vendar je širše poznavanje te problematike potrebna slehernemu kulturnemu človeku.
vodstvom svojega velikega revolucionarja Jawaharlala Nehruja, čigar obletnico smrti praznujemo te dni, nam je narekovalo obli-.
7. razred.
Oddajo nam ran Ogrin.
je pripravil Mi-
daji, ki nam jo, pripravljata profesor Zina in Miha Cestnik. Oddajo smo namenili 7. in 8. razredu osnovne šole z željo, da opo-
zorimo na zelo akuten problem bolj prodira predelava in konzer-naše 'mladine.	viranje hrane ,v naše vsakdanje
MILO
19. aprila cb 11,40 in 15,20
Najstarejše in najbolj uporabljano sredstvo za pranje in umivanje omenja že Galen v II. stoletju. Plini j piše, da Germani in -Gali izdelujejo neko. vrsto mila. Rimljani ga niso uporabljali. Za Karla Velikega pa so že prve mi-Igrne*. V 15. stol. je cvetelo milar-stvo v Benetkah, v 17. st. pa v Marseillu.' Široko so pričeli uporabljati milo v 19. st. K temu so prispevali razcvet tekstilne industrije, povečan uvoz tropskih rastlinskih masti in poceni pridobivanje sode.
To je le nekaj podatkov iz zgodovine, kako so pridobivali in uporabljali mila; o tem bo obširneje in strokovno govorila naša oddaja za .7. razred, ki nam jo pripravlja dr. Drago Kolar.
1950 dobi status neodvisne demokratske republike. Ta silen razvoj, ki ga je Indija opravila posebno v zadnji stopnji prav pod Čuvamo le tisto, kar nam je vredno in pomembno, seveda pa moramo to vrednost poznati in vedeti, v čem je njegova lepota in pomembnost.
Slovenska ženil j a, ki je posuta z drobnimi umetninami, zasluži to pozornost in naši učenci bodo radi postali poborniki in čuvarji pravega odnosa do spomenikov, če jim jih bomo približali. Umetnostni . zgodovinar in konzervator Milan Železnik nam pripravlja zanirhivo TV šolsko uro o tem, da jobodo likovni pedagogi, zgodovinarji, pa tudi slavisti in celo geografi lahko vključili v svoj redni program ekskurzij pa tudi v razredno delo. Oddajo smo namenili 8. razredu osnovne šole.
Izhodišče za oblikovanje TV šolske ure za 8, razred je, kako poteka dogovarjanje v komuni.
. poleg tega pa navaja primere iz organizacije komune.
RAZVOJ ORGANSKE INDUSTRIJE V SFRJ
24. maja ob 11,40 in 15,20
Konzerve, konzerve.
Vse
Reforma
splošnoizobraževalnih šol v Sovjetski zvezi
S študijskega potovanja
DRAMSKO DELO Z ZGRADBO
14. junija ob 11,40 in 15,20
V preteklem šolskem letu srno učencem razčlenili komedijo, letos pa želimo na primeru Euripi-. dovč Medeje razložiti tragedijo. V Medeji slika Euripides strastno ljubečo ženo, ki žrtvuje iz ljubezni vse, ko pa jo Jazon zapusti, se -V njej prebudi prav. tako strastna maščevalnost. Trpljenja zapuščene žene ni še noben stari pesnik naslikal tako kot Euripides po svoje preobrazil in jo pojmovanje tragike izdane žene.
Nj čudno, da so jo igrali v vseh časih in jo igrajo še danes, saj'je
V bolj sodobnem smislu ime- vna v retin po osvooocutvi ne- p0 vsebnini še vedno moderna, nujemo komuno, skupnost, ki jo sluten razmah, (»ganska in,du- Zgodbo o Argonavtih je Euripi-organiziramo, da bi zagotovili ih strija SFRJ se je v letih po osvo-' des .po svoje preobrazil in jo Kalorija — enota za merjenje izvedli samoupravo. Izraz komu- 50,3;^ izredno razvila. Surovin:- umetniško pregnetel. Vrednota
Medeje je predvsem v risanju glaYnih značajev.
Šolsko uro smo namenili predvsem prvemu razredu srednjih šol.
Doslej so srednje splošnoizobraževalne' delovne politehnične šole s proizvodnim poukom na osnovi osemletnih šol trajale 3 leta. Letos pa so uvedli dvoletno šolanje na srednjih splošnoizobraževalnih šolah. Značaj teh šol se v bistvu ne bo spremenil. Tudi poslej bodo te šole dajale učencem razne splošne in politehnične izobrazbe še poklicno izobrazbo, trajale pa bodo 1 leto manj. To pomembno odločitev so sprejeli na temelju naslednji ugotovitev:
—	učenci zelo hitro obvladajo posamezne poklice, zato je mogoče fond ur za proizvodni pouk skrčiti;
—	učenci srednjih splošnoizobraževalnih šol naj se usposabljajo zlasti v lažjih in masovnih poklicih; za težje naj se pripravljajo v tehniških šolah;
—	proučuje se vprašanje šolanja otrok od 6. leta dalje; v sovjetskih predšolskih ustanovah je zajetih že 60®/o vseh otrok, ki se vpisujejo v 1. razred osemletne šole, zato proučujejo možnosti, da bi učenci sedanji program pd 1. do 4. razreda predelali v 3 letih, predmetni pouk pa uvedli v 4. razred;
—	z boljšimi učnimi oblikami in metodami vzgpjnoizobraževal-nega dela in z racionalnejšo izrabo časa je mogoče program hitreje obdelati.
Skupno število ur pouka se bo na sovjetskih srednjih šolah skrčilo zaradi te reforme za okoli 600 ur, skupno število proizvodnega pouka in dela pa za 650 ur. Spremenili se bodo tudi predmetniki in učni načrti, vendar obseg učne snovi ne bo bistveno skrčen.
V	zvezi s temi spremembami so tudi manjše korekture predmetnika in učnih načrtov za osemletno šolo.
Reforma bo izvedena postopoma. Učenci, ki so se v letošnjem šolskem letu vpisali v 9. razred, bodo končali srednjo šolo v šolskem letu 1965/66. Takrat bodo maturirali tudi učenci, ki so se vpisali v 9. razred leto dni prej.
V	predmetniku osemletne šo-
le so zmanjšali število tedenskih ur naslednjih predmetov: ruskega jezika v 4. razredu za 1 uro, prirodopisa v 4. razredu za 1 uro, ruskega jezika v 5. razredu za 1 uro, literature v 6. razredu za 1 uro, tujega jezika v 6. razredu za 1 uro, dela v 8. razredu za 1 uro; hkrati pa so dodali geografiji v 8. razredu 1 1	>.
V	zvezi s prehodom na desetletno srednje šolanje so uvedli prehodni predmetnik za višje razrede srednijh šol. To je predmetnik za 9. in 10. razred, po katerem se šolajo tisti učenci, ki so končali osemletno šolo v šolskem letu 1963/64.
Učni predmeti
Število tedenskih ur Šol. leto Šol. leto 1965/66	1964/65
9. razred 10. razred
Celotno število ur tedenskih letnih
Ptujski hotel Petovia
KALORIKA -GIBANJA MOLEKUL
26. aprila ob 11,40 in 15,20
KOMUNA
10. maja pb 11,40 in 15,20
' *
življenje in naši izdelki so <»0 kakovosti znani že širom po svetu. Predelovalna industrija je napravila v letih po osvoboditvi
količine toplote izraža tisto ko- na uporabljajo danes v mnogih	_	.	...	.
ličino . toplote, ki. enemu	gramu	evropskih	deželah za označenje	Prem°ga. nafte in rastli	imamo
vode pri temperaturi, 14,5	stopinj	najmanjše	enote administrativne	dovolj — to pa je osnova	organ-
C pri normalnem pritisku, in če	delitve ali	upravne oziroma poli-	ske industrije. Zrasli so	giganti
je iz vode iztisnjen zrak,	poviša	tično upravne organizacije te	nage industrije — Jugovinil v
temperaturo za 1 stopnjo C t. j. osnovne enbte žaokroženega_ po-	viskoza v Ložnici OKI v
Literatura
Matematika
Zgodovina
Veda o družbi
Geografija
Fizika
Astronomija
Kemija
Biologija
Tuji jeziki
Telesna vzgoja
Tehnično risanje
Skupaj
Proizvodni pouk Proizvodna praksa v dneh v urah
Fakultativni pouk
5/4
6
3/4
5 1 4 2 2 2" 1
30
6
36
216
2
4/3
6
3/4
2
2
5 1 3
■2
2
30
6
12
72
2
8
12
8
2
2
10
1
7
2
4
4
I
60
12
280
420
245
70
70
350
35
245
70
140
140
35
2100
420
48
288
140
na 15,5 stopinj C.
' Kalorimeter — naprava za merjenje tekočine toplotne energije,
Kaloriferi — izmenjevalci toplote od fistih kotlastih do raz-prševalcev, ki jih že široko uporabljamo za ogrevanje prostorov.
Ti pa še marsikateri drugi pojmi s tem v zvezi, so tema šolske ure za 7. razred, ki nam jo pripravlja ing. dt. Drago Kolar.
socialistični, družbeni odnosi, ki
£&£r5X*.“ ,o5ke8'‘ j—*-	1»
Komuna kot izraz se Je po- prehrambena industrija sta, se javil za politično in upravno or- mogočno razvili/vendar še ne do-ganlzacijo s pojavom srednjeve- hitevata povpraševanja in potreb.
ških mest.	Kaj, kako, zakaj in kje prede-
Pri nas živi komuna s spre-	J	, .
jetjem zakonov o komuni (1950, luJemoi kako shranjujemo, kaj 1953, 1955), ko dejansko postane nam koristi - smo zastavili vpra-osnovna družbeno-ekonomska ganja oblikovalcu oddaje dr. •enota. Njeno^ofcnovO sestavljajo piragu Kolarju, ki nam pripravlja to oddajo za 8. razred.
ATOMSKO JEDRO
31. maja ob 11,40 in 15,20
Vedno pogosteje slišimo ali beremo, da atomi prodirajo v vsakdanje življenje; atomi za mir— to je eno najvažnejših gesel našega časa. Pa vendar — o prodiranju atoma v vsakdanje življenje imamo največkrat le si1 la megleno predstavo. Tu pa tam preberemo kak članek o uporabi izotopov v medicini ali kmetijstvu, in to je v glavnem vse.
Naša oddaja ima namen nekoliko osvetliti najprej pojem atoma in prodiranje atoma v vsakdanje življenje na manj znanih področjih. Avtor inž. Jože Dolničar je oblikoval oddajo za 8. razred.
Orodna telovadba
Moskovska državna univerza Lomonosov
ANKETA
Ime in priimek tovariša-ice, ki gleda te ure z učenci;.....,....
Ali je pripravljen postati naš redni sodelavec, ki bi nam sistematično pošiljal ocene, še isti dan. (Za to delo bi ga po dogovoru honorirali!) Da. Ne.
1.	Ali vam je bila oddaja všeč? Da. Ne.
2.	Če »Da« — zakaj?
3.	Če '»Ne« — zakaj?
4.	Za kateri predmet ste jo uporabili?
5.	Za kateri razred?
6.	Število učencev, ki je videlo pddajo.
7.	Katere so bile najznačilnejše reakcije učencev?
8.1 Vaše pripombe na obliko ankete:
Odgovoril;
Ime. in naslov:
so izvedljivi na družbenih sredstvih za proizvodnjo. Naše komune se v svojem notranjem življenju še vedno izpopolnjujejo in izboljšujejo odnose.
INDIJA - NEHRUJEVA DOMOVINA
17. maja ob 11,40 in 15,20 ,
Polotok v južni Aziji, ki je dobil ime po reki Ind, se deli na tri naravne celote: .visoko, nizko in polotočno dekansko Indijo. Tri velike reke: Ing, Ganges in Brah-maputra namakajo najrodovit-nejše predele. Klimo karakterizi-, ra izmenjavanje monsunskih vetrov. Povprečno živi, v Indiji 109 prebivalcev na 1 kvadratni kilometer.
Zgodovina Indije je registrirana V ostankih kulturnih spomenikov iz 4. in 3. milehija pred našim štetjem. Infiltracija Evropejcev' se je začela že v prvi polovici 16. st. Od takrat pa do Ne-
Učenci, ki so končali osemletno šolo v šolskem letu 1963/64, se bodo na drugi stopnji srednjega izobraževanja šolali 2 šolski leti: 1964/65 in 1965/66. V 9. in 10. razredu se začne pouk 1. septembra, konča pa se v 9. razredu 31. maja, v 10. razredu pa 10. junija. V obeh razredih traja pouk 35 tednov. Po končanem pouku bodo opravljali učenci 9. razreda 36-dnevno proizvodno prakso v podjetjih, sovhozih, kolhozih in v šolskih delavnicah. Učenci 10. razreda (1965/66. šolsko leto) opravljajo v septembru in oktobru 12-dnevno proizvodno prakso, po končanem pouku pa opravljajo zaključni izpit.
V šolskem letu 1964/65 morajo delati po predmetniku, kot kaže spodnja tabela.
Če je od 5. do 8. razreda v oddelku več kot 25 učencev, se pri delovnem pouku razred deli na 2 skupini. Prav tako se razred, ki ima več kot 25 učencev, deli na dve skupini pri pouku tujih jezikov, če ima šola kvalificirane učitelje z visoko izobrazbo in urejene prostore. Učenci od 5. do 7. razreda opravljajo proizvodno prakso v šolsljih delavnicah, v učno-poskusnih oddelkih, kolhozih, sovhozih. Učenci 5. razreda delajo po 3 ure na dan, učenci 7. in 8. razreda pa 4 ure na dan. Učenci 8. razreda končajo s poukom 28. maja, 1. junija pa se začno zaključni izpiti.
Dušan Kompara
Osnove (od 1. do 4. razreda) osemletne šole in 1.—8. razreda srednjih šol s proizvodnim poukom
Učni predmeti
Število tedenskih ur v razredu
Ruski jezik
Literatura
Matematika
Zgodovina z ustavo ZSSR Prirodopis I Geografija Biologija Fizika Kemija
Tehnično risanje Tuji jezik Likovna umetnost Petje in glasba Telesna vzgoja Delovni pouk Skupaj
Družbeno proizvodna pra! dnevi ure
I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII. VIII.	
12	12	12	9	5	5	3	2
—	—	—	—	2	2	2	3
6	6	6	6	6	6	6	5
—	—	—	2	2	2	2	3
						2	2	2	3
—	—	—	—	2	2	2	3
				—	2	2' 2	2 2
—	—-	.	—	4	3	1 3	1 2
1	1	1	1	1	1	1	—
1	1.	1	1	1	1	1	1
2	2	2	2	2	2	2	2
2	2	2	2	3	3	3	2
24	24	24	25	30	31	32	31
				6	6	12	
—	—	—	—	18	24	48	—
Nehru
France Koblar: »Dvajset Set Ustvarjalno in odgovorno dele

slovenske Drame« I
Ob 15-leinici Vzgojiteljske srednje sole v Ljubljani
V počastitev Slovenske matice
Stoletnica častitljive hiše. kot Je Slovenska matica, bi zaslužila zaradi pomembnosti in plodnega
NOVE KJIGE
Mimi Malenšek: »Inkvizitor«
—	Pri založbi Lipa je izšel zajeten biografski roman plodovite pisateljice — tudi prevajalke
—	Mimi Malenškove, kjer v dobri meri romansirano posreduje podobo protireformacijskega časa. Ce je Trubar v «Plamenici« osrednji lik slovenskega protestantizma, potem, je Tomaž Hren nekak spiritus agens prvega, glavnega vala protireformacije. Pisateljica se je pogumno lotila nekega obdobja, ki sicer ne uživa simpatije ne z gledišča književnega razvoja niti ne občega napredka. V osredju stoji lik inkvizitorja Tomaža Hrena, zato je težišče romana predvsem v romansirano-biografskem liku, ki ga pisateljica spremlja od deških let do smrti. Razvidno je, da je zbrala ogromno gradiva ter ga pri pisanju rabila, vendar ji je pa bila ta gmota drobnih in večjih faktografij, detajlov tudi v oviro. Težnja, da bi psihološko pronicala v like precej oddaljenega časa s pomočjo izobilja nadrobnosti, ji mestoma uspe, pogosto pa jo nadrobnosti odvajajo od dinamične, dramatično možne pripovedi. Kakor hitro ta dva elementa pogrešamo, preti, da postane roman dolgovezen. Kot pri prejšnjih njenih delih ostaja tudi tu njena slabost, da se ne izmota iz lagodnega, utrujajoče ravno-mernega pripovedovanja_ brez nekih notranjih ali zunanjih napetosti, čeravno se le-te ponujajo. Psihološka predstava o likih je lahko precej osebno obarvana, v prepletanju dejstev in fantazijsko zasnovanih prizorov bi mo^li spregovoriti tudi o nekaterih psihološko-miselnih osnovah, ki koreninijo bolj v XX. kot pa v XVII. stoletji}. »Inkvi- , zitor« bi zaslužil — !ne glede na vrzeli, šibkosti — obsežnejšo, ožje strokovno osnovano kritiko, saj roman prizadevno odkriva neko osebo, neko obdobje naše kulturne preteklosti. Oprema Mitje Raceta je lahko barvno efektna, likovno pa dokaj medla.
Janez Trdina: »Bajke in povesti o Gorjancih«. — Sedem-inštirideseti zvezek knjižnice Kondor prinaša Trdinove »Bajke in povesti o Gorjancih« z ilustracijami Vladimirja Lamuta in s spremno besedo Dušana Moravca. V spremni besedi bodo dijaki lahko našli nekaj osnovnih potez iz Trdinovega življenja, predvsem tiste, ki ilustrirajo dobo in narodno-druž! bena hotenja. Avtor spremne besede je osvetlil značaj in posebnosti Trdinovih bajk, opombe, ki osvetlijo nastanek bajk, pa dopolnjujejo podobo o klasiku našega pripovedništva. Celotna spremna beseda z opombami sloni na dognanjih, ki datirajo v povojnih dneh.
Slovenske narodne pravljice. Mladinska knjiga je že četrtič postregla s »Slovenskimi narodnimi pravljicami«. To- razveseljivo' dejstvo dokazuje, da je zlasti med tisto- mladino, ki si utira pot k leposlovni besedi, tolikšno zanimanje za starodavni pravljični svet, kot ga upravičeno1 zasluži kot izročilo narodnega snovanja. Zanimanje za narodno pripovedništvo se je med
mno^Cl Prebudll° dokaj kasno mnogo večjega zanimanja je bilo deležno ljudsko pesništvo. Zamudni-štvo pri zbiranju ljudske proze se je odrazilo tako, da je marsikaj prešlo v pozabo in da se ne moremo ponašati s tako bogato- zbirko pravljic kakor Srbi, saj je med njimi Vuk Karadžič skrbel za načrtno zapisovanje celotnega narodnega blaga. Kljub temu pa smemo upati, da bomo prej ali slej dobili siste-matično zbrano in urejeno narodno prozo, podobno kot so zbrane »Slovenske narodne pesmi« — seveda ne v okviru zbirke Zlata ptica. Sedanji izbor Alojzija Bolharja prinaša pravljice (tudi živalske pripovedke So vmes) iz celotnega slovenskega področja, tematično in vsebinsko pa so kar se da raznotere. Knjigi v okras sta Gasparijevi barvni reprodukciji.
Gerard Walttr — »Kartagina in njen konec«. Francoski pisec polj udnoznanstvenega zgodovinskega dela »Kartagina in njen konec« Gerard Walter je spregovoril o vzpo-liu in padcu države, ki jo iz zgodovine bolj malo poznamo-. Z leposlovne strani nam Kartagina prikliče v spomin Flaubertov roman »Sa-lambč«, toda ob prevodu Nika Koširja se srečujemo z delom stroko-v-Bjaka-zgodovinarja, ki povezuje dvoje lastnosti, ki sta potrebni za poljudnoznanstveno delo: strokovno podkovanost in pisateljski dar.
Pisatelj se ni posvetil zgolj zgodovinskim opisom in kronologiji dogajanj, znal je s prijetno- pripovedjo poživiti zgodovinsko odmaknjena dogajanja, pri tem mu je koristilo to, da je vključeval gospodarske in socialne aspekte, kjer so prišla taka gledišča do izraza. Ko citira razne stare zgodovinske vire, je kritičen, po potrebi polemičen, vedno pa nasproten legendi kot neki resnici. »Kartagina in njen konec« bo bralcu na prijeten način oživila kartažansko- zgodovino in mu jo v poglobljeni, dostopni vsebini ♦udi prikupila.
dela, ki ga je opravila ta ustanova, poseben zapis, toda beseda naj tokrat steče o dvajsetletnem delu slovenske Drame kot osrednjega žarišča slovenske odrske kulture. Nihče ni bil bolj poklican, da se je lotil nelahkega dela s področja domače gledališke omike kot njen dolgoletni spremljevalec, pomnik njenih vznikov, kriz in uspehov France Koblar.
Ox slovenski drami in dramatiki je bilo doslej napisanih več esejev, razprav — celo tuje ime lahko zasledimo med raziskovalci slovenske dramske besede (Woll-man), vendar zaključene zgodovine slovenskega gledališča pa tudi dramatike še nimamo.
Večina gradiva o umetniškem delovanju slovenske Drame je reztresena po dnevnem tisku, revijah. Pogosto pa te kritike odražajo tudi osebno razpoloženje, ideje in miselnost, zato ne preseneča, če so javne ocene bile dokaj nasprotujoče, čeravno so obravnavale prav isto dramsko delo in uprizoritev. Gledališče je družbena ustanova, odraža kulturno in družbeno stanje in hotenje neke dobe, zato je odlika take knjige, kot jo je pripravil France Koblar, tem bolj opazna, saj poizkuša načrtno strniti poustvarjalno podobo slovenskega gledališča celovito, v razvojni črti.
Ko avtor ugotavlja, da je 29. september 1918 izhodiščni datum, ko postane dramsko gledališče slovensko narodno gledališče kot izraz narodno-politične volje, kar pa ni moglo biti nikakršno revolucionarno dejanje, je tudi razložil krivdo Šušteršičeve politične samovolje, saj je bilo gledališče od 1914 zaprto. Priprave za vodenje gledališke tvornosti je 1918 vodil Fran Govekar, obnovitvena prizadevanja pa so s - simpatijami in željami sprem-
ljali tako Hrvati kot Čehi. Po ustanovitvi gledališča je samodejno nastalo vprašanje poklicnih igralcev. Tako Koblar spremlja poti slovenskega gledališča, sledi njenim krizam, vzponom, vedno pa z mero kritičnosti in s širokim poznavanjem literarne predloge, gledaliških zmožnosti, zahtev in specifike odrske omike ter razmer.
Koblarjevi zapisi so nastajali sproti, torej gre za avtetično časovno pričevanje — kot pove avtor sam, ti zapisi pa so nastali iz odpora do tedaj ukorininjene-ga poročanja. Ko avtor navaja, da je izišla knjiga nastala brez teoretičnih opor, pač tako, kot 'je dopuščala šola in osebno umetniško ljubiteljstvo, je treba so-upoštevati njegovo literarno eru-ditivnost in prefinjen posluh za lepoto.
Prva knjiga »Dvajset let slovenske drame« zajema obdobje med leti 1919 in 1930. Razumljivo je, da se pri taki zasnovi prepletajo raznorodne prvine od literarnozgodovinskih, teoretičnih do dramaturških, kritičnih ipd. Čeprav je avtor uvodoma opredelil svo-je nhme-ne ter ohranil skladno z njimi poudarek in kritično vsebino, pa se bodo mestoma pojavila vprašanja, ki presegajo zgolj odrsko omiko gledališkega izbora in izvajanj. Da je temu tako, je razvidno iz sicer po-redkdh teoretičnih razširitev (npr. o Shakespearu), kjer je avtor čutil potrebo, da ob osnovnem besedilu pdda nekatere bistvene teoretične razlage, ki so kaj dobrodošle. Sele če bi izbrali nekaj gledaliških kritik iz tedanjega dnevnega, tiska, bi lahko natančneje razbrali kritično vrednost Koblarjevih zapisov o dramskem delovanju. Knjiga »Dvajset let slovenske drame« žal ne bo naletela na širši odmev zaradi specifične vsebine tega pomembnega dela, komur pa je odrska omika domačega gledališča blizu, bo v Koblarjevi knjigi našel tehtno gradivo; vrednosti dela pa ne gre meriti le zaradi avtentičnosti podoživljanja in zapisovanja, pač pa predvsem zavoljo objektivne kritične distance in poglobljenega estetskega čuta.	»
»Petnajst let sicer ni mnogo, za nas nekatere pa je to vendarle pomenilo del življenja, doživetega intenzivno, sestavljenega iz tisočev drobnih dogodkov, borbe z vsakdanjimi problemi, majhnih zmag« — je rekla Lea Smasek, direktorica Vzgojiteljske sredje šole v Ljubljani.
Pred 15 leti je dobila Slovenija prvo ustanovo za usposabljanje vzgojiteljic — osebja, na katerega so čakale vzgojno varstvene ustanove vrsto let po osvoboditvi. Dotlej so namreč vzgajale otroke v tim. DID-ih pomožne vzgojiteljice, dekleta in žene brez potrebne kvalifikacije. Od teh jih je opravilo v letih 1949—52 posebne enoletne tečaje pri Vzgojiteljski šoli 270, medtem ko je od 1951—56 organizirala vzgojiteljska srednja šola petnajst enomesečnih tečajev za pomoč kandidatkam, ki so se pripravljale za diplomske izpite.
List iz šolske kronike
— Sprva je bilo le 72 dijakinj, ki so prišle od vsepovsod, in 86 tečajnic. Le-te so bile brez solidne predizobrazbe. Za 'vpis v prvih letih ni bilo zadostnega zanimanja:	nova šola, pa tudi
nerazjasnjen pojem vzgojiteljskega poklica — vse to mladine ni privlačevalo.
Prvo prostorsko gostoljubje je ponudila bežigrajska osnovna šola (4 učilnice za kasnejših osem razredov!) vse do 1. 1957, ko je dobila šola svoje prostore na Poljanah, v nekdanjem nunskem internatu:	v temno poslikanih
učilnicah, razredih brez parketa, brez telovadnice, delavnic in kabinetov... Kljub nezavidljivim pogojem pa je v 15 letih usposobila 483 vzgojiteljic.
O teh časih pripoveduje tov. Smaskova: »Prva leta na takšni šoli »brez tradicije« so pomenila ne le borbo za prostor, učila in finančna sredstva, ampak tudi neprekinjeno verigo iskanja novih poti: primerne vsebine pouka, predvsem na fx>dročju pedagoških predmetov in metodik predšolskih dejavnosti. Treba je bilo organizirati prakso v vrtcih, še vse do danes pa ni rešen problem, kako dobro uskladati razredno predmetni pouk in predšolsko izobrazbo. Bili smo kljub vsemu precej prepuščeni samim sebi, vrireliko pomoč pa so nam
Bodoče vzgojiteljice — dijakinje Vzgojiteljske srednje šole
bile dobre povezave in sodelovanje s takratnim društvom vzgojitelje Jugoslavije.
Šolanje petih let
Šolanje na srednji vzgojiteljski šoli je v njenem prvem obdobju trajalo štiri leta; ker pa je obča in strokovna izobrazba vezana tudi na praktično delo, se je pokazalo, da je štiriletno obdobje za to vsekakor premalo. Sedaj traja pet let, od katerih so prva tri odmerjena obči izobrazbi ter razvijanju estetsko vzgojnih dejavnosti (petje, glasba: klavir in Orffov instrumentarij, likovna vzgoja in osnove izraznega plesa), medtem ko sta četrto in peto šolsko leto namenjena ožji strokovni izobrazbi in praksi (skupinske hospitacije in individualna praksa).
Na vprašanje, kakšni so uspehi dijakinj v dosedanjem 15-lat-nem šolskem obdobju, je tov. Smaskova pojasnila: »Znano je, da so se na našo šolo vpisovale v prvih letih dijakinje z manjšo intelektualno zmogljivostjo (sedaj je med njimi vse več tudi boljših dijakinj) in zato na področju intelektualnega izobraževanja nismo mogli doseči kakšnih posebnih rezultatov. Povsem drugače pa je bilo na področju estetske vzgoje pri ritmiki, likovni vzgoji — pa tudi v glasbi in jezikovni vzgoji smo dosegli prav razveseljive rezultate. Posebno ved j a to za lutkarstvo in recitacije.«
Veselje do poklica
— Če bi hoteli označiti idealni lik vzgojiteljice, kakšne lastnosti bi ji prišteli? —
»Delo vzgojiteljice v otroški ustanovi ni le zelo odgovorno in subtilno, temveč mora biti obenem tudi načrtno in ustvarjalno. Zanj je potreben človek z določenimi karakternimi in intelektualnimi sposobnostmi. Imeti mora veselje do poklica in ljubezen do otrok, topel odnos do soljudi. Biti mora tudi pravilno svetovnonazorsko usmerjen, saj je prav svetovni nazor kompas človekovega odločanja in ravnanja. — Potreben je določen nivo splošne in strokovne izobrazbe, posebej pa poznavanje psihologije predšolskega otroka in me-
Žirijc za redne in izredne Levstikove nagrade
Za podelitev Levstikovih nagrad za dela, izšla v 1964. letu, je založniški svet imenoval žirije: za izvirno književno delo književnike Mileta Klopčiča, Mitja Mejaka in Ivana Potrča kot člana založbine redakcije, za izvirne ilustracije prof. Elizabeto Copičevo, akad. slikarja Zorana Didka, akad. slikarja Draga Vidmarja, akad. slikarja Franceta Miheliča in dr. Kristino Brenkovo ter Zorko Peršičevo kot članici založbine redakcije: za izvirno poljudnoznanstveno literaturo prof. Franceta Avčina, prof. Lava Čermelja, Francko Strmo-letovo in Cirila Trčka kot člana založbine redakcije.
Za podelitev izrednih Levstikovih nagrad, ki so bile razpisane ob podelitvi letošnjih nagrad, je založniški svet. imenoval žirije: za prozne tekste za otroke prof. Martino Sircljevo, književnika Bojana Stiha, prof. Jo-vito Podgornikovo in člana založbine redakcije Ivana Minattija; za biografske tekste prof. Lava Čermelja, Gojka Staniča in Uroša Kraigherja kot član založbine redakcije; za risbe za otroke je imenovana ista žirija kot za redno podelitev Levstikovih nagrad.
Nagrade bodo podeljene marca 1965.
Anglija: Daljše obvezno šolanje?
Prosvetni minister Anglije je dal posebni komisiji centralnega sveta za šolstvo nalogo, naj prouči položaj šolanja povprečnih in podpovprečnih učencev, starih od 13 do 16 let, in izdela določena priporočila.
učencem, da izbirajo predmete, ki jih bodo povezali - z življenjem in delom izven šole. To jim bo pomagalo pri izbiri bodočega poklica in pri načinu uporabe prostega časa.
Sole je treba čim bol;ie opremiti za praktičen pouk. Od sodob-
poročilu sveta je več pripo- nih učnih sredstev posebno pripo-
ročil, med katerimi ša: prvič — naj se ki se bodo vpisali 1965. leta, podaljša nje od petnajstega
najvažneje :a vse učence, r srednjo šolo obvezno šolana šestnajsto
leto starosti, in drugo, da se šolajo otroci do te starosti v rednih šolah s polnim številom ur. Komisija se zavzema torej za daljše obvezno šolanje, pa tudi za daljše dnevno bivanje v šoli.
Rezultati raziskav so na kratko naslednji:
neizkoriščene so rezerve nadarjenih otrok pri tistem delu (polovici) šolske populacije, ki ni imela možnosti, da bi se razvila po svojih sposobnostih. Izobraževanje, ki ga nudijo povprečnemu otroku, je pogosto neučinkovito zato, ker ne ustreza njegovim izraznim možnostim. Glavni vzrok za to je, da izhajajo otroci iz nezadostno razvite družbene sredine. PComisija meni, da je treba pomagati učencem, da bodo lahko dosegli to, česar niso mogli doseči v okolju, iz katerega so izšli.
Dolje priporočajo revizijo učnih načrtov in programov za srednje šole. V naslednjih dveh letih obveznega šolanja je treba omogočiti
ročajo šolsko TV in laboratorijsko ureditev za učenje tujih jezikov.
ločenci naj imajo spolno vzgojo pri pouku biologije in pri družbeno moralni vzgoji, od šole pa 'se zahteva, da se o problemih spolne vzgoje posvetuje s starši.
Komisija priporoča, da se pri učencih s povprečnimi in podpovprečnimi- sposobnostmi razvije pri pouku sigurnost pri uporabi govornega materinega jezika in pa, da bi se čim bolje pripravili .za življenje v družbi. Pouk materinega jezika mora biti zastopan v vsem učnem načrtu in programu obveznega šolanja. Pouk matematike in naravoslovnih ved je treba povezati z njihovo uporabo in značajem izven šole.
Eden važnejših predlogov komisije je, naj se v podaljšani šolski dan vključijo vse tiste aktivnosti, ki so bile doslej uvrščene izven pouka.
Domače naloge morajo biti obvezne za vse učence, ne glede na to, ali jih izdelujejo v šoli (v okviru podaljšanega šolskega dne) ali doma.
Komisija predlaga, naj se izpiti, ki so jih delali učenci na koncu
obveznega šolanja izven svoje šole, odpravijo, pa tudi, da se vsem, ki v starosti 16 let opustijo nadaljnje šolanje, izda spričevalo o zaključnem obveznem šolanju (na osnovi izpitov v sami šoli in na osnovi šolskega dosjeja).
Komisija priporoča, da je treba posvetiti posebno pozornost šolam-internatom in v njih zagotoviti namestitev čim večjemu številu učencev za zadnji dve leti obveznega šolanja. /
V zvezi z izobraževanjem učiteljev priporača komisija, naj ^vključuje program pedagoškega izobraževanja tudi predmete, kot so sociologija in ekologija. Bodočim učiteljem je treba poleg tega omogočiti. da spoznajo pogoje dela v gospodarstvu in industriji.
Izobraževanje učiteljev za manj sposobne otroke naj traja dlje časa, t>ri čemer je treba posvetiti več časa otrokovemu razvoju.
Od učiteljev, ki se pripravljajo na univerzi, je treba obvezno zahtevati, da imajo tudi pedagoško izobrazbo.
"Podatki, ki jih je zbrala komisija. kažejo, da se učitelji manj časa zadržujejo v službi v šolah, ki so v ekonomsko slabše razvitih sredinah, kar zelo neugodno vpliva na delo teh šol. Komisija zato meni, da je treba najti način in vplivati na učitelje, da se zadržijo čim dlje pri delu v takih šolah.
Zato, da bi se zmanjšalo pomanjkanje učnega osebja, je treba
v prosvetno stroko sprejeti kandidate tudi iz drugih strok, ki jih je mogoče usposobiti za pouk.
Za napredek pouka in izboljšanje učnih metod naj se določijo šole za eksperimentalni pouk, v katerih bodb sodelovali tudi ko-ledži za izobraževanje učiteljev.
Organizacija šole mora biti elastična. Komisija ne priporoča pretiranega deljenja"mčencev na skupine po sposobnostih. V zaključnih razredih se lahko dele učenci na skupine po izbranih predmetih.
Anketa, ki jo je izvedel centralni svet za šolstvo 1. 1961 v enotnih srednjih šolah, je pokazala, da so dosegli povprečni učenci pri učenju višji nivo od prejšnjih generacij. Lahko so ugotovili, da je uspeh v šoli precej odvisen od či-niteljev, kot so: očetov položaj glede na poklic, število družinskih članov, okolje, v katerem učenec živi, in fizična kondicija učenca.
Komisija je prepričana, da bo otrokom, ki izhajajo iz sredine z nezadovoljivimi življenjskimi pogoji, bolje, če bo podaljšano obvezno šolanje, če bodo dobili boljše učitelje, ki bodo delali v razredih z manjšim številom učencev.
Komisija je izoblikovala predloge o gradnji novih šol in skrbi za boljši učni kader, ni pa izračunala sredstev, ki bi bila potrebna za uresničitev njenih priporočil. Prepustila je drugim organom, da bodo to proučili in ugotovili.
todike. Vzgojiteljica mora imeti smisel za estesko vzgojo, domiselnost, telesno kultiviranost. Biti mora dober organizator, sposoberf delati ne le v svoji ustanovi, temveč tudi v krajevni skupnosti. Vsemu temu pa se pridružuje — prav zaradi napornega dela — še zahteva po telesni zmogljivosti. Seveda pa je težko in skorajda nemogoče najti človeka, ki bi združeval prav vse te lastnosti. Vprašanje lahko rešimo tako, da postavimo te zahteve za ustanovo kot celoto in razvrstimo vzgojiteljice v nji — glede na lastnosti, ki prevladujejo pri posameznicah.*«
Vzgojiteljska srednja šola v Ljubljani, ki je poleg mariborske edina šola te vrste v Sloveniji, da vsako leto 40—50 absolventk. Mnoge izmed njih žele nadaljevati študij na višjih šolah. Vpisujejo se na oddelke tistih strok, za katere se jim pač posreči dobiti štipendijo: na VPS za predmetne učitelje in defektologe, na šolo za socialne delavce, na univerzi pa na turizem, pravo in ekonomijo. Deset let je dolga doba in v tem času se ni niti eni od diplomantk posrečilo dobiti štipendije za študij pedagogike. To je nerešeno in zaskrbljujoče vprašanje, kajti jasno je, da področje predšolske vzgoje ne potrebuje le dobrih praktikov, temveč tudi teoretike.
»Delo vzgojiteljic je še kar zadovoljivo« — je povedala tov.. Smaskova, »vendar pa je v glavnem neproučeno in skoraj brez teoretskih utemeljitev. — Vsebina in metode predšolske vzgoje rastejo sicer iz dokaj solidne prakse, iz učenja po tuji literaturi (domače je zelo malo) in iz upoštevanj smernic, ki jih dajejo pedagogi vzgojiteljske šole. V praksi je vzniknila vrsta vprašanj, ki terjajo temeljito proučitev, nimamo pa inštitucije, ki bi ta vprašanja raziskovala, ljudi, ki. bi se mogli poglabljati v teoretična vprašanja predšolske vzgoje, imeli možnost pisati metodična dela in pedagoška navodila.«	M. K.
Redek kulturni jubilej
V Črni gori prva državna tiskarna
Med mnogimi drugimi jubileji smo v letu 1964 proslavili tudi 470. obletnico ustanovitve prve tiskarne pri nas, ki je bila obenem prva . državna tiskarna na svetu, in tiskarne, ki jo je ustanovil Njegoš pred 130 leti.
Za prvo tiskarno si je prizadeval ob koncu 15. stoletja zetski vladar Ivan Crnojevič. To je bilo relativno kmalu potem, ko so izumili tiskarsko veščino. Ni čudno, da se govori, da »so motali Jugoslovani čakati v XIX. stoletju dalj časa na prvo železnico, kot so čakali v XV. stoletju na prvo tiskarno.«
Prva knjiga, za katero je znano, da je bila natisnjena v Črni gori, je »Oktoih«. V njej je letnica 1494, ki se je kasneje uveljavila kot »rojstni dan« prve tiskarne pri nas, čeprav je verjetno, da je bila ustanovljena že prej, vendar se ni do danes ohranila nobena starejša knjiga. Tiskarna je bila na visoki tehnični ravni, saj je rekel znani hrvatski slavist Vatroslav Jagič (ob koncu preteklega stoletja): »V tiskarstvu se lahko še danes marsičesa učimo iz lepo tiskanih cetinjskih knjig.«
Obstoj in delo tiskarne v naši mali srednjeveški državi prtča, • da je bila potrebna, saj jo je terjal kulturni razvoj države, kar pomeni, da je bil le-ta na ravni ostalih zapadnoevropskih držav. V kasnejših bojih s Turki'je propadalo kulturno bogastvo naroda: slikarske, kiparske in druge stvaritve. Rušili in uničevali so jih Turki, deloma pa tudi tisti, ki so jih ustvarili Tako so Črnogorci — da bi se ubranili turškega navala — pretopili svinčene tiskarske črke v krogle, da bi branili svobodo, ki je bila in je ostala osnovni pogoj za razvoj kulture.
Naslednjih 309 let — od 1479, ko je moral D. Crnojevič zaradi Turkov zapustiti Cetinje, pa dokler ni prišel na prestol (1330) Petar II. Petrovič Njegoš — predstavlja najtemnejše obdobje v zgodovini Črne gore. Njegoš je ustanovil 1834. leta prvo državno osnovo šolo na Cetinju, pa tudi prvo tiskarno, ki je začela z delom še v istem letu.
Ta tiskarna je natisnila prva Njegoševa dela: »Pustinjak cetinjski« in »Lijek jarosti turske«, v V njej so natisnili »Srpski bukvar«, »Gramatiko« in druge knjige, ki so bile potrebne za novoustanovljene šole. V Njegoševi tiskarni so tiskali tudi knjige Vuka Karadžiča \ in Sime Milutinoviča, prvi črno-' gorski časopis »Grlico«, pa tudi potne liste, formularje idr. za državne potrebe.
Tiskarna ie doživela podobno usodo kot, tista iz XV. stoletja. L. 1852, ko so Turki napadli Črno goro, je ukazal Njegošev naslednik Danilo, da je treba tiskarske črke. svinčeni krov Njegoševega dvorca »Biljarde« in vse drugo pretopiti v krogle. Tiste, ki so mu oporekali, je zavrnil: — »Ce bo svoboda, bodo tudi tiskarne.« — Potem, ko je Črni gori uspelo ohraniti neodvisnost, je knez Danilo 1053., obnovil cetinjsko tiskarno.
Avstrijski in nemški tisk je zabavljal nad Črnogorci, kako malo so jim mar knjige, ker so črke pretopili v krogle. Avgust Senoa je zato napisal pesem »Črnogorska štamparna«, v kateri pravi med drugim, da so Turki čutili na lastni koži, kakšne knjige tiskajo Črnogorci . . .
Danilo Lekič
i
STKAN 6
Ocenjevanje telesne vzgoje kot šolskega predmeta v gimnaziji
V zadnjih letih v pedagoški praksi vse bolj pogosto govorimo tudi o ocenjevanju telesne vzgoje, bodisi številčnem ali opisnem. V letu 1963 so bralci sicer načeli to problematiko v
Kaj ocenjujemo pri predmetu 3 dobro — Učenec je len, netelesne vzgoje	prizadeven in nediscipliniran,
Temelj telesno-vzgojne dejav- ?T'aX ima razv,ite gibalne kvali-nos ti in njeno notranje jedro se- Ogreva se le za eno panogo,
ostale pa izrazito zanemarja. Na-
O značilnostih, ki ovirajo
boljšo prilagodljivost nekaterih šolarjev
Znano je, da .obremenjuje telesna invalidnost otroka ne samo telesno, ampak tudi duševno. Pri težje invalidnih ali telesno
posmeh, in tretjo, ko človeka — lahko privede celo do plešavosti, ekstrerhino debelega, samo še pri- in otroke z delnim albinizmom, milujemo. Vsekakor' prevelika zaradi česar imajo npr. med rja-telesna obilnost otroku ni v prid, vimi lasmi pramen ali pramene
»Delu« kljub te-*^Jv^a£	me^sebof^ove- vziic pedagoškUnterve^^fn pst huje iznakaženih otrocih govori- zaradi česar si želi, da bi bil tak svetlo obarvanih las. Obe poseb-
mu pa nismo mogli zaslediti kon- da 50 te P°teze me<i seboj pove
mu pa msmo mogu zasmaiu Kon-	vendar šo Deda/oTki ekšno hološki sugestiji ga ne moremo cem o sinaromu invananega
St	rimenti pokaMh.ta iltes sLsi.et navdušiti za vadbo. Torej noče, ^ ^zajema predvsem pou-
ličnega problema. 2e pri ocenjevanju kot merjenju ali nju znanja ostalih predmetov se
pojavljajo težave, predvsem v v .	.	.
zvezi z objektivnim preverjanjem ncenci manj odločni znanja in osebnim odnosom učitelja do učenca itd. Tudi pri oce-
moremn mo cel<\ o sindromu invalidnega kot večina otrok. Nekaterim -	j—-—	pa	ne posreči.
darjen občutek manjvrednosti, negotovosti, nezaupanja vase in
rimenti pokazali, da je ves sistem	_	, ,	,	„ .	,
oreveria- Potez volje pri posameznih učen- mole- Oceno dobro dosežejo tuai negolovosl] nezaunama va preverja-	nomanikliivo razvit Toko ucenci s slabo razvitimi gibalnimi neeOToy°sn nezaupanja ya
pomanjKijivo razvit. iaKo- ,	•	.	, m-iza otezkoca otroku uspesnejse k!oo
smo ugotovili, da so neprizadevni “avadami) veridar so zei0 priza-in manj devni ln disciplinirani.
vztrajni! Primer: 50 dijakov z 2 zadostno _ učenec je len, največjim številom ur zamude obvlada le nekaj učne snovi in ne
njevanju telesne vzgoje nastajajo	pouka je pokazalo slabše kaž‘; Posebne prizadevnosti za ta
zjzsi ssisrv«
kot 50 primerov učencev z
takti,ranje z okolico. Vendar naš članek nima namena obravnavati tistih primerov, kjer je invalidnost posledica' tuberkuloze kosti in sklepov, otioške paralize, rahitisa, rgznih nesreč ipd. Zeli-
specifične, prevsem zaradi slabo jSjLfgSiLtJgSABt' 'S^ZSSfSSS^l “ “	.aU„a.
razlik-p Stankov, p'rav tako so prvi dosegli sta.ianiu itd. Oceno zadostno
1 ciz. II	,	__ .	. .c-111	f 11 /-11 i. X ^ ^i -: :   t .
za-
nirni značilnostmi, ki utegnejo
psihomotoričnih sposobnostih	Pro£i i5^sek. slabše	^azriteH^balne^'^^^/«^ ve£' a*'' n^an-i ov^rati boljšo pri-
01	’ lagojencst našega otroka.
velike
učencev0^^vstopu ^"gimnazijo rezultate, hkrati pa smo pri njih sJabo '.razvite gibalne kvalitete,
(zakrnele, delno zakrnele ali raz- ugotovili tudi slabši splošni šol- v splošnem pa je prizadeven.	^
Vite gibalne navade).	s^i uspeh.	1 nezadostno — Je izrazito len, Predvsem ni vseerp, ali je
'	Pri telesni vzgoji tako najbolj nedelaven in kaže odpor do vad- človek zelo velik ali zelo maj-
ucm programi kot uradni akti nazorno ugotavljamo pomanjkljiv be> čeprav ima razvite Ustrezne hen, pretiran^ debel ali pretira-
razvoj potez volje dijakov. Zato
služijo učiteljem kot orientacija pri izbiri učnega gradiva. Toda žal
ŽELJA PO LEPOTI
FJ^ebno pomemben je za človeka njegov obraz. Poznali smo'štirinajstletno deklico Marijo, ki se je nekoč tako močno poparila, da je tarnaj ostala_ pri življenju. Od tega je imela na obrazu in vratu precejšnje braz-Zaradi nelepe zunanjosti se je družbi izmikala in osamljena mnogo sanjarila. Risala je le izjemno lepe obraze in številne baletke v luči reflektorjev. S tem je izražala svojo nepotešemo težnjo po lastni lepoti in zunanji privlačnosti.
moramo ugotoviti, da ravno^pro- Jogllgfpredmria^^oteze vo-
gramiranje tega predmeta še ni dovolj poglobljeno in znanstveno obdelano. Velika pomanjkljivost je tudi, da učni programi niso ponazorjeni, da niso prikazani kon-turogrami temeljnih vaj, da ni ustreznih učnih filmov itd. Učitelji zato navadno učne načrte prilagode po svoji osebni poklicni mentaliteti.
Razlike v razvoju gibalnih navad so med posameznimi dijaki zelo očitne. Ker manj nadarjeni učenci ne dosežejo' pri tem predmetu posebnih uspehov, jim to vzbudi odpor do predmeta in navzlic prizadevanju pedagogov mnogokrat ostanejo samo pri zadostni oceni. Znano je, da \je najbolj ugodna doba za učenje raznih vaj v dobi osnovne šole. Toda praksa kaže, da prihajajo učenci iz tistih šol, v katerih nimajo kvalificiranih telesnovzgojnih peda-gogov v gimnazijo z že zakrne-	shema ocenjevanja
hmi gibalnimi navadami m pa-
tudi predvsem z nepravilnim od- Številčna in opisna: nosom do tega predmeta. V osnov- 5 odlično — Učenec je priza-ni šoli so bili navadno abonirani deven, discipliniran, vztrajen in na oceno prav dobro ali odlično, pogumen, obvlada predpisano
Menim, da bi bilo potrebno učno snov in kontrolne vaje. Rad uvesti kontrolne vaje iz telesne sodeluje na tekmovanjih in izvaja vzgoje pri sprejemu v šole druge tudi vaje, ki mu po morfoloških
dispozicijah ne leže. Kaže ngpre-dek v razVoju tehnike, skratka
Ije razvije, da izoblikuje vnemo do dela in učenja, prizadevnost, discipliniranost, vztrajnost, samo-pobudo, pogumnost, odločnost itd.
Smotrnost in prizadevnost sta v zvezi s splošno motivacijo do telesne vzgoje. Navadno so učenci vneti do vadbe toliko, kolikor je učitelj zahteven, izoblikujejo si svoj odnos do vadbe in jim je ocena glavni stimulant vadbe. V drugo skupino spadajo tisti, ki jim telesna vzgoja pomeni več kot šolski predmet in so zanjo navdušeni kot pripadniki športnih panog.
Tretjo skupino sestavljajo tisti, ki se stalno opravičujejo in se skušajo s pomočjo zdravniških potrdil izogniti vadbi. Vsa ta zdravniška potrdila bi lahko v 90 % primerih označili s splošno diagnozo lenoba.
stopnje.
Npr.: tek na 100 m — 15 sek.
Vaja kaže razvoj hitrosti in teh-	jn spojno vzgojne poteze,
nike teka kot ene od temeljnih panog.
združuje pozitivne fizične psiho-
Svetla, zračna telovadnica — koliko imamo takih v Sloveniji?
nesti vzbujata pozornost okolice in delata prizadetega otroka notranje nesigurriega ter ga izpo-savljata napadom neuvidene okolice. Nekega izrazito plavolasega dečka So vrstniki žalili z vzdevkom »belouška« in »modri-**, na, kar je deček reagiral z burno agresivnostjo.
OKOLICA NE PRIZANAŠA BOLNIM
Tudi nekatere kožne bolezni otroka lahko prizadenejo. Pri tem mislimo zlasti na luskavico (psoriasis vulgaris), ki ptovzroča srbež in — če je vidna — odbijajoče deluje na prisotne. V to kategorijo lahko štejemo tudi krastavost obraza (knpetigo) in bradavice na rokah, posebno še, če so velike in številne (vernica).
, Zaradi neprimernega ravnanja okolice (včasih tudi šole) so lahko močno prizadeti tudi levoroč-ni šolarji,' otroci z govornimi motnjami in slabše nadarjeni otroci.
Zelo neprijetni so za razred tudi otroci dnevni močilci (enu-resis diuma), otroci, ki ne morejo dlje časa zadrževati urina in se včasih porr/očijo vsakih pet minut (polakisuria), in otroci, ki se poblatijo (encopreis). Posebno slednje je za učenca in razred skrajno neugodno. Ker se okoli takega otrtaka širi smrad po fekalijah, ga vrstniki odklanjajo, se od njega distancirajo in ga močno zasramujejo. Otrok enkopre-tik je zato zelo nesrečen in osamljen.
Znano je, da pride med dečki v predpuberteti in zgodnji puberteti občasno do raznih spolnih iger (mutuelne onanije), pri čemer soudeleženci primerjajo svoje spolne organe. Vemo za primer, da so vrstniki štirinajstletnemu lepo razvitemu dečku, pri katerem pa puberteta še ni nastopila, oponašali majhnost njegovega spolnega uda. Na enak ^način lahVSo povzroči zapoznela puberteta oziroma slabo poudarjeni sekundami spolni znaki (npr. neizoblikovane prsi) pri dekletih hude občutke manjvrednosti in pesimizem.
4 prav dobro — Učenec ima i fizične pogoje. Navadno mu je razvite poteze volje, vendar ne slaba ocena pobudnica večje pri-Skok v daljino z mesta — obvlada v celoti učne snovi. Na- zadevnosti. Potrudi se šele proti 210 cm. Vaja najbolj ugodno ko- vduši se predvsem za eno panogo, koncu šolskega leta. Njegovo slabo relira z ostalimi vajami.	do ostalih pa je bolj zadržan. V oceno iz telesne vzgoje navadno
_	, .	.	. tej skupini so učenci s potezami spremljajo tudi druge slabe ocene.
Predpisana vaja oblikovanja z športnega zvezdništva, ker na- Gornja shema ocenjevanja ne elementi akrobatike kot pokaza- vadno mislijo, da njihovemu sme biti dogma, ampak je le na-telj splošne	ravni telesne kulture	športnem uspehu	pripada odlič-	potilo	za	pravilno	ocenjevanje,
dijaka.	na ocena. V to skupino spadajo	Vsak učitelj	pa	mora	vsakega
.	.	. .	, .	tudi učenci z Izrazito razvitimi učenca individualno preceniti po
Omenjeni minimalni program p0tezami volje, vendar zaradi svojem pedagoškem in psiholo-by pokazal telesno sposobnost tehničnega znanja ne morejo do-, škem posluhu in mu dati ustrezno učenčev ob vstopu v gimnazijo in	bjti odlične ocene.	Torej primeri	oceno,
bi hkrati	povečal zahtevnost	»hoče, ne more in	hoče, vsega ne T,~I
predmeta.
m
Založba
Mladinska knjiga
VAM PRIPOROČA:
© CHARLES IN MARY LAMB
PRIPOVEDKE IZ SHMESPEUM
Knjiga je opremljena z barvnim portretom velikega dramatika in s spremno besedo dr. Franceta Koblarja. Mladini posreduje celovit pogled v umetnine največjega dramatika in je pomožno čtivo za višje razrede osemletke.	J
® EDMOND DE AMICLS
SPfSE
Čudoviti šolski dnevnik enajstletnega Henrika, z bogatimi ilustracijami Cite Potokarjeve, Tudi pomožno čtivo za oseineltko.
© E. T. SETON
BGLF GOZDOVIH
Pisatelj, velik prijatelj Indijancev, opisuje v knjigi njihovo življenje, žalost po izgubljeni svobodi in neizmerno ljubezen do narave. Zgodbo o belem dečku Rolfu in njegovem .rdečepoltnem prijatelju Quo-nabom je napisal v želji, da bi poplemenitil svoje bele prijatelje, predvsem mlade, in jih usposobil za boj za plemenite ideale človeštva.
• ANTON INGOLIČ
PII NAŠIH ¥ AMERIKI
Ko je pisatelj križaril z avtobusom po državah ZDA, se je ustavil v neštetih slovenskih naselbinah. Spoznal je, kako ameriška civilizacija vse prehitro požira naše ljudi, da posabljajo domači jezik, navade in običaje.

Psihološki vidik ocenjevanja seveda ne zanemarja tudi merjenja rezultatov in napredka*v znanju. Tako naj bi se skladala vsebina telesno-vzgojne dejavnosti tudi z obliko — zunanjim pojavom tega predmeta, Ocena naj torej vsebuje bistvo in obliko tega predmeta.
Jože Ažman
Novi diafilmi
ANGLEŠKI JEZIK (15)
15. 101 Mother Cat, barvni diafilm — risanka
102 A Lion’s Adventures, barvni diaiilm — risanka Za oba diafilma sta tekst in magnetofonski zapis prirejena za nižjo (5. in 6. razred) in za višjo (7. in 8. razred) stopnjo. — Diafilm se naroča pri Sava filmu, tekst in magnetofonski zapis pri Zavodu za PPS, Ljubljana, Mestni trg iti.
TEHNIKA (11)
11. 108 Mladim fotoamaterjem, črno-bel, diafilm, zelo nazorno prikazan uvod v fotografijo, priporočljiv za tehnični pouk, za foto krožke in za vse prosvetne delavce, ki želijo stopiti na prijetno pot fotografije.
ZDRAVSTVO (14)
11. 106 Samo dvoje oči imamo, čfno-bel diafilm
112	Čuvajmo vid naših šolarjev, čb lil Zdravi in lepi zoblje, barvni 107 Vitamini, barven
113	Alkoholizem, čb
Ti diafilmi so primeri za pouk temeljev socialistične morale za nižjo in višjo stopnjo. Tem diafilmom naj posvetijo šole posebno pozornost.
ČENE so enotne: barvni diafilmi so po 1500 din, čmo-beli po 900 din.
NAROČILNICE pošljite na naslov: Sava film, Ljubljana, Grošljeva 4.
SAYA FILM
no suh. To lahko potrdimo s primeri iz naše prakse, npr.: niti štirinajst let stara Jožica je bila za svojo starost telesno izredno razvita. V višinio je merila 1,64 m in tehtala 75 kg. Čeprav je hodila v adekvaten razred, se med vrstnicami ali vrstniki ni dobro počutila. Ker je bila v razredu očitno največja, so ji otroci pravili "mama«. Tega ni prenesla. Sola ji je postala neprijetna in je zato začela izostajati od pouka.
Zel'o neugodno vpliva na mladostnika tudi izredno visoka rast. Šestnajstletni Franci, ki je bil visok že 1,86 in je še vedno rasel, je v družbi prijateljev to svojo telesno značilnost obrnil na veselo plat, češ da si lahko vsako nog|ometno tekmo ogleda zastonj, ker vidi čez ograjo. V resnici pa mu je bilo močno neprijetno. K sreči se je uspešno uveljavljal v košarki.
Včasih ni niti potrebno, da bi bil mlad čltovek zares telesno prizadet. Dobro se spominjamo lepega sedemnajstletnega mladeniča astenične konstitucije. Ko je primerjal sebe z atletsko grajenimi vrstniki, se ga je loteval močan občutek manjvrednosti. Bil je prepričan, da zaradi svoje (domnevne) telesne šibkosti ne bo mogel ^uspevati pri dekletih. Upravičeno pa je trpel nek trinajstletni zelo suhljat deček, ki so' si ga globni vrstniki privoščili z vzdevki »konjska smrt«, »okostnjak« itd.
Debelušni otroci ne dbživlja-jo svoje obilnosti tako tragično kot zelo suhi in telesno šibki otroci. W. Obstein razlikuje tri stbpnje debelušnosti:	prvo, ki
zaradi dobre prehranjenosti individuuma povzroča zavist, drugo, ki zaradi očitne debelosti izziva
Mnoge mladostnike zelo moti prehodna mozoljavica (acne vulgaris), ki jim kvari obraz. - Zato se na vse načine trudijo, da bi jo odpravili, piri tem pa si nemalokrat več škodijo kot koristijo, kar jih še posebno vznemirja in žalosti.
Zariadi hib v očesnem predelu so navadno prizadeti tudi otroci, ki škilijo (strabismus), otroci, ki :Ko močneje slabovidni, pa tudi otroci, ki nosijo očala, saj se zaradi bojazni, da bodo mogoče očala razbili, nikdar ne morejo povsem predati običajni deški razigranosti.
Tudi velika ušesa, štrleči zobje ali dolg nos otroka posebno.v puberteti zelo motijo in potencirajo njegovo notranjo negotovost.
Prav tako kot iznakažen obraz, tudi upadljiva lepota oroku ni v prid. To velja posebno za dekleta, katerim zaradi rijitrive privlačne zunanjosti življenje ponuja udeležbo v obliki občasnih .zaposlitev kot manekenk, statistk ipd. Ker so te usluge lahke in dobro plačane, slabp vzgojene in zares lepe mladostnice kaj lahko zaidejo na slabo pM, ki vodi v prostitucijo.
Tudi rdečelasest lahko otroka prizadene, posebno če je z njo združena močna pegavost (ephe-lides), kar nosilca še bolj stigmatizira.
Poznamo še 1 otrdke, ki trpe zaradi nevrotične motnje iztrga-nja las (trychotilomania), kar
Slabo se počutijo med vrstniki tudi nekateri otroci, ki se s svojimi starši ne miorejo postaviti kot bi radi. Lahko so to sarši, ki pijejo, starši, ki so bili zaprti ipd., lahko pa so to povsem urejeni iiTskrbni starši, ki opravljajo »manjvreden« poklic npr., če je oče cestni pometač itd.
Tudi nekateri družinski priimki ali imena, ki se zdijo ljudem (posebno pa še šolarjem) smešna, občutljivim otrokom niso v prid. Vrstniki jih po svoje obračajo in s tem huje žalijo svojega tovariša.
Vsi otroci, ki so imeli katerokoli od navedenih hib ali posebnosti, so bili več ali manj čustveno prizadeti in so se močno trudili, da bi se med vrstniki uveljavili in prilagodili svojemu okolju. Nekateri med njimi so uspeli, drugi pa ne. Poudariti pa moramo, da večina navedenih pomanjkljivosti sama z^ise še ne povzroča globljih duševnih pretresov. Ce je tak otrok sicer še drugače prizadet npr. vzgojno zanemarjen, pa postanejo ti či-nitelji mrjogo bolj aktivni in dojeli le del tovrstne problematike prinašajo viden delež k celotnemu sindromu motenega otrokovega psihofizičnega razvoja.
Ta članek, v katerem smo za-smo napisali zato, da bi bili naši učitelji v bodoče pozorni tudi na take posebnosti in pomagali mladim ljudem razviti vse, neredko še speče sposobnosti.
Vojan Arhar
Razpis
Osnovna šola heroja Bračiča Tržič razpisuje delovno mesto razrednega učitelja na podružnični šoli Leše. Opremljeno samsko stanovanje je v šoli. Osebni prejemki se izplačujejo po pravilniku. Nastop službe lahko takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
»PROSVETNI DELAVEC«
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnost) Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuj** uredniški odbor — Odgovoru) urednik Drago Ham — Našlo* uredništva: Ljubljana, Kopitarjev* 2, telefon 33-722 int.' 363 — Naslov uprave:	Ljubljana, Na/orjeva 1.
telefon 22-284	— Poštni preda)
355-VII — Letna naročnina 600 din, za šole In ustanove 1200 din — Sl tek računa 600-M 608-16 — Tiska CZP -»Ljudska pravica«
Trgovsko
podjetje
Manufaktura
♦
♦
\
t
♦
♦
k
* ss ->	*
LJUBLJANA, Trubarjeva cesta 27 Telefon 31-638
nudi v svojih poslovalnicah bogato izbiro raznovrstnega blaga: volnene in bombažne tkanine za ženske in moške obleke, tkanine za posteljnino, blago za telesno perilo, pohištveno blago, razne podloge, volnene odeje, dečjo opremo itd.
Poslužite se obročnega odplačevanja po ugodnih cenah.
y
i
I
♦
♦
♦
♦
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4