Skala tani ni debela, in ziie parkrat va-njo vitre- lite in jo dobro s&denetc, le mora raskrufhitiV 4 I ERASE1 IS JAME. - /J JPoveft IS PETNAJSTEGA STOLETJA Poleg verjetnih pifem fpifal F. Malavaf h izb. (Drugi natif). S eno Podobfhino. V Ljubljani. Na prodaj in v saloshbi pri JANESU GIONTINI, bukvarju 1861 . I 1 Jsl reden shivljenje nefrezhnigajunaka Erasma po¬ pi f« vati sazhnem, fe mi treba sdi, od tiftiga kraja kaj povedati, v kterim je fvoje shivljenje tako sha- loftno fkienil, in v k ter im fo njegovi ipredniki po fhegi tiltih ofornih zhafovj fi fvoje prebivalifhe s volili. Sa Poftojno proti Terftuje Kraf, siliva podoba' rasdertije in pufhave. Skoraj tri milje daijezh okoli ni drusiga vgledati, kakor fkalovje. §ka!e imajo ras¬ ne podobe: ene fo kakor kamniti moshnarji, dru¬ ge fo podobne velikim koreninam drevef, fbe druge fo rasvotljene, kakor oftanki pohifhtev, v kterih fo nekadaj velikani fvoje ftanovanja imeli. Kamorkoli fe oko osre, ne vidi drusiga, ka¬ kor podertijo; le malo je krajev, kjer fe kmelrzhs velikim trudam fi semljo ogradil, de p cit pfhenize vfeje, ktero fisopet s kanmjem šagradi, ki ga je is fvoje fkalnate njive srnetal. Kurja je na Krafu tako velika in mozhna, de vzhafi velike naioshene vosove prcberne. Ako rav¬ naje poloviza tega kraja fbe vfa pufta, ima vun- der tudi fvoje dobre laftnolii. (Trava, ki tu in tam ismed fkalovja poshene, je konjem tezhcn shivesh, vezhi del jo pa ovze in kose mulijo. Krafhki konji fo terdne poliave info slo v ženi. Sa del«'v goraii jih ni boljflnli. Zefarfki dvor ima v Lipizi in v Preftranjku shrebzharije, is kterih veliko konj na Dunaj dobiva. Krafhki kofiitruni in ovze fo shlahtniga mefa; jagnjeta vezhdel v Benedke, Terft, Ljubljano in v druge mefta prodajajo, kjer jih prav drago piazhujejo. 6 Tudi merviza silita, kar ga Kraf obrodi, je shlahtno; tanjfhi lufke ima, pa vezh moke da, ka¬ kor shito drusih krajnfkihkrajevv Torej fe tudi dra- sheje *plazhuje. Shaloftenjefizerpopif krafhkih krajev, kakorfhni fo v danafhnih zhafih, pa koliko ftrafhnejfhi fo mo¬ gli ti kraji v pretezhenih ftoletjih biti, ko je bila žela deshela s mozhirji, spufhavami in tamnimi gojsdi po¬ krita, ko je bilo obnebje bolj oforno in merslo, inko je bilo nebo vedno k deshju in fnegu pripravljeno. Prijasniga sdrushenja in pravize takrat drugje nifo posnali, kakor na zefarfkim dvora. Plemenizhi ali shlalitnl gospodje fo po fvoji volji vladali, in sgodovfhina veliko tazih imenuje, ki fo zefte oble- govali, po ropu preshali,in mirniga gradjana in kme¬ ta v njegovi kozhi oropali. ^Pafhege fo bile v tiftih zhafih take, inojftre fodbe zhes-nje fklepati, fe zlfloveku ne fpodobi; boshja previdnoftima fvoje pota, in mnogokrat veliko pre- nafha pri zhlovefhkim rodu. Ali fmemo rezhi, de fmo v danafhnjih zhafih kaj boljfhi? Ljubesin do fvojiga shivljenja, t famopafhnoft, pobojnoft in druge flrafti fo takrat mogozhneshe fpodbadale, de fo ljudi ropali, is fvojih fkalnatih gnesdov kakor orli na popotnike vdarjali in pravi- zo fploh safmehovali. Sdaj drugazhne iiralli pre¬ magujejo nefpametnike. Opominja vreden pa je mosh is krafhke Hrani sa nafho domazhijo, kteriga fo {njegove okoljfhine v fovrashnika vfiga zhlovefhtva prenaredile, ki je pa, ako.ravno fo ga |rasbojnika imenovali, vender vfiga pomilovanja vreden, in od tega hozhem v teh bukvizah kaj vezh povedati — imenuje fe Erasem Luegar, ali Erasem is Jame. 4 7 i. Grad v Jami. ®no miljo od Poftojne v ftrani proti Nanofu, v notrajni Krajni je grad pred Jamo, ponemfhko Lueg. V ftrafhno puftim kraji lesbi, ki je bolj pu- fhavi podoben, kakor zblovefhkimu prebivalifhu. Natura ga je bres vfe lepote puftila, kakor de bi bila vloTvojo ferd nad njim slila. Kamor koli fe oko osre, ne vidi drusiga, kakor fkale nadfkalami, ki fo merslein mertve. Is frede tega fkalovja kupi pezhi- na v nebo, kakor velikan ismed pritlikovzov. ^ter¬ mo kakor sid v oblake moli fiva ftena. Nesmer- jeno bresdno sija pod tem pezhevjem, v ktero fe potok Lokva s glafnim fhumenjem sagresne, vezli ur pod semljo tezhe, in fe potem pri Vipavfkim tergu s imenam reka Vipava na semljo prikashe. Vifoko nad tem bresdnam pelje vofka ftesa v kamnje vfekana k veliki pezhi ali jami, v kteri natura deiazblovefhkih rok kakor ssafmehovanjem oponafha. Pezh ima tri predale in votljine s kraf- nimi belimi ftebri podperte- Nad to pezbjo na fredi ftermiga fkalovja je druga ne slo dolga in globoka jama, od ktere zhlovek drusiga mifliti ne more, kakor de jo je natura namenila v ftanovanje ka- kimu fovrashniku vfiga zhlovefhtva; sakaj tak je mogel biti mosh, ki je fklenil v tej ftrafhni pu- fhavi fvoje ftanovanje svoliti in fvoj grad sidati. Grad, ki fhe dan danafbni ftoji, je v refnizi snaminje fpominja vredno is nekadajnih filovitih zbafov. Vjami leshi tako globoko de, bi mu ftre- he treba ne bilo, ako bi ne bilo savoljo mokrot- uofti, ki od fkalovja nad gradam kaplja. 8 Pot do tega gradu je voska ob ftermi fteni, zhes grapo pred gradam gre raoft. Pred zhafam fta bila dva molita na vretenih; zhe fta fe tilia na— saj potegnila, ni mogla siliva dufha do grada priti. Bolj terden fhe, ko ta, je bil ftari grad. Njegovi oftanki fe vidijo sadaj nad novim, ki je bolj niško pri vhodu pezhi. V fkalo vfekana of- ka pot in leftviza je kdaj peljala do ftariga gradu, sdaj fe po gredih ftopa do njegove rasvaline. Pezhina grada ima vezh predalov; nekaj pogla- vitniga sida s ofkimi in nifkimi vratmi, infiedain uekdajniga mofta na vretenih je fhe viditi; neko¬ liko vifbje na defni je oftanek pofebne fobe, in fhe vifhje je snati druga ftaniza. Ondi je tudi ftari vodnjak, ki daje fhe smiram nekaj vode; po vezh ftopnizah fe pride do njega. To je bil v Jami grad. II. Porvi gospodarji tega gradu. — . Erasmov rod. Pred vezh ko tavshent letini je mogozhni ze- far Karel velki fvojo oblaft do nafhih krajev ras- fhiril, in tudi nafhe fprednike v vojfki premagal, ter pod fvojo oblaft fpravil, V tiftim zhafu je neki ^Nemez fi mefto svolil, kjer danafhnji dan nafh grad ffoji, in fi ga je v fvoje prebivalifhe pripravil. Ime¬ noval je fvoj grad v nemfhkim jesiku Lueg po ftari nemfhki befedi lugen, kar poflovenfka kukati po¬ meni, in njegovi mlajfiii fo fe po njem Luegarji imenovali, t^lovenzi lo ftari grad klizali v Jami grad, fedanjt fe pa sove pred Jamo grad. 9 $tari grad je bil dolgo v oblafti Voglejfkih patriarhov; 1. 1274 fe ga je hotel gorifhki knes Albert polaftiti, vender patriarh Rajmund mu ga je sopet vsel ; krog 1.1400 je ta grajfhiua pri— fhla zefarju v oblaft. Is tega gradu fe je rod potem tudi v druge de- shele rasfhiril. Na Korofhkim, v Tiroli in na č^hta- jerfkim fo imeli Luegarjifvoje grajfhine inpofeftva. Eden is med njih je na §htajerfkim po sgle- du fvojiga fprednika grad imel, ki je bil v ftrafh- ni pufhavi pod goro ^okoljem. Lueg ins Land gaje imenoval, to je po flovenfko: „Kukaj v desbelo.“ §!rovi pa ferzbni in pogumni fo bili vli, kar jih je bilo tega rodu. Enako krokarjem in oriam fo fe v tamnim fkalovji rodili in redili. Od goliga pe- zhevja obdani in od divjih viharjev vterjeni fo vfi nekakfhno divjoto prihranili, ktero fo vfi posnejfhi mlajfhi od njih imeli. V oroshji fo odraftli in vterjeni fo bili sa vfe teshave telefa. Po famofvojnofti fo goreli, sato fo fovrashili vfe dolshnofti in mehkusbnofti pokojniga sbivljenja. §trahu nifb posnali — nevarnofti fo klu— bovali in jo ifkalL Zhe mozb, ferzhnoft in pogurn- noft ihe v danafhnjih zhafih nar bolj gotovo irne- nitnoft da, zhe fhe sdaj pjedersnim vojakam zhaft fkafujemo in fe jim zhudimo, kitavshente ljudi po¬ morijo in žele desbeie prekuznejo — imena mirnih dobrodelzov pa po njih fmerti omolknejo: koliko bolj fo mogli plemenizhi tiftih zhafov fe Coroshji vaditi, ker fo le s pfhizo in s rnezhem fvoje pre- moshenje samogH varvati ter mnosbiti, in frezho, flavo in zhafttie flushbe fi pridobiti. Torej je bila tudi le vojfka njih namen. Kjer je bilo sa kaj rav- 10 friiti fe, fe bres Luegarjev nizh ni sgodilo, in floveli fo savoljo njih ferzhnofti veah ftoletij. Mar- fikter njih fi jesaflushil fvojo flavo skervjo, mar- fikter je konzhal fvojo skivlenje v flavnim boji sa dom in zefarja; le malokter njih je mimo umeri. Vezhnjih fo pri fvojih verftnikih savolj ferzhnofti veliko flavo dofegli. Tako fe imenuje 1.1300 Ber¬ told, 1.1327 fpet Bertold njegov fin; Konrad I. 1405, Pankraz 1. 1416, in Nikolaj 1. 1468 fo bili zelo glavarji Tershafhkiga mefta. Pa s poflednjim tega rodu je fovrashna frezha pofebno ravnala, ka¬ kor de bi fi ga bila svolila v mafhevanje sa pregrehe njegovih fprednikov. Ime mu je bilo E ras e m, lil. Erasem Luegar. Erasem, ki je is fvojiga gradu to je iz Jame na Notranjfkim vezhkrat po jelenih in medvedih kukal, kakor po ljudeh, je imel dva ftriza. Bres otrok fta bila; in oba fta v turfhki vojfki shivljenje konzhala. Erasem, ki je bil poflednji fvojiga rodu, je po nju fmerti vfe njuno premoshenje v fvojo laft dobil. §>erzhen in pogumen vojak je bil, in savo¬ ljo tega fo ga vfi pleminizhi ali shlahtni gofpodje krajnike, fhtajerfke in korofhke deshele slo ob- rajtali, in med perve junake tiftiga ftoletja Ihteli. Patamoten je bil njegov duh, in njegovo shivljenje je bilo oforno. Nikoli ga ni ljubesin s mehkejfhimi okzhutki navdala, in okufil ni nikoli ozhetniga ve- felja. Shlahtna gofpa Katarina Ungnadova po imenu, mu je bila od shlahte s lilo v sakon dana ? 11 fato je pa ni ljubil, inbres otrok je oftal n ju sakon. Zhes malo let mu jo je fmert vsela. Eniga famiga zhloveka je Erasem imel na želim fvetu, kteriga je njegovo ferze refnizhno ljubilo, kteriga fe je njegova dufha s vfo gorezhoftjo oklenila, ravno sato, ker je njega famiga imel. Njegov prijate!, ozhe, uzhenik v vojafhkih vednoftih, njegov sgled praviga junaka je bil An¬ drej Baumkirher, od kteriga je ifvoje bitje, fvojo ferzhnoft in vfe fvoje mifhlenje prevsel. Zefar Friderik III. je bil dvakrat v nevar- nofti ■fvojim fovrashnikam v roke pafti, in obakrat ga je pomagal Erasem s Baumkirherjen oteti. Baumkirher je posneje mogel v Grailzu fvojo glavo dati, in gotovo bi bila tudi Erasina taka sa- dela, pa k njegovi frezhi je bil tifti zhaf od ze- farja v opravkih nekam poflau. Pri fvojim prihodu nasaj sve pogubljenje in fmert nar vezhjiga junaka tiftiga zhafa, fvojiga edi- niga prijatla. Bolezhina in lirahmu oparita ferze, ktero fe dofihmal fhe nobeni trefrezhi ni vklonilo. Kar je bil is sibelke vset, fhe ni nobena folsa mo- zhila njegoviga oblizhja; sdaj pak fo fe vderle per- vikrat britke folse po lizih mosha. kije lizer tako mersel oftal pri vfaki prigoribi, in ki fizer bolezhi- ne posnal ni. Njegovo ferze je bilo prevezh nevolj¬ no, de bi bilo moglo mirno v perfih oftati. Naglaf je nehvalo in nepravizo ozhital, terdil je nedolshnoft fvojiga umorjeniga prijatla, in is zefarfke flushbe je fklenil ftopiti. Zefar Friderik lil. je pa prevezh njegovo flusbho ženil, kakor de bi bil holel faziga korenjaka od febe fpuftiti, S fvojim prijasnim na¬ govarjanjem ga je vender zefar fhe premogel, de 12 je oftal, in zefarjev naflednik—junafhki Makfi- milian fam je fhe samogel Erasmovojferze vpokojiti. Erasem je oftal in molzhal. S iVojo junafhko roko je fhe dalje domovini in zefarju flushil, pa nikoli v|zh ni bilo viditi, de bi fe bil fmejal. Bres prijatla je bil, njegovo ferze je bilo prašno in fvet je pred njim leshal, kakor nesmerjena pufhava. Vfe kar je fhe ljubil, je bil njegov shrebez, shiv kakor oginj, kteriga fhe ni nihzhe drug jesdaril, kakor Erasem, in dva velika pfa, gubana, dobro isuzhena volkove in medvede loviti. Povfod fta ga fpremljala in fhe fpala fta pri njem. Nikoli vezh ni beledize govoril od fvojiga rajnzrga prijatla, pa njegov fpominj mu je saniram v shaloftnim ferzu shivel. Njegovo podobo je imel smiram pred o/.hmi, v divjim boji kakor doma na famotni, vezb del pa bresmirni poftelji. Notrajni glaf mu je vedno rekel, de bo tudi enako fmert floril. Kadar je nnasem nazelarlkim dvoru bil, fo fe vfi varovali, ki fo ga posnali, prizho njega Baumkirherjevo ime imenovati. Vedli fo, de je fiino nagle je^e, in de ga to na vfo mozh raskazhi. Enkrat fe je primerilo, deje mogel Erasem fvojiga zefarja v rnefti Erankobrod fpremiti, kjer fe je veliko nemfhkih knesov in grofov sbralo, zefar¬ ju tvojo podloshnoft in zhaft fkasat Erasem je bil takrat ftotnik zefarfke ftrashe. Veliko vefelje in po- jednje fo fieherni dan obhajali in nifo she vedli, fi kaj r.oviga sa kratek zhaf ismifliti. Po fhegi tiftih zha- Erasem umori. 13 fov fo tudi kosarze jako prasnili in fe vefeliti, de je bilo vezhkrat fkorej joj! Pofebno po nozhi fo fvoje ferza vefelju odperli, kadar zefar ja med njimi ni bilo. Imeli foeniga dne veliko pojedin j 5 tudi Kra¬ šem je bil sraven. Govorili fo od vojfke in pogum- nofti, in s imenain fo tifte imenovali, ki fo s po- bojno ferzhnoftjo in s junafhkimi deli pofebno flo— veli. $tar vites is rodu Savrafhkih gofpodov sa- zhne govoriti ter rezhe: „Med vfnni junaka nafhiga zbafa mi je Andrej Baamkirher pervi; nihzhe is med naf gane bodofegel. 44 $koraj vfi fo njegovo govorjenje poterdili, in pomilovali fo Andrejevo shaloftno fmert. Erasem jihjemolzhe pofluflial in fi fkrivaj folse brifal, ki fo mu soper njegovo voljo ozlii salivale. ^»aino ofhabni grof Papenhajm fe oglafi, ki je bil ftar fovrashnik in savidovavez Baumkirherjev. Puntarja ga je imenoval, ki je sa- flushil v rabeljnovih rokah umreti; rekel je, deje bil v vfih njegovih delih predersen, in de mu je flepa frezha pomagala jih dopernefti. Kakor blifk fiamnato ftreho vname, tako fo te befede Erasmovo ferze vnele. Njegovo liže je sdaj rudezhe sdaj ble¬ do, ko ftena, prihajalo, ufta fo fe mu trefle, roke fo po mezhu fegale in ifku fo mu is ozhi puhtele. „Rezi de m ref, kar fi govoril 44 , sagromi nad gro- fam, „zhe ne te umorim ! 44 in potegne fv^j mezh is noshnize. „Nikakorin nikdar tega ne rezhem ! 44 od¬ govori grof sanizhevaje, in tudi fvoj mezh potegne. Boj fe vname. Preden fe prizhijozhi samogli jih vmiriti, je she Erasmov mezh grofu glavo preklal, de jev fvojo kri na tla padel in kmalo fvojo du- fho sdihnil. »jStrak in ftrahota je vfe presegla. „Be- shilrefhi fe! 44 fo Erasma prijatli opominjali. Pa junak, ki ni nikoli ftrahu posnal, ni beshal, 14 v. Erasem v jezhi in k fmerti ofofojen* Nefrezhni kraj sapuftivfhi je Erasem na fvoj dom hitel in fe je bres fkerbi k pokoju vlegel. Le- shal, je she eno dolgo uro na fvoji poitelji; pa ftrafhne mifli fo po njegovih moshganih rojile. Sa- fpal bi bil rad. Mogozke ni bilo. S notrajnimgla- fam fe je bojeval, ki ga je opominjal: „Refhi fe!“ Nanagloma, ko bi bilo trefhilo, fe vrata nje- goviga ftanifha odprejo, in truma oboroshenih vo¬ jakov notri pridere- Erasem kvifhko plane in po fvojim mezhu feshe; pa ko bil trenil, ga ritnifhko na tla pahnejo. „Foveshite in peljite ga v narglo- bokejfhi jezho ! iS fvojo kervjo naj opere kri mo- jiga umorjeniga brata \ u sagromi mosh od verha do tal vefv jeklu. Kar jim je sapovedano, urno ftore. Nefrezhni Erasem je kmalo vtdil, de je s teshkim shelesjem okovan v tamni jezhi. Molzhe je ogledoval vef divji zherne ftene fvojigasha- loftniga prebivalifha. Ne sdihljeja, ne toshbe ni bilo is njegovih uftjpa jesainferd do ljudi fta njegovo ferze objedale, kakor ftrupena gada. Ofem dni — kakor ofem shaloftnih let — mu je v tamni jezhi preteklo, v ktero fe je farno fkosi majhno luknjizo flaba fvitloba blifhela. Kruh in voda fta bila njegov shivesh, kteriga je fkosi ok- nize v fteni od nevidljive roke prejemal. Deveti dan sjutraj saflifhi hropot prisheles- nih vratah fvoje jezhe. Odprejo fe in oborosheni 15 moshje pridejo, mu shelesje od nog in rok vsame- jo in mu rezhejo s njimi iti. Po fhirokih ftopnizah ga peljejo v veliko fo- bo ali zimer, kjer je veliko ljudi sbranih. Dva- najft mosh zherno oblezhenih je tukaj sa miso fe- deio, ki je bila tudi s zhernim fuknam pregernjena. Po- navadi fo ga hotli prafhati po imenu, fta- nu in rodu; pa rezhejim: „Vfa nemfhka in flo— veufka deshela ve moje ime ! Vfi me posnate! — Torej ftorite, kar vam je ftoriti!“ Sdaj pride grof Papenhajmova shlahta vzher- nih oblekah in Erasma toshi, de je grofa umoril, in de je miru deshele nevarn. Kakor fe junaku fpodobi, jim mirno rezhe : Mojiga priferzhniga pri— jatla je sanizheval po njegovi fmerti, in ker fvo- jiga govorjenja ni hotel preklizati, mije prijatel— ftvo in pofhtenje velevalo, fi s mezhem sadoftenja ifkati, kakor pravimu vojaku in vitesu gre, <£ — „Pa vender fposnate,de fte ga umorili? ga fodnikov ftarafhina vprafha — „$posnam! pa vender ne s svijazko temuzh v pofhtenim boji.“ — „Alifo vam snane bile deshelfke poftave?‘ c „Pofhtenje je vojaku in vitesu nar fvetejfhi poftava. Nobene poftave ne posnam, ki bi mi sa- povedala, fvoje ali fvojiga prijatla rasshaljenje bres mafhevanja terpeti. u — „Ali ni fodnifh naNemfhkim, kjer naj vfak fvojo pravizo ifhe?“ — „Kaj ? vojak s ranami pokrit naj fhe le pri vaf sadoftenja ifhe, vi perefni junaki, in naj pufti de fe bodete s njegovim pofhtenjem in s njegovo pravizo v fvoji flepoti igrali? — Gorje nafhi do- 16 movini, zhe bi nafhi junaki take babe bili! Obfo- dite me k fmerti, taziga zhafa nezbein doshiveti. u ^sodnikov ftarafbina ga ojftro pogleda in mn sapove, obrase tiftih pogledati, ki ga bodo sdaj fodili. Le malo njih posna, pa ti io — njegovi fovraskniki. V drugo ftanizologa sdaj peljali, fodniki pa fo fodbo fklepali. VTak jevsel eno krogljizo (jku- gljzoj), in jo je v pokrit lonez vergel. Ko Ione* odgernejo, je bilo med dvanajftimi krogijizami pet belih, fedem pa zhernih. Ko ga nasaj pripeljejo, mu povejo, de bo zhes tri dni ob glavo djan. „Pred zefarjem hozhem obfojen biti!‘‘ jim rezhe, ,,tode ne mifiite, de hozhem s tem fi miloft fprofiti; umreti hozhem, pa ne v rabeljnovih rokah.^ Odgovori mu ftarafhina: „Zefar je she od- fhel ; sanefheno vam ne bo !“ To isgovorivfhi mu prelomljeno fhibizo pred noge vershe. „Naj fe mi tako sgodi! Prevezhkrat fim v bojih sa domovino fmertiv oblizbje gledal, de hi fe je sdaj bati mogel. Rabeljnov mezh nobeniga vezh ne omadeshava, kar ga je Baumkirherjeva kri fprala!“ Tako govorivfhi fe Erasem oberne in gre. Mirno fe je po-ljudftru oserl, ki je bilo v fod nizi sbrano, in marfikomu fo ftale folse pomiljera- nja v ozheh. Njegovo mofbko sadershanje je mai li- komu prizliijozhih ferze poprijelo; vfim fe je fmilil. a ________ VI. Erasem is jezhe refiien. V drugo jezho fo sdaj obfojeniga Erasma sa- perli. Bolj proftorna in fvitlaje bila, kakor perva, 17 pa sato ni bila nizh menj ftrafhna. Vfi, ki fobili va-njo saperti, fo mogli umreti. Stanoviten, ka¬ kor moshu gre, je prizhakoval Erasem firafhne ure, ki bi ga is tsga shivljenja peljala. Ljudje, ki fo ga obifkat in gledat hodili, fo ga slo nadlego¬ vali, pa vfe je voljno fprejel. Pogovarjal in zlo norzheval fe je s njimi, pa vef poln poboshnofti je bil. Nar bolj ga je neki ftar zhaftitljiv duhoven rasvefelil, kadar je prifhel. Rad je govoril s njim od prihodniga shivljenja in od neumerjozhofti dufhe. Tako fta mu pretekle dva dneva — in tako fe je blishal she tudi konez tretjiga. Erasem je bil pripravljen umreti. Sanizhevalje fvet, njegovo nehvalesbnoft in njegove fleparije. — Njegova du- fha je bila she nad semljo, loshje je she dihal. Marfikakiga fvojih prijatlov je she v duhu Vidil,. ki je v boji sa domovino fvoje shivijenje sgubil. Kramljal je she v duhu s fvojim uzbenikam in to- varfhem v bojih — s Baumkirherjem, ki mu je vefel naproti hitel — v domazhiji ljubesni. Bres otrok, bras shene, od fvojih tovarfhev lozhen in sapufhen je bil, — kaj bi ga bilo fhe moglo na semlji vefeliti? Tako samifhljen je v mraku tretjiga dneva v famoti fedel, svunaj pred jezho fo fe njegovi zhu- vaji shidane volje s jedjo in pijazho goftili, ktero jim jejelnik kupil. Na njegovo sdravje fo ga pili. Bres de bi fe bil nadjal, fe jezha odpre in vanjo ftopi velik mioih. Erasem je mifld, de ga pride duhoven obifkat; sato vftane, mu gre na proti ter rezhe mu s milim glafam: „SahvaIim fe vam, zhaftitljivi duhovni ozhe, de tako ljubesnjivo sa-me fkerbite! Moja rajtengas Bogam jefkle- njena: rad bi poflednje urefvojiga shivljenja fam 2 18 s feboj preshivel.“ — { Minih molzite fvojo kuto na- saj odgerne in Erasem fposna v minifhkim obla- zhilu zefarfkiga dvornika Vilbelma Bereneka. To je bil »hlahten, hraber ^htajerz, is ftariga rodu fhtajerfkih grofov, od kterih je i^htajerfka de- shela fvoje ime dobila. Kakor dober duh je pred fedeshem zefarja Friderika III. ftal. Miflrlje, de drugazh fvoje sveftobe zefarju ne more fkasati, kakor zhe bres vfe famopridnofti pomaga farno to vfe dopernefti, kar je dobriga, in zefarja sape- ljivih fvetovavzov varje. Vilhelm fi je saftonj prisadeval, sa Baum- kirberja miloft fprofiti; fprofil jo je pasa fvojiga seta Janesa §htubenberka, ki je bil posneje de- shelfki poglavar na §>tajerfkim in sveft flushab- nik zefarjev. Viljelma je slo to v ferze shalilo, de bo mo¬ gel sopet velik junak v rabeljnov ih rokah umreti. J^klenil je Erasmu pomagati. Vedel je, de bi fe to Papenhajmovi shiahti samalo sdelo, zhe bi ze- far Erasmu shivljenje puftil. §>klenil je, ga s svijazho refhiti Rekel je, de ima velik opravek, kterigamo- ra fam opraviti, in profil je zefarja mu to dovo- Ijiti. Bres de bi ga bil kdo fposnal, fe verne nasaj v mefto Frankobrod in fvojiga vjetiga prijatla po minihovfkim oblezhen obifhe. Zefarjeviga ljubzhka tako viditi fe Erasem slo savsame, pa Viljelmu je bila vfaka minuta predraga, de bi fe bil s ne¬ potrebnimi pogovori mudil. Pilo in mezh fkerbno is fvoje obleke vsame, da oboja Erasmu in rezhe mu tako: „Nate, s tem fe bodete refhili. O polnozhi bo Jo vafhi zhuvaji terdnofpali; fkerbel fim sa to. Un- firan reke Majna vaf zhaka vafh flashabnik s 19 konji. Preplavati pa morate reko, sakaj na moftu fo ftrashe. Skrivajte fe dobro, morde je mogozhe vam miloft fprofiti. u Erasem je hotel fvojiga prijatla objeti; ja Vil— jelm potegne sopet fvojo kuto zhes glavo in sgine. vil Erasem is jezhe pobegne. Vfe to viditi in flifhati fe Erasem savsame. Vedel ni, kako fe mu je sgodilo, in miflil je, de je bil v fanjah. §>amo pogled pile in mezha ga je refnize preprizhalin mu je ferze sopet s upanjem shivljenja oshivil. Miflil je, kako bi bolj varno pobegnil, in gle¬ dal je she v duhu drage kraje fvoje domazhije; temzhafi je pa nozh fvoje zherno krilo zhes semljo smiram tamneje rasgrinjala. Kolikor tamnejfhije nozh prihajala, toliko bolj je njegova dufha po re- fhenji in fvobodi kopernela. Vezherniza je prijasno fkosi vosko oknize na-nj fvetila, in sdelo fe mu je, de mir in tolashbo v njegovo bolno ferze vliva. Vidil je she v duhu nesmerjeno obnebje s nefhte- timiluzhkami nad fvojo glavo raspeto, dihal je so¬ pet novi srak fvobode, in bilo mu je pri ferzu ta¬ ko lahko — tako dobro! Daljezh ni vezh bila pol- nozhna ura. Tiho fe fplasik vratam fvoje jezhe in poflu- i fha. Vefel saflilhi fmerzhanje zhuvajev, kterimje Viljelm med vino dal maka, ki jih je s terdnim fpanjem svesal. Urno sazhne pilili in kmalo ima shelesje od nog. Komaj fvoje noge profte zhuti, fvoj mezh potegne, ga kufhne tako ferzhno in ifkre- no, kakor kufhne prijatel fvojiga prijatla po dolgi ozhitvi. „Pojid s menoj, drago orodje refhitve 20 in ferzhnofti! Ti, ljubi mezh me bofh refhil ali pa mi dal junafhko umreti.“ Te befede s febnj govorivfhi jezbne vrata ferzhno odpre. Bres de bi ga bil kdo zbutil, fe med zhuvaji fplasi in fkosi vezh prašnih ftaniz ali zimrov pride v dvorifhe. Dvorifhne vrata fo bile odperte, pa pred njimi flifhi ftrasho hodite. §5krivaj fe hozbe do vrat fpla- siti in priloshnofti zhakati, de bi v tamoto vuu finu- kniti mogel. Komaj fhe tri ftopine — in proft bi bil! kar fe nanagloma ftrafhno velik pef s gla- fnim lajanjem va-nj saprafhi; Erasem ga je hotel s mezhem prebofti, pa glej; njegova dva svefta §>ultana planeta fkosi vrata na pfa in ga raster- gata. — Kar je bil Erasem sapert, fe ispred nje¬ gove jezhe nifta premaknila. — Erasem je hotel s priloshnoftjo fkosi vrata fkozhiti, kar ga nekdo s debelim glafam nagovo¬ ri: „Kdo je!“ §daj je ferze in glavo veljalo. Pre¬ den je samogla ftrasha fvojo nerodno pufhko s shvepljenko vshgati, ji jo je she Erasem is rok potegnil in ftrahljivi vojak je bres oroshja pobeg¬ nil. Bres odloga jo sdaj Erasem proti Majnu po¬ meri, fe v fhumezhe valove sakadi in plava s fvo- jima sveftima pfama na uno ftran reke, kjer je kmalo fvojiga flushabnika nafhel, ki ga je tam s konji zhakal. vm Kako Erasem v fvoj grad pri¬ de in kako tam s hi vi. % Urno fojo sdaj proti domazhiji mahali, Vb- Ijelm jesa denarje, shivesh in obleko dobro fker- bel. Po dnevi fo fe v gojsdeh fkrivali in vefelilo 21 je Erasma viditi, kako fo njegovi fovrashniki po zefti derjali, hres de bi ga bili sa germovjem viditi. Preblekla fta fe sdaj on in njegov flushabnik, obra.se fta fi nesnane ftorila in fhe le po nozhi fta sopet dalje odrinila. §irezhno fta fe fvojim prega- njavzam odtegnila, in v marfikterim meftu fta Hi— fhalagovorti, kako je Erasem is jezhe pobegnil, in de ga vfakdo fme vjeti, al pa vbiti. Tako pri¬ deta zhes dolgo na mejo avftrianfkih dershav. Erasmu fe je v ferzu milo ftorilo, ko je do- mazhe gore sagledal. Vefelilo gaje kraje viditi, ki fo fe m« tako prijasni sdeli; pa teshko fe mu je ftorilo, de fe sdaj preganjan nasaj verne, in de fe mora enako tatovam in vbijavzam fkrivati v de- shelah, kjer je poprej njegovo junafhtvo tudi v kozliah ubosib kmetov fiovelo. Rad bi fi bil fvoje ftanovanje na $htajerfkim pod ^okoljem svolil, pa vuuder! tam ni bilo varnofti sa-nj in fklenil je, v Jamo, v ftari grad fvojih ozbetov popoto¬ vati, ako ravno ga je nekinotrajn glaf tegafva- riti hotel. Kraj, v kterim ta grad ftoji, je bil Erasmu v njegovim fedajnim ftanu vef pripraven; terden je bil, de fe ni biio nizh bati, in vedel je, de je ta kot vfim, in fhe vezhdel domazbim ljudem vef nesnan. Po fvoji pameti je prevdarilin fi je la kraj isvolil, ako ravno gajeferze fvaiilo. Takrat fhe na Krajnfkim ni bilo toliko ljudftva. in kamor feje zhlovek oserl, ni bilo drusiga viditi, ko gojsd in aufltave. Pofebno pak je bilo ravno v kraji Eras- moviga.grada tako. \ $he fkoraj fto let posneje je bilo v tej de- sjieli toliko divjih sverin, deje bila neka shlabtna ^ofpa — zhe fe ne motim, is rodu Turjafhkih go- fpodov — tako nefrezliha, de jo je v njenim gra- da na dvorifhu medved rastergal. Kako ftrafhno je moglo takrat v nafhi domazhiji biti! De je pa Erasmov grad tako nesnan oftal, je tudi to pripomoglo, de je v desheli fhe drug grad tega imena, ki fo ga tudi gofpodje tega rodu v bolj prijetnim kraji sidali in v njem prebivali. Perviga fo po tem zhedalje bolj posabili. — ^»trafhna, ftrafhna nozh je bila! Grom,je bu- zhal, blifki fo fem ter tje fhvigali, buzbezhi viharji fo rasgrajali, de fo ftoletne drevefa s koreninami ruvali, desh in tozha fta padala is zhernih obla¬ kov, ko fta Erasem in njegov flushabnik pod grad prifhlapo dolgim popotvanji fkosi tamne gojsdove — vedno v nevarnofti,de bi ju blifk ne umoril alj kako drevo ne pobilo. K drevefu konje privesheta in po vfih fhterih j>o vofki ftesi proti gradu plesata, smiram vnevarnofti v kako bresdno pafti. V T fa vtrudena, mokra in sdelana prideta na konez fvojiga popotovanja. Male vrata gradu fo bileodperte; po ftopnizah grefta ter v pervo, dru¬ go in tretjo ftanizo prideta. Nikjer ni bilo shive dufhe zhutiti. ^klenila fta she na tlafe k pokoju vlezhi, kar fe jima sdi, de ljudi flifhita govoriti. Kolikor fta mogla vtamoti, urno proti kraju tapljata, od kodar fta fhum saflifhala, in kmalo v poflednji ftanizi luzh fkosi fhpranjo pri vratih sagledata. Erasem jih urno odpre; pa kako fe savsame dvanajftoboroshenih korenjako vokrogmise sagte- dati. Erasma viditi vfi f fvojih ftolov planejo, po fvojih mezhih feshejo in na Erasma vdariti hozhejo. „Stojite,“ jim Erasem sagromi in pifhtolo med- njenameri. Nekoliko nasaj ftopijo, in Erasemjih piafha; „Kdo fte? Kaj imate takaj ?*‘ — „Kje imafh pravizo, naf prafhati ?“ mu rezlie eden is- 23 med njih. Odgovori jim: „Gofpodar tega gradu fim in vediti moram, kdo de v mojim gradu prebiva. 44 Savsamejo fe moshje nad takim govorjenjem, dobro ga pogledajo, in vfi s enim glafam savpi- jejo: Je she! Je she! Erasem je, nafh gofpod in sapovednik.“ Sdaj je tudi Erasem fposnal, de fo ti moshje njegovi hlapzi, kterim je she pred vezli letini fvoj grad v varftvo isrozhil, kteriga pa she vezh let obifkal ni. Poprafhavfhimu, kakfhno shivljenje fo doflej imeli, mu odkritoferzhno odgovore, de fo flifhali deje bil v Frankobroda ob glavo djan. §>klenili fo potem s temshiveti,kar lis lilo pridobijo. „Morde mene ravno taka zhaka, u fi mifli Erasem, in od- pufti jim. V fvoji flushbi vfe obdershi. Erasmu in Franzu, njegovimu popotnimu to- varfhu, fe je vezherja dobro prilegla, s klero fo jima hlapzi poftregli. Po vezherji fe k pokoju na tla vlesheta; kjer fe jima je fpanje bolj prileglo, kakor zhe bi na mehkih pernizah leshala. Drug dan je sazhel Erasem sa domazhe ofkerb- 1 jenje gledati. Vfakimu je dal fvoje opravila, Vef grad je fkerbno .pregledal in vidil je, de je s hifhnim orodjem tako flabo prefkerbljen, de ja ko¬ maj par polomlenih mis in kosove ftare poftle sa fvo- jo potrebo fkup fpraviti mogel. To je bila frezha, defhe takrat tazih mehkushnoft nifo posnali kakor- fline v danafhnih zhafih v vlih ftanovih imajo. Voj- fhaki v vfih nadlogah vtcrjeni fo bilikmalo dovoljni. Kako sdaj febi in fvojim ljudem potrebniga shivesha ofkerbeti, je bila sdaj perva Erasmova fkerb. $klenil je vfe fvoje pofeftva v desheli fkrivaj obifkati. Ofkerbnike je imel svefte, de fe je fmel na-nje sanefti; nerodovitnoft tiftih krajev farno ga je filila, shivesh is drusih krajev dobivati. 24 Tretji dan pn prihoda v fvoj grad fe Erasein v obleko flovenfkiga kmeta oblezhe, in tovarfha Š sbere fanio eniga flushabnika. Tako fe na pot po¬ da. Nar pervo je fpodnji grad obifkal, kjer je bil ofkerbnik zhaftitljiv ftarzhek, ki je bil nar lepfhi sgied sveftiga podloshnika. Vidila fta she grajfke turne, ko jima ftar moshizhek na proti pride, ki fe je she od ftarofti v dve gubi dershal. Vfe five ia- fe je imel, pozhafi fhel, kakor fenza. Ko blishe- je njega prideta, ga Erasem dobro pogleda in kar savpije: ,,Konrad ! ljubi moj ftari Konrad ! he njegoviga ftanovanja njegovi fov- rashniki nifo mogli svediti, sato ker ni nikoli bliso fvojiga doma kaj taziga pozhel. Vfe ima fvoj ko- nez, in tudi njegov ni bil daljezh. Od njegoviga ropanja je bilo tako pogoftama flifhati, de lo toshbe do zefarja prifhle, Zefar je ojftro sapovedal, fi prifadjati, kolikor je mogozhe 27 Erasma konzhati. Tershafhkimu poglavarju baronu Gafhparju Ravbarju je zefar pofebno povelje dal, Erasma shiviga ali pa mertviga v roko pripeljati. To je Erasem pojfvojih ogleduhih kmalo svedil. S laftnimi ozhi je vfe vidil, kar fo k njegovimu konzhanju pripravljali, in predersno je fklenil, Rav¬ barju, kolikor mu je bilo mogozhe, nagajati. Ravbar je imel veliko vojakov ; pa prisadjal lije vfe, zefarjevo pevelje natanko fpolniti. Pov- fod je Erasma salasoval, pa nizh mu ni pomaga¬ lo. Kamorkoli fe je ganil, je bil prekanjen; svita lefiza je povfod lovzu fige kasala. — §irezha je neftanovitna baba in vezhdel mati nefrezhe. j^voje ljubzhke oflepi, jih napihnjene ftori, in tako od prave poti v bresno pogubljenja sapelje. Taka feje she marfikterimu prigodila — in tudi Erasmu ni sanefla. Eniga dne je imel Ravbar s fvojimi prijatli gofti na fvojim gradu, Mali grad po imenu. Sgol fam prijesdi Erasem pred grad in fe sazhne s baronovim hlapzam pogovarjati. Rezhe mn : „Pojdi'k fvojimu gofpodu, posdravi ga ter re¬ zi mu, de lim pripravljen mu fam do fvojiga gra¬ da pot pokasati. Obljubim mu, de ga bom doma bolj goftil, kakor bi morde^on mene tukaj . 44 „Ka- ko vam je pa ime ?“ ga prafha hlapez in bedafto va-nj preshi. „$erzhen prijatel fimtvojiga gofpo- da, in fe Erasem Luegar imenujem 44 odgovori Erasem, vfterli dvakrat proti nebu t in fpodbode konja v der. To flifhati Ravbar in njegovi prijatli vftanejo, urno konje obfedlajo, in jo sa njim poze- dijo. Vidili fo ga daljezh pred feboj, kakor ptizha nifko nad semljo letezhiga, in kmalo jim fpred ozhi sgine, kakor de bi jim ga bila peklenfka hu¬ doba fkrila, §erditiga barona je to fhe bolj ras- 28 kazhilo. Na vfe kraje je ogleduhe podal. Eden ismed njih je konjeve kopita safledil, ki ga je v gojsdih in po ftranfkih potih ifkal. $kalo je sa- gledal, na kteri Erasmov grad ftoji. Ravbar to svediti fe s vfo fvojo trumo vsdig- ne. Pa kako fe je savsel in kakofhna nevolja ga je obfhla, ko mupervi pogled pokashe, de je terdnjava tega gredu nepremagljiva, in de je farno s isftra- danjem jo dobiti mogozhe. Nerad fe je tega lotil; ker pa drusiga ftoritini vedil, fe je mogel v to vdati. Erasem in njegovi tovarfhi fo fvoje fovrash- nike safmehovali. $mejaje fo vfe njih prisadeva- nja vidili in fe ftran tega prav dobro imeli. Dva mefza fo bili she oblesheni; oblegovavzi fo mogli pri pizhlim shiveshu vfe teshave ojftre sime terpeti. Veliko njih je sbolelo in pomerlo. Predpuft je bil ravno. Puftni torek fe Erasem v fvojim gradu jjokashe in jim rezhe, de jih jk febi h gorki pezhi na puft povabi. Viditi pa, de mu ter- dovratni fovrashniki na to odgovora ne dajo, prive- she zhetert vola na verv in jim jo vglobozhino fpufti. Ravbar je miflil, de je to le svijazha oble- shenih, do bi s tem fvoje pomanjkanje fkrili. Novo upanje mu je safijalo. Tode saftonj! Velika nozh pride; Erasem fe jim sopet pokashe in jim sdaj zlo shivih debelih jagnjizhkov pofhlje. Sima je minila in fpomlad je vfo naturo v novo shivljenje sbudila. Erasem fe je vezhkrat fvojim prijatlam pokasal in fe s njimi pogovarjal. Borona je prijasno k febi povabil in mu pri fvojim pofhtenji obljubil, de fe mu nima nizh shaliga sgoditi, in de fe preprizha, de je prašno vfe njegovo prisade- vanje. ga isftradati. Ravbar ni saupal Erasmovim befedam; sato ga Erasem profi, njegovimu hlapzu ne nizh shaliga 29 ftoriti, ki mu bo vezhkrat kaj maftniga in dobriga prinetel. ker je prenarodno, mu po vervi is grada ftrezhi. Ravbar v to dovolji. Kako fe savsame, ko vidi, kako obilno ge Erasem s jagodami, zhrefh- njami in s drugazhnim fadjem v letnim zhafu obda¬ ruje, ko je tako fadje v desheli fhe komaj zvetelo. Kmalo potem dpbi shlahtnib rib, in tako ni noben dan prefhel, de bi ne bilErasmov flushabnik s novimi darmi h baronu prifhel. Erasem isdan: njegova fmert. Baron Ravbar je dobro previdil, de fvojiga* na¬ mena ne bo dofegel, in nevoljen fhe dalje zhakati fklene profhnjam in mermranju fvojih vojakov pri— jenjati in fe nasaj v Terft verniti. Namenil je. she v fvojim pifanju na Dunaj zefarja profiti Erasmu miloft fkasati. Pa eden njegovih vojakov — friulj- fka kazha — mu gerd fvet da, s svijazho konzhati, kar s oroshjem dofezhi ne more. Rezkemu: „Era- smoviga flushabnika Franza pregovorite de fvojiga gofpoda isda; denar in oblubega bodo prevarile.“ V fvoji nevolji, de gaje upanje tako goljfalo, je Ravbar bolj na mafhevanje miflil, kakor to obrajtal, kar mu je ferze fvetovalo. §>toril je, kar mu je bilo fvetovano. Franz sopet s novimi darovi pride, in Ravbar ga prav prijasno fprejame. K jedi ga povabi in obilno ga obdaruje. Ponishnoft sapovedajozhih fer- zatiftihmozhno omezhi, ki imajo povelja fpolnovatij To fe je nar bolj pri preflepljenim Franzu pokasalo, kteriga je Ravbarjeva dobrotljivoft vfiga omamila. Kadar je prifhel, je bil Ravbar bolj prijasen s njim, in kmalo fi ga je tako prikupil, de mu je 30 fmel fr oje mifli rasodeti. Mnogotere obljube, pro- ftoft in odpufhenje fo bile vefhe, ki fo ubosiga Franza r fvoje rnreshe rjele, in'njegovo sbujeno reft premamile’ §erze fe mu je treflo, kadar je ftrafhno nesveftobo premiflil; pa pregororjen od sapeljirofti fe mu je hudobija manjfhi ridila, miflil je, de bo s tem domovini rftregel in frezhno shi— vel v prihodno. Glaf njegoviga ferza, ki ga je opominjal, je vfakdan flabfhi prihajal, in kmalo je veft v njegovih perfih safpala. Shaloftne flabofti zhloveflikigarodu, ki naf tako lahko na pot hudobije sapeljejojin nam nikoli vezh ali pa teshko nasaj k zhednofti fe verniti ne dajo! Slatoin ljubesin fta mogozhna gofpodarjafveta; mo- gozhne in berazhe imata v fvoji oblafti in le maloka- daj fe dafta premagati. — Slato je Franzovo ferze oflepilo, ljubesin ga je zlo v pogubljenje peljala. V Vipavi je imel Franz devizo,' ktero je fer- zhno ljubil; nizh drusiga nijshelel, kakor jo v sa- kon dobiti. Hudobija mu je odperla pot do nje in mu je vfo frezho pri nji kasala; — zhednoft pa mu je v sveftobi do fvojiga gofpoda shaloftno podobo vezhne Iozhitve od fvoje Ijubize isobrasila — in poflednjizh ga sanizhljivi fmerti isrozhila.—Padel jel Povedal je baronu, de gre Erasem vfak ve- zher nekam, de fvojo naturno potrebo opravi. Rekel je: „$kala tam ni debela in zhe parkrat vanjo vftre- lite in'jo dobro sadenete, fe mora raskrufhiti.“ — Imeli fe ravno nektere topove ali fhtuke is Ljubljane pri febi, kterih ie pa doflej poliushili nifo, ker fo miflili, de terdi fkali nizh nesamorejo. Pogovorili fe fe tadaj, de Franz belo zunjo tam vun obeli, kamor bo oblegovavzam ftreljati treba. Pri- ftavil je fhe: „Kadaj fe bo Erasem svezher na ime¬ novan kraj podal, jim bo luzh na oknu pokasala.“ — 31 Hudobni isdajavez gre nasaj v grad in le pre- vezh natanko fvojo obljubo dopolni. Kmalo sagle- dajo oblegovavzi obefheno snaminje in bres odlo¬ ga vfe fvoje topove v tifto mefto namerijo. Komaj fo nozbi zhakali in s nozhjo daniga snaminja. Erasem je bil tifti dan otoshen in shaloften. Nesnana bojezhoft mu je perfi napolnovala. V pre- tezheni nozbi fe mu je v fanjah Baumkirherjev duh prikasal, ki mu je roko podal, in ga s perftam shugaje kazbe fvaril, ktera mu je svita in shvish- gajozba na perfih leshala. Sbudil fe je. Vef samifhljen je zel dan po fvojim gradu lasil. Govoril, jedel in pil je malo. Ko nozh pride, ,gre, kamor fta ga natura in nakluzhje peljala, — v fvojo fmert. Mertvafhka luzh mu je na oknu gorela. Jjihterji topovi fo ftrafhno sagromeli vfi enpot sashgani, innefrezhni isdan Erasem je pa¬ del merev na tla, v glavo in ftegna od dveh fkal sadet. Vfi prebivavzi gradu, preftrafheni in sme- fhani hite nefrezhnimu gofpodarju na pomozh. To je oblegcvavzam priloshnoft dalo, fe gradu s po- mozhjo isdajavza polaftiti. S golimi mezhi va-nj priderejo. Dvanajft Erasmovih korenjakov fejim sdajzi v bran poftavi. Bijejo fe s njimi junafhko kakor levi, de vfi mertvi okrog Erasma pozepajo. Baronovi vojaki, viditi de fo jih premagali, jod vefelja ftrafhno vpitje sashenejo, Franzu pa hva¬ lo in obljube delajo. Vfe ftanize ali zimre gradu jim je mogel fkasati, slafti pa tifto pot pod sernljo, ktero je natura farna v fkalovje naredila in ki je fhteri milje daljezh v Vipavo peljala, od kodar fo oblesheni obilno shivesha sa fvoje potrebe dobili. Ko fo baron Ravberjevi ljudjo nasaj na borifhe prifhli, fo ftariga Konrada nad Erasmovim truplam nafhli vfiga y obupu vtopljeniga. Dolgo fo gamolzhe 32 gledali; fmilil fe je ftarzhek tudi njih terdim ferzam. Zke§ dolgo Konrad fvojo glavo fklone in nar pervo fvoje 1 dzhi v Franza shugaje vpre, kije fvoje ozhi s framato v tla obernil. Pozhafi fe fklone ftarzhek inlkaker duh is uniga fvetafgre proti Franzu. 'S terd- nim ojftriin glafam mu rezhe: „Mhdenezh ! fvojiga gofpoda fi isdal; trefi fe Judesh ^likarjot. Jes ga bom mafheval ! 4< In ko bi trenil, potegne Konrad ojfter nosh is sapafa, in ga sadere s mozbno roko v isdajavzovo ferze. Pet minut posneje je tudi ftar¬ zhek mertev zhes truplo fvojiga gofpoda padel in Tasroefarjt ij in preboden fvojo dufho isdihnii. Baron in njegovi ljudje fo drugdan s obilni misakladi oblo- sheni tifti kraj sapuftili. V gradu pa ni shive dufhe oftalo, rasun Erasmovih dveh Sultanov, ki fvojiga gofpoda tu-di po fmerti nifta sapuftila. Ubogi kmetje in fofefke fo zhes nekaj zhafa mertve pokopali in fvojimu nekdajnimu dobrodelzu na pokopalifhu blishne zerkve Marije devize sheg- nano meftize sapozhivafifhe dali. Nobeniga shlaht- nika, nobeniga prijatla ni bilo pri Erasmovim po¬ grebu; farno njegova dva pfa fta shaloftno sa njim fledila, na njegov grob fe vlegla in — na gro¬ bu kmato poginila. To fe je godilo v letu 1485. SErasmam je rod Luefhkih gofpodov vgafnil. V gradu pak je fhe vezh snaminj oftalo, pofebno fe fhe sdaj mefto vidi, na kterim je Erasem fvoje shivljenje fklenii. {Stari grad je po tem raspade!,. in posneji graj- fbinfki pofeftnik Jaues grof Kobenzel je 1.1570 fosidal novi fedanji grad. * * 'v / Natifnil Mas. Schaber v Pokojni.