Stev. 21. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v iMariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gfd. — kr. , pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bisehofliof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. V Mariboru 23. maja 1878. Tečaj XII. List ljudstvu v poduk. Poaamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Pravicoljubeii Nemec pa zagrizen nemčur na Slovenskem. Na Štajerskem imamo že precej staro kmetijsko družbo z sedežem v Gradcu. Družbi se more zraven nekaterih dobrih lastnosti očitati ta slabost, da je močno počasna. Letos meseca februarja obhajala je svoj 54. občni zbor, a to, kar se je takrat razgovarjalo in sklenilo,, je družabnikom še le meseca maja v tiskanem zapisniku na znanje dala. Iz tega poizvemo, da se je zbora udeležilo 49 odbornikov, ki so zastopali 63 podružnic. Iz slovenskega Stajerja bilo jih je 14 navzočih, več-jidel samih pohlevnih dušic, ki so tiho čepele v zboru, da ne vemo, ali imajo tenki ali debeli glas. Veselo iznenadil nas je le Hugo vitez plem. Berks, posestnik grajščine Reifenstein in predstojnik kmetijske podružnice celjske. Ta gospod je bržčas rodom trd Nemec; tem bolj nas je razveselila njegova pravicoljubnost, katero je za Slovence, sred katerih živi, pokazal pri občnem zboru z tem, da se je za gospodarske koristi slovenskega kmeta krepko in zgovorno potegoval. Zraven večih času in potrebam jako primernih nasvetov je zboru na-svetoval: „naj se centralnemu odboru naloži skrb, da se bo sestavilo in izdalo slovensko berilo za kmetijske napredne šole". Ob enem je več slovenskih knjig, katere mu je vel. častiti kanonik in dekan Žuža izročil, zboru predložil z prošnjo, naj se te knjige pri sestavljanju novega slovenskega berila porabijo! Ko rist, potrebo, in opravičenost Berksovega nasveta so celo trdi Nemci priznali. Nemški kmet J. Hofer je nasvetoval, naj se porabijo gospodarski sestavki družbinega lista: „Landesbote" in predsednik baron Washington je v isti nam;:: priporočal sestavke družbinega lista: Štajerski slovenski gospodar. Nasvet viteza Berksa je tedaj bil cel6 blizu sprejet biti, slovenske napredne gospodarske šole bi bile dobile potrebno jim slovensko gospodarsko berilo. Ali kdor ni temu pritrdil, kdor je celo reč prevrgel, to je bil nemškutar ali nemčur, t. j. človek, ki sred Slovencev in od Slovencev živi pa slovenski nič ne ve, ampak želi in hoče imeti vse nemško, le nemško. No, in tak človek se je pokazal g. Jos. Rudi, notar v Mahrenbergu. Ta nemški „kulturonosec" se je oglasil proti vitezu Berksu rekoč: „posebno berilo gledž na gospodarske zadeve je po mojih mislih popolnem nepotrebno. Jaz sam prebivam v Spod.Štajerskem, živim v slovenskem okraju in moram reči, da otroci iz Srbskega in Ruskega k nam vpeljane izraze tako malo razumijo, kakor nemške. Sploh pa je boljše, če se otroci nemških izrazev naučijo, nego srbskih in ruskih". Tako je ta človek blebetal in sodil o slovenščini on, ki ne vč nič slovenski, še menje pa srbski in ruski, in torej blizu nič ne vč, kako podobni so si slovenski jeziki sploh. Toda večini nemških odbornikov je slovanskega „parkelna" na steno naslikal, katerega se je res toliko ustrašila, da je popolnem upravičeni predlog poštenega, pametnega in pra-vicoljubnega Nemca viteza Berksa — zavrgla. Štajerska kmetijska družba bo tedaj sicer še dalje pobirala denarjev od Slovencev, a za slovensko gospodarsko berilo ne bo skrbela. Vitez Berks se pa ni dal z propadom prvega svojega nasveta splašiti; marveč je stavil drug, tudi času primeren in potreben predlog, namreč: centralni odbor naj skuša pridobiti takega slovanski govorečega potnega učitelja, ki bo zmožen ne samo v sadje- in vi no reji (g. Kalman), ampak tudi v živinoreji, o pridelovanju krminskih rastlin in popravljanju travnikov razlagati". Mož je svoj predlog zagovarjal rekoč: „tukaj ne velja in se ne gre za srbske in ruske izraze, kakor g. Rudi misli, ampak da kmetskemu ljudstvu pomagamo z podukom in nasveti, kar je pri slovenskem kmetu edino le z pomočjo slovenščine dosegljivo. Kmetijska družba nima samo skrbeti za izobražene (velike) posestnike, ampi,k pred vsem njej je naloga, skušnje umnega kmetovanja med prosto ljudstvo širiti, in v ta namen nam je treba potnega učitelja, ki je slovenščine popolnem zmožen. To menda, gospoda, mi bodete vendar priznali, da pri kmetih na Spod. Štajerskem ne opravimo celo nič, ako k njim ne, govorimo slovenski!" Ove besede so bile tako tehtne, da so celó g. Rudlna pobile in mu usta zaprle, le nekaj malega je zoper nasvet mrmral in naposled rekel: „za (slovensko) ljudstvo je boljše, če se uči v Avstriji obstoječega kulturnega jezika" t. j. nemškega (in magjarskega?). Ker je vitezu Berksu še g. Pairhuber, predsednikov namestnik, pritrdil, bil je nasvet sprejet, in za slovenske kmete se bo priskrbel potni učitelj, slovenščine popolnem zmožen. Služba takega učitelja bila je do 6. maja t. 1. razpisana; plača znaša 1500 fl. Poštenemu, pravicoljubnemu Nemcu vitezu Berksü pa gre res javno priznanje in zahvala za njegovo možko in prav avstrijausko obnašanje. Brž ko bo v Avstriji obveljala beseda vsem narodom pravičnih mož, preneha cesarstvu nevarno razdraženje, srd in borba med njimi. Zaželjeni mir med narodi je le na podlagi stroge, mednarodne pravice mogoč! O. Rudlnu, ki v „slovenskem okraju" živeč slovenske besede ne trpi in za „kulturni jezik" gori, pa bi svetovali, da pobere hitrej ko mogoče šila in kopita ter se preseli v okraj, kder bodo na njegova „germanska" ušesa udarjali edino le blagozvučni glasovi „kulturnega jezika" n. pr. „wos gai'st m'r fr main schiesprigl" ali: „d'E Soaten is e oa, iez is s'A á oa", ali „hai ond strue hon i gmue". Krempel: Do-godivšina Štajerske zemlje str. 236. Gospodarske stvari. Zlata ruda pri kmetih. Orad Blansko na Moravskem je last grofa Hugona Solm-Reiferscheida. Ta veliki posestnik ima ondi tudi več fabrik, kder dobiva 1000—1200 delavcev vedno dovolj dela in zaslužka. Za te delavce je priredil takih stranišč z podstavljenimi sodiči, da se vsi jihovi telesni izločki zamorejo brez velikih sitnob na gnojišče odpravljati. To gnojišče je toliko, da se nanj razgrne gnoj od 40 krav mlekarie, 20 volov, 8 konj, nekoliko svinj, kokoši in gosek. Na gnoj se potem razgrnejo človeški izločki iz gori omenjenih stranišč ter se cela plast hitro pokrije z gipsom, ali pepelom, žaginjem in zemljo, da se nepovoljni smrad takoj zaduši. Ves kup se potem večkrat z gnojnico poškropi in premeče in tako pridela veliko najboljšega gnoja. Grof Reifferscheid ima daleč okrog najlepše njive, kder vse čudovito bujno raste in obilno obrodi. Mogoče da nam tukaj marsikdo tiho ugovarja misleč : dobro, tako zamorejo bogati grofje in veliki posestniki delati, ali kaj hočemo tukaj ubogi kmetje in mali posestniki storiti? No, nič druga, kakor isto, vendar v menjših razmerah. Tudi najmenjši posestnik zamore, če le hoče, telesne izločke svoje rodbine zbirati iu na gnojišče spravljati, ga z zemljo pokrivati in tako hlevni gnoj množiti in boljšati. Sicer je res, da zlato iz te kmetijske rude loviti občutljivemu nosu ni prijetno delo. Toda pri- ! vaditi se temu človek tudi nekoliko zamore in delo ne traja dolgo, posebno če se poslužuje sodičev namesto straniščnih jam, kar je iz mnogo razlogov priporočanja vredno. Polni sodič se vzame iz stranišča, nad gnojiščem izprazni in zopet na prejšnjem mestu podstavi. Smrad se mnogo zmanjša, ako se na dno praznega sodiča vsiplje nekoliko gipsa. Na gnojišču se pa izločki lepo enakomerno čez ves gnoj razgrnejo, vrhka se natrosi pepela, ža-ginja, smetja, gipsa, prsti, sploh vsega, kar je za napravo komposta ali mešanega gnoja porabno. Na ta način se pripravi in priskrbi njivam, vrtom in vinogradom takega gnoja, da ga ne bo noben posestnik opuščal pridelovati, kateri je le en sam-krat to poskusil. Posestniki blizu mest, trgov, kosam, šol itd. imajo priliko zastonj ali vsaj le za male stroške neizmerno veliko dobička za svoja izpita zeml jišča pridobiti! Eden izmed rimskih cesarjev je nekdaj tudi stranišča v Rimu obdači!; to se je pa celó njegovemu sinu močno zamerilo; toda oče je vzel iz žepa zlat, ga sinu pod nos po-držal rekoč: ali ti ovi zlat tudi smrdi? Porabljenje človeških izločkov za pognojevanje njiv in vinogradov ni prijetno delo, ali koristno je in hasno-vito močno. Naj se nam torej ne vnoža iz takih ¡ zlatih rud zajemati! Zakaj so detelje dostikrat tako slabe. II. Druga napaka, ki lepo in bujno rast de-teljišč dostikrat ovira, je prepozna posejatev. Če se detelja v ozimino seje, se sme to zgoditi brž ko je sneg skopnel in se sme na njivo stopiti. Seme najde dosti vlage, mlade rastlinice najdejo dosti zavetja za močno razraščeno ozimino. Kaljenje in rast je detelji zagotovljena. Vedno bolj toraj opuščajo posejatev detelje v jarino in jo rajši v ozimino sejejo in sicer v rž — rž je primernejša od pšenice — detelja se tudi pod ržjo premočno ne obraste, ko pa je ozimina požeta in pospravljena, se popravi, močno obraste in še tisto leto srednjo košnjo da. Tudi sejavni kolobar postane z tem dosti bolj živahen iu gibljiv, kakor pa če se drži pravila, da mora detelja v jarino priti. Ako potem po 21etni rasti detelji jarina sledi, ima kmetovavec jedno košnjo in obilno jesensko pašo, kakor pa, če ozimina detelji sledi. Kar se posejatve v jarino tiče, mora se seme jarega žita prej posejati, da more toto žito, ko je že nekaj se obraslo, mladi detelji zavetje biti. Vlage ima njiva dosti, žito se prej požanje in detelja se še tisto jesen kositi da. Popasti pa mlado deteljo ne kaže, ker živina na paši še bolj slabo deteljo preveč potepta. č>* j«* pa lega bolj suha in tudi vreme suho tako se d -teijuo seme z žitom vred poseje, če pa je vreme mokro, se z deteljo sme počakati, dokler da žito ozeleni in more mlado deteljo varovati, vendar pa tudi detelja zavetnega žita v rasti ne prehiti, ali da se sploh prebujno pod žitom ne razvija. Nekaj mokrote je vselej boljše, ko prevelika suša. Naj se toraj na čas posejatve posebno skrbno in paz no gleda in naj se posejatev ne odlaga na dolgo klop. Marsikteri kmetovavec je žito že posejal, detelj-nega semena pa še nima doma. Kolikor prej se detelja prime in požene, toliko boljše je, kolikor počasneje, toliko več semena je šlo v zgubo in toliko bolj redka je potem deteljna rast. Dokler je še med zavetnim sadežem prst videti, more deteljno seme med njim na zemljo pasti in dotle se še sme deteljno seme zavetnemu žitu, kakor pravijo na glavo posejati, seveda le, če je zemlja dosti vlažna; pozneje ga dosti med listjem obvisi. Pravilo pa je, da se detelja boljše prej, ko prekesno seje. Rana setev daje obilno žetev. Kdor pa deteljo prepozno seje, bode se prej ko ne pri kositvi kesal. 3. Tretja napaka je krivo in napačno spravljanje deteljnega semena pod zemljo in pomanjkljiva izbirčnost pri izbiri zavetnega sadeža. Pravi se sicer: detelja se tal prijema, to je resnica, ki nas uči deteljno seme tako plitvo, ko mogoče ali celo ne pod zemljo spraviti. Le v suhih legah kaže ga povlačiti, ali zavaljati; na mokrih njivah je zadosti, seme na njivo posejati, ko je drugo žito že vsejano in pospravljeno. Ko bi zemljo po pričaka-nem dežju skorja prevlekla vsled nagle in hude vroči-n .je dobro žito in posejano deteljno seme rahlo z brano povleči. To bode obema rastlinoma na korist. Skrbeti pa je, da se prenaglo in na enkrat na zeleno klajo ne prestopi. Treba je posebno sprva še vedno nekaj suhe klaje primešavati, da se živina tako polagoma zelenega privadi in ne zboli. Kako preslico na travnikih pokončati. Pre-slica, tudi konjski rep ali livašč (Equisetum ar-vense) imenovan, travniški plevel se da le težko pregnati, kjer se je enkrat zaredil. Zareja se pa najbolj tam, kjer je zemlja sploh ali vsaj v svojih spodnjih plasteh močvirnata. Preslica zareja korenine v veliki globočini včasih šest metrov globoko pod površino in se tam v več postranskih korenin razkošati. Pokončati se more toraj le tedaj, če se ji živelj, za kterega je prav za prav rekel bi vstvarjena, namreč v zemlji stoječa voda, vzame. Po drenaži se sicer dajo močvirnata zemljišča usušiti, vendar je globokim koreninam tudi z tem sredstvom včasih težko do živega priti. Predno se toraj k odvodnjenju prestopi, je treba prej preiskati, iz ktere globočine preslica prihaja, da se ve, kako globoko se morajo odvodivne cevi položiti, da pridejo pod preslične korenine, ki se potem usuše. V posušeni zemlji se preslica pomanjša, vendar pa se mora travnik še prav močno po-gnojiti in tako rast dobrih travnih rastlin pospešiti. Močna rast dobrih travnih rastlin manjša in duši preslico. Ker korenine preslične globočeje ležč, kakor korenine drugih trav, jim gnoj malo ali celo nič ne koristi, med tem ko pri bujnejši rasti dobre trave preslica zaostane. Tako dobi seno več odstotkov dobre trave, pa v razmeri manj odstotkov preslice, kar seno potem tudi manj škodljivo naredi. Vendar pa je dobro tako seno, v kterem je še kaj preslice, rajši konjem, ko mlečnim kravam pokladati. Tudi ovce ga smejo jesti. Gospodarske in tržne novosti. Zimine in ja-rine kažejo dobro po celi Avstriji kakor tudi sploh po vsej Evropi: deteljišča in travniki obetajo obilo najlepše krme, sadunosno drevje in hmel je krasno cvetelo, in hladno vreme, ki je nekoliko potegnilo, je mnogo škodljivega mrčesja pokončalo tako, da bo obilo črešenj, jabelk, hrušek in bmelovega sadu. Slive so polne, a mnogo slivovega drevja se je posušilo. Vinogradi lepo kažejo povsod, če izvzamemo južno Tirolsko, kder je mnogo trsja nemila zima pokončala. Vsled ugodnega stanja novih pridelkov se ni čuditi, ako zrnska itd. cena vedno bolj leze nazaj ; vendar veliko bolj ne bo pala, ker so ljudje svoje zaloge starega zrnja itd. že precej razprodali. Posušene slive (češplje") so drage, 25 — 31 fl. novi cent. Seno velja v Mariboru čez 3 fl. meterski ali novi cent. Govedina se je podražala, teletina je pa boljši kup, jagneta veljajo po 6 — 12 fl. par. Vino lanjsko sedaj 2. ali 3krat pretakajo in cena se bo odločila na slabše ali boljše brž, ko bo razvidno, kako bo letos vin -ska trta ocvetela in točam všla. Mraza se njej menda ni bati več. Kabrnkov se povsod veliko nalega. Okoli Maribora smo imeli točo brez znatne , škode, huje je baje bilo v Makolski fari in sploh okoli Slov. Bistrice (? !). - Izvrstno knjigo za izobražene vinogradarje izdal je v nemškem jeziku mariborske vinorejske šole ravnatelj, g. Hermann Göthe. Naslov se glasi: Handbuch der Ampelographie. Beschreibung der bis jetzt bekannten Traubeuvarietäten Europas u. Amerikas mit genauer Angabe ihrer Merkmale, Synonymen, Culturbedingungen, Verwendungsart etc. Ein sicherer Leitfaden für Bestimmung und Auswahl der Rebsorten. Verlag Leykam in Graz. Preis | 4 fl. 50 kr. Sejmovi. 27. maja Arvež, Cinurek, Rogatec; 29. maja Konjice, sv. Lovrenc v Slov. goric. 31. maja Ročica. Dopisi. Iz Celja. (Tukajšnja hranilnica) je objavila svoj račun od 1. 1877. Iz njega poizvemo, da je lani 2582 ljudi vložilo 438.104 fl., a 3711 izvzelo 584.031 gld. Posojila na posestva so se dovolila samo 13 ljudem ali strankam v znesku 121.077 fl. Na menjice je hranilnica 1362 strankam posodila 681.814 fl., med tem ko se je na 1457 menjic izposojeni denar v znesku 742.146 fl. . zavodu zopet vrnol. V blagajnici je koncem leta 1 1877. bilo gotovine 32.961 11. 96'/2 kr. Reservni fond je imel 1. 1876. denarjev 127.250 fl. 171/» kr. Z tem denarjem se je 1. 1877. pridobilo 8347 fl. 75 kr. Ako se ta znesek in lanjski hranilnični dobiček v zneska 6329 fl. 61 kr. prišteje, tedaj je ob koncu 1. 1877. reservni fond narastel do 141.927 fl. 53Vj kr. Hranilnica je za 1. 1879. skle-nola dve prenaredbi. Prvič se bodo uvedle nove branilnične knjižice, podobne gračkim in dunajskim ; drugič pa se je sklenolo posojila na posestva tako izdajati, da bo se najeti in vknjiženi dolg zamo-gel v 46polletnib obrokih popolnem z obresti vred, se ve da pri rednem vplačevanji, poplačati, t. j. v 23 letih. Vsakemu bo hranilnica naložila 8%-letnino (anuiteto) tako, da bo imel ob začetku vsakega polletja 4 % vplačati: 3 % za obresti, 1 °/o pa za dolg. Ta prenaredba je že pri mnogih hranilnicah v navadi in bo tudi gledč celjske hranilnice marsikomu ugajala! Iz Šmarijske fare pri Šaleku. (Slabi zgledi) najdejo hipoma posnemalcev, dobri pa le počasno in še to jako težavno. Nekaj časa sem se godijo pri nas reči, kakoršnih prej gotovo ni bilo. Pri-teple so se k nam od inod, in žali Bog le prehitrih posnemalcev najšle. Nedavno so v Šaleku kmetu konjiča iz hleva ukradli o belem dnevu. Šel je brez vsega sledu. Pred nekoliko dnevi so že zopet vbogej krčmarici na večer vzeli lepo brejo kravo, zginola je tudi brez sledu ! Pokradli so tudi iz kuhinje meso, ki se je ondi sušilo. Radi teh tatvin in nekih beguncev iz celjske ječe prišlo je 10. maja okoli 20 žandarjev. V bližnji Lokavici so, še ni dolgo, očeta 6 otrok z kolom ubili, da ta je mrtev obležal. Ljudje postajajo čedalje večji divjaki! Iz Ljubna. (Starši kaznovani). Nihče nam Slovencem po pravici očitati ne more, da bi za dobrote vrlega šolskega poduka ne marali. Marveč želimo in tirjamo, da se otroci v šolah kaj naučijo. Znamo tudi, da je v dosego tega namena zraven pridnega učitelja potrebno otroke pridno v šolo pošiljati, kar tudi storimo, kolikor nam je mogoče. Ali mnogokrat to nikakor ni mogoče. Pridejo že take zapreke, katerih najboljša volja staršev odpraviti ne more. Zato pa je tukaj sedaj mnogo staršev močno razdraženih, ker so bili od učitelja v drugem razredu zarad m iduega pošiljanja otrok v šolo pri okrajnem šolskem svetu zatoženi in od tega z platežem kaznovani. Za denar je itak grozna sila, sedaj pa še take kazni plačevati, to je vendar hudo ! čudno, da ljudje toliko tožijo o neu-bogljivosti mladine, tega pa ne pomislijo, da se po kaznovanju staršev tukaj ¡uši potrebna veljavnost in dostojnost očetom in materam, ker pred lastnimi otroci stojijo kot brezobzirno kaznovani grešniki in prestopniki šolskih postav. Prej se je na veljavo četrte^ božje zapovedi gotovo boljše in opaz-niše skrbelo! Zelja po prenaredbi sedanjih na mnogo strani nepovoljnih šolskih razmer je vedno večja! Politični ogled. Avstrijske dežele. Še vedno ni jasno, ali dobimo vojsko ali ne, tudi to ni razkrito, alijo bodemo imeli zoper Ruse ali zoper Turke, Italijane, Nemce? To pa je gotovo, da se delajo bojne priprave; od 60 milijonov, katerih še pa dunajski državni zbor ni dovolil in svitli cesar potrošenja tudi potrditi ni mogel, se je vendarle že izdalo 30 milijonov in že se slišijo glasovi, da bo 60 milijonov premalo in da se bo 30 milijonov tirjalo več. Tako beremo po raznih novinah, ki tudi poročajo, kako se šance okoli Pole utvrdujejo pa tudi okoli Gra-voze v Dalmaciji, kako v Kotar in v tamošnjih 32 trdnjavic prevažajo ogromno streljiva, kako se vse vojno brodovje oroža, kako so na Erdeljsko bile odposlane 3 ženijske kompanije, da z šancami zavarjejo soteske in prehode v Rumunijo. Celó vladini listi trdijo, da se Avstrija še vedno pogaja z Turčijo zastran zasedenja Bosnije in Hercegovine, tudi so isti listi poročali, da bo Avstrija vsakako Črnogorcem vzela Antivar, ker ne more trpeti, da bi črnogorska knježevina segala do morja, in naposled je slišati, da generalna komanda Vojaške granice zbira uradnikov, zlasti Sloveucev, za Bos-nijo. Da se nekaj kuha, to nam priča tudi nenavadna naglica, z katero magjarski in dunajski državni zbor skušata dognati novo nagodbo, vsaj do 30. junija. Znani Kaiserfeld-Blagotinšek, eden izmed botrov dualizma, je sicer jamral o nesreči nove nagodbe, a zavolj nevarnih zunanjih in zno-tranjih zadev se je vendar odločil za njo. — Čehove so v Pragi slavili hvaležno svojega narodnega buditelja, profesorja Jungmana, ki je zraven drugih zaslug tudi največji slovar češkega jezika po neizmernem trudu sam nabral in sestavil. V zlati Pragi so mu postavili dostojen spomenik in ga te dni z primerno svečanostjo odkrili. — Nevarni socijalisti, kojih eden je na nemškega cesarja revolver sprožil, širijo se tudi po Avstriji med obupnimi delavci in malimi posestniki; samo na Češkem štejejo 40 socialističnih društev in na Dunaju izhajajo 4socijal. listi, v Budimpeštu pa 3. — Pohvala, katero so svitli cesar izrekli goriškim Slovencem za izjave udanosti, je kranjske nemčurje tako razdražila, da so posebno v ljubljanskem „Tagblattu" res blatno in grdo začeli na Slovence psovati češ, da so ti izdajice, panslavisti, ki s Rusom držijo. To j je neumno lajanje nemčurskih prusakov, katerim se izdajiške sline po pruski Nemčiji tako očitno in ostudno cedijo, da je res že sramota, da se v Avstriji to trpi. — Reguliranje Save pri Brežicah itd. se žuga slabo obnesti, 130.000 fl. je stalo, pomagalo pa nič, voda dere tako, kakor poprej, denar je v resnici v vodo vržen. Iz Bosnije so v Hervatsko začeli bežati celo turški vojaki, ker jim i turška vlada nima kaj jesti dati. Nevolja v Bos-niji je grozna! Ropanju, požiganju, nmarjanju ni konca ne kraja! Vnanje države. Šv. oče Leon XIII. so na jetrah nekoliko zboleli; govorica je, da se bodo zarad poletne vročine preselili iz Rima v grad Gandolfo ali v samostan Monte casino. Nemškemu cesarju so čestitali, da je srečno smrti všel; cesar se je po ministru Bismarku dal zahvaliti. Preganjani katoličani so tudi cesarju čestitali in ga prosili, naj odneha od preganjanja, ter so izrekli, da mu vsakako zvesti ostanejo. Pismo je veliko tisoč katoliških mož podpisalo, in ni ostalo celo brez uspeha. Kajti najhujši nasilnik katoličanov, minister Falk, če ministrovanje odložiti, ž njim pa tudi vsi drugi ministri. Ob enem je cesar ukazal ostrih postav osnovati zoper socijaliste, kdor se bo le količkaj zmezil, bo zaprt na 3 mesece. To pa ne bo pomagalo; tirjatve socijalistov, kolikor merijo zoper liberalno izsesavanje ljudstva, so gotovo opravičene in jim bo treba ustreči, sicer pride brez dvombe do strahovite revolucije. Zgolj policijsko strahovanje bo socijaliste še bolj razdražilo in tajne zarote pospeševalo. Svet se mnogo čudi sijajnemu poslanstvu, katero je Marokanski sultan v Afriki do nemškega cesarja poslal. Pravijo, da išče Nemčija ondi ladijišča ali luke za svojo bro-dovje; to se bo Angležem zopet nepovoljno pod nos pokadilo. — Italijanska vlada je vzela 10 milijo nov lir na posodo za izvišenje vojnih priprav. — Francoski freimaurerji so hotli celej deželi vsiliti obhajanje stoletnice bogakletnega Voltaira; to je pa Francozem vendar bilo preveč, zlasti ko so po škofu Dupanloupu in drugih pisateljih izvedeli, kako se je grdobni Voltaire ne samo iz Boga, Kristusa, Marije itd. norca delal, ampak tudi ves francoski narod zasramoval češ, daje narod samih „ofov", bikov in kozlov, sploh dr. kov narod. Frei-maurerska vero in narod sramotivna svečanost izostane. — Velikanska rabuka je nastala na Angleškem v mestu Blackburne, 100.000 delavcev se je vzdignilo zoper fabrikante, grozno razsajalo, vse razdjalo in hotlo gospodarje pobiti; več regimentov vojakov je ljudi komaj pomirilo, mnogo delavcev je bilo postreljenih. — Srbski knez Milan je Topolske zarotnike pomilostil. — Perzijski šah je došel v Petrograd. — Japonski prvi minister je pa v neki vstaji bil ubit. Turške homatije. Grof Šuvalov je bil pri ruskem caru, mu vse razložil o namerah angleških in se vrača zopet nad Berolin na Angleško. Kaj da mu je ruski car naročil, ali se bo Rusija z Anglijo porazumila, ali pride do vojske med njima, to se bo sedaj kmalu odločilo. Pred Carigradom so se Rusi do 1/i ure k mestu pomeknoli, Angleži pa z brodovjem do 4 ure. V mestu je nastal zoper sultana punt, ki je pa bil kmalu zadušen; 25 ljudi je mrtvih ostalo. Zoper Rodopske vstaše se strahovito postopa, srditi Bolgari so 11 turških vasi požgali in Turke vse poklali, v Adrijanopelnu pa so Rusi dali 65 Turkov obesiti; Sofijo so Srbi za seli. Angleži so se začeli ruskih mornarjev, v Ame riko odposlanih, vendarle bati. Kajti v Indiji, v Ameriki, v velikem ocejanu utvrdujejo angleške naselbine. Zvedeli so namreč, da so Rusi v Ameriki nakupili 43 ladijij in da jih hočejo 130 nakupiti in ž njimi naglo planiti na lov, brž ko vojska pokne; 30.000 angleških lesenih ladijij z blagom plava po morjih in so tedaj hipoma v največji nevarnosti zaplenjene ali uničene biti; angleška kupčija bi silno trpela! Za poduk in kratek čas. Celje in njegova okolica. (Zgodovinsko - krajepisna črtica.) VIII. Ko so celjski grofi Celje dobili, bilo je na pol razdrto, majhno selo brez kake pravice. Z celjskimi grofi pa je tudi Celje rastlo po obsegu in veijavi; Friderik II. ga je obdal s trdnim obzidjem in mu podaril mestne pravice. Avstrijski vladarji so mu stare pravice potrdili in še novih dodali. V tem času so bile skoro vse celjske cerkve pozidane; dokaz, da se je tudi krščanski duh med Celjani vtrdil in vkrepil. Farna cerkev je bila pozidana 1. 1482., kapucinski samostan postavljen i. 1611. in cerkev posvečena 1. 1615.; cerkev sv. Maksimilijana pa v tem času ponovljena. Velika nadloga so Evropi takrat bili divji Turki. Do Celja so prišli prvokrat I. 1471. skoz Kranjsko. Povsod so ropali, morili, požigali in ljudi lovili ter jih seboj v sužnost vlekli. Ko so imeli zadosti, so prostovoljno odšli ali so bili napodeni. Taki turški pohodi so se ponavljali v 1. 1473, 1480, 1489, 1492 in 1529. Druga nadloga so bili pnntaiski kmetje. Stiskani kmetje so večkrat vstali za svojo „staro pravdo" in tudi okoli Celja hudo razsajali; pa vselej so bili premagani in strašno kaznovani. Prvokrat so se zdignoli 1. 1516. ter razrušivši mnogo gradov in trgov so trdno obzidano Celje oblegli; ali grof Sigismund Ditrichstein in Juri Herberstein sta jih pri Brežicah natepla, mnogo pobila, obesila, 136 pa v Gradec odpeljala, kder so jih obsodili in obesili. Drugokrat so kmetje vstali 1. 1573., pa tudi zdaj so bili od Jurija Sratenbaha pri Pilštajnu premagani. Njihovega vodjo Ilija je Sratenbah v Celje pripeljal, potem pa poslal v Zagreb, kder so ga na grozni način umorili; posadili so ga na razbeljen železen tron in mu djali razbeljeno že lezno krono na glavo. V drugi polovici 16. stoletja je mnogo Celjanov zmotila Lntrova kriva vera. Glavni razširjatelj jej je bil Primož Trubar, duhovnik pri cerkvi sv. Maksimilijana. Skoro celo mesto je bilo za novo vero piidobljeno, na Goučah blizu Žalca in začetka v Žalcu so si postavili svoja tempeljna, ktera pa sta bila razrušena, ko je ljubljanski škof Tomaž Hren I. 1600. skoro vse krivoverce zopet k pravi veri spreobrnol. Daljna nadloga za Celje je bila kuga, ki je morila ljudi večkrat, najhujše v 1. 1474, 1542, 1647 in 1679. V tem letu so Celjani vsled obljube postavili cer- kev sv. Jožefa, naj bi jih Bog po njegovi priprošnji obvaroval kuge, in na ta spomin še se zdaj na den sv. Marka pri sv. Jožefu sv. meša bere. Koliko je mesto po povodnji trpelo, razvidimo iz sledečih zaznamovanj. V letu 1256. je od spomladi do srede julija tako deževalo, da je cela Savinjska dolina bila podobna velikemu jezeru. L. 1550. je v začetku septembra Savinja tako narastla, da je vsled tega velika draginja nastala. Največa povodenj je pa bila 1. 1692. Kajti za staro bo-lenišnico še zdaj vzidan kamen kaže, kako visoko da je segala voda. L. 1687. je Savinja celjski most odnesla. Velika voda je bila še v 1. 1770, 1805, 1807, 1814, 1820 in 1824. Poznejše povodnji pa še Celjani sami pomnijo. Konci preteklega in v začetku tega stoletja je dosti prestalo Celje od francoskih vojščakov. Trikrat so francoske čete marširale skoz Celje, namreč 1. 1797, 1905 in 1809. Koliko nadlog in težav je vsled tega mesto pre-pretrpelo, vidimo iz tega, daje 29. decembra 1805. vojskovodja Marmont od mesta zahteval 2400 por-cijonov kruha, 2400 funtov riža, 1000 funtov soli, 1200 funtov govedine, 15.000 poličev vina, 1200 centov sena in 30 parov šolujev. Poleg tega mu je morala okolica dati 200 konj in 70.000 gld. denarja. Najhujše pa je mestu ogenj prizadeval. Leta 1448. ste pogorele sedajna gosposka in kolodvorska ulica. Stara pisma celjskega mesta je skoro vsa ogenj pokončal, od drugod pa izvemo, da so bili veliki požari v 1. 1502, 1510. in 1534. L. 1687. je pokončal ogenj večji del mesta. Poznej je gorelo v 1. 1783. in 1794; najhujše pa 1. 1798., ko je samo 5 hiš ostalo, vse drugo je pogorelo. Od potlej je večjega požara mesto bilo obvarovano in zato se je precej lepo in snažno pozidalo, samo tlak še ni tak, kakoršen pristoja mestu, v ktero vsako leto pride toliko ptujcev, kakor v Celje. Bližnje kopeli v Dobrni, potem Laške in Rimske toplice in v zadnjem času tudi Savinjske kopeli v Celje vsako leto več ptujcev privabijo. Zavolj tega bodo morali Celjani v prihodnje bolj gledati ua zunajno podobo hramov, na ravni tlak po ulicah in sploh na vse, kar ptujec v mestu zahteva, kamor si pride iz večjih mest počivat ali se vedrit. Smešničar 21. Pijancu po cesti tavajočemu padne klobuk raz glave na tla. Mož pred njim obstoji in tako modiuje: klobuk! ako se jaz za teboj pripognem, da bi te pobral, padnem gotovo na tla, ti pa me tudi gotovo vzdigoval ne bodeš, toraj je boljše, da ostaneš ti, kder si, in jaz, kder sem, z Bogom! Tako je rekel in djal in se takoj proti domu spustil — razoglav! A. F. Razne stvari. (Pri volilnem shodu v Zavcu,) kateri je sklican na nedeljo 26. maja t. I. ob 1/sd uri popoldne, bode poročal drž. poslanec dr. Vošnjak o delovanji v državnem zboru z ozirom na notranjo in vnanjo avstrijsko politiko, dr. Dominkuš pa v delovanji v deželnem zboru štajerskem. Želeti je, da se slovenski volilci tega shoda v prav obilnem številu vdeleže! (Vzajemna zavarovalnica proti ognju v Gradcu) je vse priporočbe vredna, to kaže njeno „Slov. Gosp." pridjano oznanilo. (Učiteljsko d-uštvo za slov. Štajer) obhaja v Ljutomeru svoj 4. občni zbor 11. junija 1878. Na predvečer je primerna zabava v čitalnici. (OrmoSka posojilnica) vabi društvenike na občni zbor v nedeljo 26. maja ob 3. uri popoldne v gostilnici „zur Stadt Graz" v Ormožu. (Č. g. Franc Žajdela) je na svoji domačiji v Bukovcih umrl 14. maja 34 let star in je bil 16. maja pri sv, Juriju na Savnici pokopan; 18 duhovnikov mu je posodilo zadnjo pot. (Za dijaško semenišče v Mariboru) so darovali čč. gg. Franc Smrečnik 20 fl. v srebru, far-mani brašlovski: Jan. Sternad 1 fl. Lucija Kapus 5 fl. Franc in Marija Povše 2 fl. Mart. Marolt 1 fl. Ant. Rizmal 1 fl. Jožefa Hribernik 1 fl. Mat. Per-ger 1 fl. potem vel. čest. g. Marko Glaser kanonik in župnik 50 fl. čč. gg. Lenart kaplan 5 fl. Matija Frie dekan 100 fl. (Dalje prih.) (Glasovitega mazača) imajo sosedni Nemci po imenu: doktor Saks, tako da tudi slovenski ljudje iz Lučan in sv. Duha 6 ur daleč k njemn lečejo mimo vračnikov v Lučanah in Arvežu. (Obsojeni v Celju) so tat Anton Kaisersberger na 3 leta v ječo, goljufa Franc Kos in Matija Bučar vsak na 2 meseuca, morivec lastnega očeta, 191etni Lajeh na 18 let in morivec 6letne paster-kinje Franc Satler k smrti na vislicah. (Makolski Georg) je zapstonj v Gradec reku-riral, liberalni Seidlijanec mora na 3 leta iti v luknjo zarad krive prisege. (Za po lanjski toči poškodovane) se je milo-darov razdelilo v lipniškem okraju 389 fl. v mariborskem 597 fl. v radgonskem 735 fl. v ljutomerskem 2795 fl. Slednjemu se je tudi dalo 38 hektolitrov zrnja! (Strela ubila) je blizu Ivnika 481etnega delavca, ko je krompir okapal. (Savinjo popravljati) so pričeli blizu Mozirja, delo urno napreduje. (Mariborski oderuhi) tirjajo 100—400 procentov. Tako pravi baron Maks Rast v „ Marb,-Zeitung". Varujte se teh oderuhov! (Zarad osepnic) je šola pri Wurmbergu nad Ptujem do 1. junija, zaprta. (Obesil) se je v Mariboru lončarja Wolfa sin. (Spremembe v Lavantinski Škojiji.) C. g. Simon Černoša je imenovan župnik v Pišecah. — Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Iv.Simoničksv. Juriju na Šavnici, — Iv. Kunce k sv. Petru pri Radgoni. Zopet v službo stopi č. g. Jakob Zupanič in pride za kaplana k sv. Lovrencu na dravskem polju. (Za družbo duhovnikov) je vplačal 6. g. V. Kolar 11 gld. (ustn. dopl.) Dražbe III. 29. maja Liza Goričan v Sitežu 660 fl. 31. maja Marka Rogel v Zdolah 1220 fl. Franc Koren v Poljani. Listič uredništva in opravništva. G. K. v Šaleški dolini, hvala, toda pustiva mrtve popolnem na miru! G. B. v Lj. dopis se je moral pristriči, sitnob z sodnijo nečemo imeti. G. Janko V. dopis je nevaren, bo treba prenaredbe. G. F. Rajšp. o prestavljenih gospodih „Slov. Gosp." nerad poroča, ker je nemogoče vsem sitnobam uiti in vsem ustreči. G. Lapajne:'željeno dobite prilično! G. Ž. v Celju 500 iz-tisov bi stalo 7 fl. Odgovorite! G. Muhič v K. denarje smo prejeli, hvala! Drugi dopisi prih. Loterljne Številk«: V Trstu 18. maja 1878: 34, 82, 59, 12, 48. V Lincu „ „ 39, 69, 46, 27, 44. Prihodnje srečkanje: 1. junija 1878. Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. 1 HI. = 188/100 vag. — 100 kilo = 1 cent in 78 '/, funta. Mesta Pšenica >N M Ječmen Oves Turšica Proso Ajda fl kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 9 30 6 20 5 80 3 40 6 10 6 40 7 5C Ptuj . . . b 60 6 20 5 40 3 40 6 20 7 — 6 40 Ormuž . . 8 90 6 50 5 40 3 25 6 60 7 80 4 17 Gradec . . 9 34 6 20 6 34 3 50 6 10 6 30 5 58 Celovec . . 48 6 20 6 29 3 12 6 20 4 46 6 14 Ljubljana . 9 26 6 34 5 63 3 57 6 60 7 — 6 34 Varaždin 7 70 7 10 6 20 4 — 6 40 9 — 7 30 Zagreb . . 8 90 7 — 5 20 3 20 6 40 7 60 7 20 Dunaj U ^ 11 55 8 60 9 75 7 35 8 65 — — — — Pešt 1 ~ S 11 12 7 70 8 32 6 77 7 10 5 — -- — Gorice v Ilovcu pri Ljutomeru se prodajo; trsja je 1 oral 1393 sadovnjaka in travnika 1 oral 1493D0. Poleg je zidana in obokana klet, cena jako nizka in se tudi lebko dolg hranilnici prevzame, več povč g. Gomilšak v Ljutomeru! Fanta. ki se je pet šolskih razredov izučil in je slovens-skega in nemškega iezika popolnoma zmožen, vzame v špecerijsko štacuno Frane Holaaek, 1—3 v Mariboru. -——————-.---— %T Clrnaožii je na prodaj hiša, 1 nadstropje visoka, z 9 izbami, 2 umetnima ognjiščema, 3 hranilnicami za jedila, 1 kletjo in 1 oral velikim vrtom za sočivje in sadje. Posestvo je pripravno za vsakojako podvzetje, kakor tudi za prijazno prebivanje; več se ivzč pri g. Fr. Gessner-ju — Friedau a. d. Drau. 3—3 Mlin na proda]! Ob potoku Močnik v Dolnji Pohanci stoječi zidani mlin z 3 tečaji, in stopa, poleg zidanica, ! svinjak, 1040 D0 travnik in 492 D0 velika njiva se proda. Ceno in pogoje pove Jožef Rade v Dolnji Pohanci. Pošta: Rann j (Steiermark). ■ vsake vrste, bodi suhe bodi v firnež pripravljene, potem vse sorte lakov in firnežev kakor tudi veliko izbirko dobrih penselnov priporočam poleg svojega špecerijskega in semenskega blaga po solidni nizki ceni M. Berdajs 3—3 trgovec v Mariboru. Vinograd na prodaj je v Bebrovniku, v ljutomer-ormužkih vinskih goricah; trsnega nasada je 1 oral v jako dobro obdelanem stanu, zraven je še 1 oral njive in sadunosnika, potem viničarija z prešo in kletjo v zemljo. Več pove Fr. Gessner: Friedau in Unter-steiermark. 3—3 3-3 Posestvo blizu Maribora, v lepem in rodovitnem kraju, za tržaško cesto, eno uro hoda od mesta oddaljeno, z zidano hišo, gospodarskim poslopjem, vrtom, njivami, travniki in lesom, vsega vkupaj 19 oralov, je prostovoljno na prodajo. Kdor hoče več zvedeti, naj po-praša v Pajkovi tiskarni v Mariboru. OZNANILO. Ravnateljstvo vzajemne zavarovalnice proti ognju v Gradcu daje svojim p. n. družabnikom na znanje, kako se je upravnega sveta predlog zastran porabljenja čistega dobička pri oddelku zavarovanj za poslopja v 1. 1877. v splošnem zboru 6. maja t. 1. sprejel. Vsled tega se ima 1Q3.Ö15 11. 53 ltr. pripisati v prid družabnikom, vsakemu v znesku 10 % >n 8e bo to pri vplačevanju zavarovaluine za 1. 1879. vračunilo tako, da bo torej 10% imel v*ak menje vplačati, kakor do sedaj. Ta dobrota se prizna vsakemu, ki je 1. 1877. vsaj skozi 6 mesecev bil pri tem zavodu zavarovan in isto tudi leta 1879. ostane. Dalje se je 46.394 fl. 68 kr. izločilo in družabnikom v prid za leto 1879. na poseben račun zapisalo, ostanek čistega dobička, t. j. 56.33Q fl. »O Itr. se je pa pridjal reservnemu fondu za nadalejšnjo okrepčanje tako, da je ves reservni fond koncem 1. 1877. znašal 9Q4.133 fl. SI k:i-. P. n. družabniki pri zavarovalnem oddelku «a poslopja se torej opozorujejo, da bodo pri plačevanju zavarovalnine v 1. 1879 imeli celih deset procentov menje položiti, kakor dosedaj, ker se je toliko že prigospodarilo, da se jim ta polajžba zamore brez škode za celo društvo pripoznati. Na dalje ravnateljstvo p. n. družabnikom na znanja, da je upravni svet sedaj, ko je staremu po pravilih določeni obrok dotekel, vsled volitve v splošnem zboru 6. maja t. 1. tako sestavljen: Glavni ravnatelj je gospod Franc grof Meran. Glavnega ravnatelja namestnik gospod dr. Ferdinand Portugall. Upravni svetovalci so gospodje: dr. Moric vitez Schreiner, ob enem odvetnik za ves zavod. „ gospod Ludvik Nagele. „ „ dr. Franc Ilwof. „ „ dr. Ferdinand Saria. „ „ Julij Krepež. „ p Oton baron Apfaltern. „ „ Karol vitez Knaffl Fohnsdorf-ski. „ „ Henrik Wastian. Ravnateljstvo šteje sedaj tele ude: Gospod dr. Moric vitez Schreiner, upravni svetovalec in odvetnik. „ Ludwig Nagele, upravni svetovalec. „ dr. Franc Ilwof, upravni svetovalec. „ Anton vitez Spinler, glavni zapisnikar. Ravnateljstvo vzajemne zavarovalnice proti ognju v Gradcu, 10. maja 1878. (Ponatisev ne plačujemo) Podučiteljska služba je razpisana za dvarezredno šolo pri sv. Miklaužu pri Ormožu. Letno plačilo znaša zraven prostega stanovanja 330 fl. Prošuiki se naj glasijo pri okrajnem šolskem svetu v Ormožu. Vrbnjak: |* * Vsega zdravilstva Doktor Gašpar Gorišek daje na znanje, da se je v Celje preselil in da tukaj v svoji hiši štev. 103, na glavnem trgu vsaktere bolečine zdravi. 2—3 *_* ---- Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu X( je izdala in založila: Ant. Mart. Slomšeka ZBRANI SPISI. Druga knjiga: Basni, prilike in povesti. Zbral in uredil M. Lendovšek, katehet v Ptuji. Cena broš. iztis 1 gold. 20 kr., trdo vezan 1 „ 30 „ ¡MS* Prva knjiga te zbirke: A. M. Slom-šekove Pesmi se tudi še dobiva, broširan iztis po 90 kr., trdo vezan 1 fl. —— \v V založbi tiskarnico družbo sv. Mohora se še dobi: Anton Janežičev slovensko-nemški slovar. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. Broširan fl. 2.20, trdo vezan fl. 2.50 Naročila sprejemajo vse bukvarnice. V Ljubljani Bamberg & Kleinmayr in M. Gerber. V Ter s tu F. H. Schimpff. V Gorici Wokulat. V Mariboru A. Fer-linc. V Celji J. Geiger. V Ptujem W. Blanke. V Radgoni J. Weitzinger. V Novemmestu C. Tandler. V Gradcu Leuschner & Lubensky in U. Moser. Kdor pa ¡metek franko poilje tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovec fnajceneje po nakaznici [Postamoeisung]) dobi tudi knjigo franko poslano. i ninAJ ¡Ju- Wa. Priloga „Slov. Gospodarju" Št. 21. Poročilo računa upravnega odbora vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradcu za 49. upravno leto 1877. Predlagaje po odločbi § 84 pravil od pregledavnega odbora pregledan sklep računa za 49. upravno leto 1877 pridene upravni odbor o stanju in izidu opravil v omenjenem letu sledeče poročilo. L Po izkazu A so se v oddelku za poslopja leta 1877 udeleženci pomnožili za 6337 s 16.889 poslopji in 11.253.816 gld. zavarovalne vrednosti, med temi je na novo vstopilo 4979 udeležencev s 13.868 poslopji in 7,886.876 gld. zavarovalne vrednasti, izstopilo je 3270 udeležencev s 8131 poslopji in 4,789.237 gld. zavarovalne vrednosti, tedaj ostane z 31. decembrom 1877 na dalje zavarovanih: 88.036 udeležencev s 199.129 poslopji in 103,719.128 gld. zavarovalne vrednosti. Po specifikaciji izstopa je 756 udeležencev prostovoljno zavarovanje pri zavarovalnici opustilo, pri 468 udeležencih je po § 73 pravil zarad popolne požarne škode in zarad odškodnine, ktera se je po pravilih dala, zavarovanje nehalo, dalje pri 123 udeležencev je čas, na kteri je bila pogodba sklenjena, potekel. Ostalih 1923 udeležencev je bilo uradoma izključenih in sicer večinoma zarad dolžnih društvenih doneskov po odločbi § 72 pravil, drugače v slučajih, v katerih se izklju-čenje po odločbah §§ 22 do 25 pravil o nehanju pravne veljavnosti zavarovalne pogodbe opravičeno vidi. Tudi sedaj se ne more omen opustiti, da uradoma izključenje onih udeležencev, kteri koncem upravnega leta letne doneske dolžujejo, na redno izpolnjevanje njihovih dolžnosti v obče dober vtis dela, kar se da s tem dokazati, da je koncem leta 1877 od društvenih doneskov za to leto zapovedanih, namreč 461.769 gld. 94 kr. samo 6147 gld. 99 kr., to je okoli 1.33% na dolgu bilo. Za množenje boljših vaganj svedoči na eni strani povišanje povprečne vrednosti posameznih vnovič zavarovanih poslopij, ktera se je od 459 gld. v letu 1873 na 485 gld. v letu 1874, 501 gld. v letu 1875, 510 gld. v ietu 1876 in 520 gld. v letu 1877 povišala, na drugi strani znižanje povprečnega odstotka letnega doneska za 100 gold. zavarovalne vrednosti, kteri se je od 50-01 °/0 v letu 1873 na 48-78% v letu 1874, 48-40% v letu 1875, 47*87% v letu 1876 in 46.28% v letu 1877 znižal. II. V oddelku za premakljivo blago so se zavarovalni listi pomnožili na 6169 z 20,557.928 fl. zavarovalne vrednosti, zbrisalo se pa je po pretečenem v pogodbi izgovorjenem času, po nehanju zavarovanja zarad nastane in odškodovane požarne škode in po znižanju vrednosti 3936 zavaro valnih listov z 18,697.714 gld. zavarovalne vrednosti, tako da z 31. decembrom 1877 za prihodnjo leto znašajo zavarovalni listi 9278 in zavarovalna vrednost 21,463.807 gld. K temu, kar se je zbrisalo, spada 7,681.204 gld. zavarovalne vrednosti nehajočega po-srednjega opravila, od ktere je koncem leta 1877 še le 5,696.682 gld. do popolnega nehanja zavarovalnici dolžnih ostalo, med tem ko so se lastna neposrednja zavarovanja v primeru z letom 1876 z ozirom na izbrisano vsoto za 2,918.378 gld, pomnožila. V računskem sklepu pod B se vidi kako se je gospodarilo, potem takem so znašali: I. v oddelku za poslopja dohodki.........1,115.221 gld. — kr. stroški.................... 1,012.605 „ 48 „ ostane tedaj .................. 102.615 „ 52 „ Proti letu 1876 so se v tem oddelkn leta 1877: dohodki za................... 111.421 gld. 68 kr. stroški za................... 123.123 „ 03 „ povišali. Stanje zavarovanja. I. Oddelek za poslopja. II. Oddclok za premakljivo blago. Gospodarjenje. I. Oddelek za poslopja. II. Oddelek za premakljivo blago. Požarne škode. I. Oddelek za poslopja. II. Oddelek za premakljivo blago. Na videz neugodna razmera med povišanimi stroški in povišanimi dobodki pa se po sebno opira na povišan, vendar namenu, kteri se je s tem doseči botel, popolnoma primeren izdatek za delno protizavarovanje, ktero se je od 1. januarja 1877 na mesto navprečnega protizavarovanja vpeljalo, stvar ki se bo v tem poročilu še natančneje omenila in iz sledečega razkaza se lahke prava razmera med stroški in dohodki razvidi. Po bilanciranji se skladajočih, s stroški vred zapisanih prejemkov in izdatkov se kažejo za leto 1877: čisti prejemki s................................548.579 gld. 86 kr. čisti izdatki,.................. 445.964 „ 34 „ Cisti izdatki so tedaj potegnoli od čistih prejemkov: za požarne škode s stroški za preiskovanje, z darili in s stroški za gašenje vred..............leta 1877 4440%, leta 1876 53 06% za opravnino.............„ „ 5*12%, „ „ 5'21% za protizavarovanje...........„ „ 18'11%, „ „ 4-38°/0 za upravne, splošne zavarovalnične in invetarialske izdatke „ „ 12-93°/0, „ „ 14 03% za pristojbiuski namestek..........„ „ 0 73%, „^ „ 0-78% skupaj . leta 1877 81-20%, leta 1876 77-46% tako da znaša čisti ostanek.........„ „ 18-71%, „ „ 22-54% Dasiravno so bila leta 1877 opravila obširneja in posebno požarne škode, o kterih se bo potem govorilo, mnogoštevilneja, je vendar razmera med čistimi izdatki in čistimi prejemki leta 1877 razun izdatka za protizavarovanje v vseh drugih oddelkih ugodnejša nego leta 1876. II. V oddelku za premakljivo blago znašajo: dohodki v celem................. 161.876 gld. 06 kr. stroški v celem ................. 151.571 „ 39 „ tedaj znaša ostanek........ ....... 10.306 „ 67 n Če se primeri gospodarjenje leta 1876 z onim leta 1877, se vidi. da so se znižali skupni dohodki za ................. 38.264 gld. 28 kr. skupni stroški za.................. 35.985 „ 83 „ kakor je že lansko leto bilo dovolj razloženo, je to znižanje nastalo iz opuščenja posrednega in zunanjega opravila. Po bilanciranji se skladajočih skupnih dohodkov in stroškov znašajo v oddelku za premakljivo blago čisti dohodki...................82.131 gld. 47 kr. Čisti stroški.................... 71.824 „ 80 „ Čisti stroški so potegnili od čistih dohodkov: za požarne škode s stroški za preiskavanje, z darili in s stroški za gašenje vred..............leta 1877 29 43%, leta 1876 36-00% za opravnino.............„ „ 12'80%, „ „ 11 -67% za protizavarovanje...........„ „ 37-53%. „ „ 29 96% za upravne, splošne zavarovalnične in inventarialske izdatke „ „ 7.69%» „ ,, 10-73% skupaj . leta 1877 87-45%, leta 1876 88'36% tako da znaša čisti ostanek leta 1877 ......„ „ 12'55%, „ „ 11-64% Ker se je od več strani želja izrekla, je upravni odbor sklenil računskim sklepom spet posamezne izkaze o izplačanih požarnih škodah pridjati in je tedaj temu računskemu sklepu tak izkaz pridjan. I. V oddelku za poslopja se je leta 1877 v 439 požarnih slučajih za 525 društvenih udeležencev 298.616 gld. 64 kr. odškodnine izplačalo, stroški za preiskavanje, darila za pomaganje, stroški za sklicavanje in gašenje so znašali 7853 gld. 78 kr. Izplačanih je bilo požarnih škod leta 1877 77 več nego leta 1876 in odškodnine se je 29.173 gld. 23 kr. več izplačalo. II. V oddelku za premakljivo blago se je leta 1877 v 64 požarnih slučajih neposred-njega opravila 15.855 gld. 88 kr. odškodnine izplačalo, za škode iz nehajočega posrednjega opravila se je zavarovalnica s 16.006 gld. 70 kr. odškodnine udeleževala. Po številu je bilo leta 1877 29 požarnih slučajev, v neposrednjem opravilu več nego leta 1876, zato pa je znašala izplačana odškodnina v neposrednjem opravilu za 579 gld. 36 kr., v poslednjem za 17.907 gld. 82 kr. manje. Upravni odbor je po pravici, ktero po § 84 pravil ima, v pretečenem letu 14 društvenim udeležencem po milosti odškodnino dovoljil in sicer v 12 slučajih se je opustila suspenzija, ktera je zarad nedoplačanja doneskov nastopila (§ 60 pravil), v 1 siučaju se je prezrlo, da se požarna škoda ni o pravem času naznanila (§ 32 pravil) in v 1 slučaju so se prezrli nasledki neresničnega poročila pri zavarovanju (§ 22 in 23 pravil). Tudi leta 1877 se ni potrebovala izbrana sodnija zarad pripoznane odškodnine. Pri kazenskih preiskavah, ktera so lansko leto zarad požarov bile, so bile v posameznih slučajih tretje osebe zarad požiganja obsojene, ker pa niso nič imele, ni mogla zavarovalnica svoji pravici na odškodbo veljavnosti pripraviti. Samo v enem slučaju je bil od požara poškodovan sam zavoljo goljufije obsojen in je dobila zavarovalnica zarad te vdeležitve od že izplačane odškodnine povračilo od 14 gld. 60 kr. Izdatna delavnost in vspešno delovanje organiziranih požarnih straž se mora tudi sedaj spet s pohvalnim pripoznanjem omeniti in si je upravni odbor prizadeval, s tem da je podpore in ustanovninske doneske v znesku od 2792 gld. 50 kr. dovolil, k vzderževanju in razširjevanju teb tako koristnih zavodov pripomoči. Kot darila za posebno delovanje pri gašenju in rešenju se je 523 gld. razdelilo, po pravilih pristojni stroški za sklicavanje in gašenje so znašali 125 gld. Od zavarovalnice na deželni odbor štajerski, koroški in kranjski poslana prošnja, gledati na to, da bi ob enem z reformo postav o požarni policiji zavod požarnih straž svoje organično mesto našel in da bi se za njega na eni strani postavno delovanje ustvarilo, na drugi strani v primernem sklopljenju posameznih požarnih straž v primerne zveze sredsto za vspešno zastopanje požarno stražnih zadev ustvarilo — do sedaj ni zaželjenega vspeha imela. Upravni odbor je v računskem poročilo za leto 1876 omenil, da je navprečno protizava-rovanje, ktero je za vsa poslopja prej in do zadnjega decembra 1876 obstalo, zavarovalnici samo v omenjeni meri zadostovalo, in da se je zategadelj od 1. januarja 1877 bolj umno protizavarovanje vpeljalo, ktero potrebščinam bolj ugaja. Protizavarščina, ki se ima za to izdati, se je nasproti prejšnji protizarovalni navprečnini sicer izdatno povišala, ali udeleževanje protizavarovalcev na nevarnostih zavarovalnice pride tako v mnogo bolj pravilno razmerje in se tedaj tudi protizavarščina, kar se je več izda, primerno para-lisira z odškodninskimi deleži in z deleži stroškov, kteri z ozirom na deleže protizavarovalcev zavarovalnici sami ostanejo, vendar se ne pušča, glede na pravila umnega protizavarovanja, od proti-zarovalcev po pravici pričakovani dobiček v nemar. — Nasledek pretečenega leta se je z računom zastran tega protizavarovanja naretim na obeh 6traneh vjemal in se lehko zastran izida za zavarovalnico dokaže, da bi gospodarstveni ostanek, ako bi se navprečno protizavarovanje vzderžalo, za 7300 gld. 83 kr. manj znesel. Za požare, kteri so koncem leta 1877 razun že določno razpravljenih še neodločeni ostali, so se, kakor je navada, kot zaloge cele vsote, kakor so se naznanile, brez ozira na deleže, ki se imajo po določeni razpravi omenjenih požarov od protizavarovalcev plačati, in sicer: v oddelku za poslopja s . .......*•....... 4.543 gld. 38 kr. v oddelku za premakljivo blago s............. 5.426 „ 12 „ kot prenesek na novi račun v tekočem gospodarjenju za leto 1877 zapisale. Zaloge doneskov in zavarščin, ki so na tanko po času za plačilo odločenem posameznih tekočih zavarovanj zračunjene, so med stroški: v oddelku za poslopja s ........... 482.801 gld. 80 kr. v oddelku za premakljivo blago s............ 43.718 „ 11 „ kot prenesek na novi račun vpisane, tudi se mora razločno omeniti, da med temi zalogami časna zavarščina, oziroma pozneje v zamenjo došla ni zapopadena, ker se poslednja sicer v razvidu ima, vendar prej, nego se ima plačati, kot vrednost v račun ne postavi. Upravni, splošui zavarovalnični in inventarialski stroški za leto 1877 znašajo v skupni vsoti.............. 77.251 gld. 25 kr. tedaj v primeru z onimi leta 1876 ............. 82.705 „ 63 „ spet manje za................... 5.454 „ 38 „ Upravni odbor je z ozirom na predlog, kteri se bo o daljni porabi enega dela gospodarstveniki ostatkov posebe stavil, pričakovaje, da se bo sprejel in da se bo pozneje dovoljenje dalo, sklenil, naj se od čistega dobička, ki se je leta 1877 v oddelku za poslopja prigospodaril v znesku od 102.616 gld. 52 kr. z 10°/o na dolžnost doneskov za 1879 onih društvenih udeležencev, kteri 80 leta 1877 že 9 mesecev pri zavarovalnici zavarovani bili in še leta 1879 društveni udeleženci ostanejo, znesek od................. 46.394 gld. 68 kr. izbriše in za leto 1879 v novi račun kot dolg zapiše, kterega imajo društveni udeleženci tirjati, ostala vsota od............. 56.220 „ 84 „ se pa naj reservnemu zakladu pridene. Čisti ostanek v oddelka za premakljivo blago je znašal leta 1877 . 10.306 gld. 67 kr. od te vsote je upravni odbor znesek od........... 5.000 „ — „ kot izvanredno zalogo škode poleg prej omenjene za nedoločene škode v račun postavljene zaloge v znesku od 5.426 gld. 12 kr. porabiti za dobro spoznal, ostala vsota čistega ostanka .............. 5.306 „ 67 „ se je po sklepu občnega zbora od 19. junija 1876 za to porabila, da se en del dolga, kteri se je leta 1875 v tem oddelku naredil, pokrije, potem takem in ker so se dalje po pravilih reservnemu zakladu pripadajoči, tudi k omenjenemu namenu porabljeni prihodki v znesku od 6.096 gld. 30 kr. odračunili, se je dolg zdaj na 30.525 gld. 90 kr., tedaj v celem za 36.361 gld. 85 kr. znižal. Proti zavarovanje. Zaloga požarov. Zaloga doneskov in zavarščin. Upravni stroški. Poraba stvenih ostatkov. 1. oddelek za poslopja. II. Oddelek za premakljivo blago. Reservni zaklad oddelka za poslopja, kteri je, kakor se iz izkaza pod črko D vidi, na konca leta 1876 ............ 870.645 gld. 15 kr. znašal, je po lastnih prijemkih in po nakazu prej omenjenega gospodarstvenega čistega ostanka po odračunjenji stroškov, kijih ta zaklad ima, z 31. dec. 1877 do 904.133 „ 81 „ prišel, tedaj nasproti letu 1876 se za............ 33.488 „ 66 „ povišal. K bilanci, ki se pod črko C vidi, ima upravni odbor omeniti, da je on sklenil, naj se od vrednosti posestev, ki v računi stoji, vsako leto 1% odpiše, in ta sklep se je v računi za 1877 in sicer za to in za prejšni dve leti dogotovil. Kar se premoženja v bilanci zapisanega tiče, je tukaj samo omeniti, da so se pri namest-nijab in okrožnih komisarjih zapisani, v celem jako mali dolgi od zadnjega decembra 1877 odslej že poravnali; da so koncem leta 1877 skupni dolgi doneskov za 7.440 gld. 80 kr. manjši bili nego koncem leta 1876; — da so dalje pod „različni dolžniki" dolgi protizavarovalcev zadržani in odslej že poravnani; da so se slednjič pod „Conto Dubioso" na željo pregledavnega odbora tri tirjatve zapisale, o kterih je jako dvomljivo, če se celo iztirjajo. Kar se dolgov tiče, je samo potrebno, da se natančneje razloži, na kak način ima oddelek za zavarovanje zercalnega stekla kaj dobiti. Zavarovanje za reči te sorte se je z ozirom na čas, ko so se od visoke oblasti potrjena pravila sprejela, še le mesca novembra 1877 faktično začeti moglo, zarad tega je upravni odbor sklenil, da se bo prvi računski sklep za štirnajstmesečno dobo koncem decembra 1878 oddal in zategadelj je tudi cela vsota, ktera se je v zadnjih dveh mescih leta 1877 za zavarovanje dobila, zapisana kot dolg, ki ga ima ta oddelek dobiti in bo še le v računu za 1878 vračunjena. Iz tukaj danega računskega poročila o stanju in ravnanju zavarovalnice, kakor iz računskega sklepa, kterega so iz sredine lanskega občnega zbora izvoljeni revizorji računov pregledali in o kterem bodo posebej poročali, se naj prepričanje pridobi, da je ugoden uspeh zavarovalnice in zmirom rastoče zaupanje k njej brez dvoma in smatra upravni odbor na koncu svojega delovanja za prijetno dolžnost, visoki vladi kakor slavnim vladarskim in občinskim oblastnijam za njih dobrovoljno podporo in uradnikom zavarovalnice za njih zdatno delovanje v prid zavarovalnice najsrčnejšo zahvalo, oziroma zasluženo priznanje, izreči. Konečno stavi upravni odbor predlog: Občni zbor blagovoli v tem poročilu sklenjeno porabo gospodarstvenib ostatkov potrditi. Gradec, mesca maja 1878. Upravni odbor. 49. računski sklep vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradci za upravno leto 1877. A. Stanje. Število Zavaro- Število Zavarovalna i Oddelek za poslopja. udeležencev poslopij valna vrednost udeležencev poslopij vrednost 31. decembra 1876 je bilo stanje ....... Leta 1877 je: na novo vstopilo........ se spet sprejelo........ se vrednost povišala za...... 4979 1358 13868 3021 7866876 1935020 1451920 84969 6337 190371 16889 97263549 11253816 Skupaj . . . 91306 207260 108517365 Izstopilo je............... Izbrisalo se je zarad požarov......... Začasno zavarovanje je preteklo pri....... Izključilo se je zarad nedoplačanib doneskov .... Vrednost se je znižala za.......... 756 468 123 1923 2535 732 368 4496 1146978 371184 1108725 1761490 409860 3270 8131 4798237 Tedaj stanje 31. decembra 1877 ........ 88036 199129 103719128 1 Oddelek za premakljivo blago. Število listov Zavarovalna vrednost 31. decembra 1876 je bilo stanje......... Leta 1877 je na novo vstopilo in vrednost se je povišala . 7045 6169 19603593 20557928 Skupaj . . . 13214 40161521 Izstopilo je, vrednost se je znižala, izbrisalo se je zarac je začasno zavarovanje ......... 1 požarov in preteklo 3936 18697714 Tedaj stanje 31. decembra 1877 ....... 9278 21463807 B. Gospodarjenje. Oddelek —i -—- Oddelek za za poslopja premakljivo blago Skupaj Dohodki. 1 1 Zaloge doneskov in zavarščin . . . 459796 42 42612 92 502409 34 2 Društveni doneski, zavarščina in pritična davščina za nova zavarovanja in za- varovalna povišanja v teku leta 1877 45225:95: 71892 02 117117 97 3 Društveni doneski za 1878 . . . . 463946187 14216 66! 47816353 4 Protizračunjeni požari...... 290 — 123 60! 413 ;60 - 5 Deleži protizavarovalcev pri požarih 65404175 6281 35 71686 10 6 Deleži protizavarovalcev pri preis- kavanju škode ........ 1594 10| 301 42 1895152 7 Deleži protizavarovalcev pri darilih za pomaganje pri požarih..... 153 85 16 —j 169:85 8 Deleži protizavarovalcev pri stroških za sklicovanje in gašenje . . . . 13 35 — ■—! 1335 9 Poravnanje protizavarovanja . . . . 2048 3.H 2406 13 4454 46 10 Protizavarovalna provizija . . . . 22118 13 7555 28 29673:41 11 Obresti premoženja....... 41756 02 '— —i 41756 02 12 Dohodki posestev....... 10704 93 — —1 10704 93 13 Zaloga protizavarščin...... 2168 30 11472 68 13640 98 14 Povrnjena izvanredna zaloga škode . — 5000 — 5000 ■ 1115221 11 161878 06 • 1277099 06 Stroški. 1 Odpisanje doneskov, zavarščin in pri- 6092 tičnih davščin........ 55 15427 30, 21519 85 2 Izplačani požari........ 298616 64 24297 96 322914 60 3 Neodločeni požarne škode . . . . 4543 38 5426 12 9969 50 ■ 4 Stroški za preiskavanje škode . . . 7245 78 1132 60 8378 38! 5 Darila za pomaganje pri požarih . . 483 — 40 —i 523 — 6 Stroški za sklicovanje in gašenje . . 125 — — — - 125 7 Provizije........• . . . 28092 53 10516 57 38609 10 8 Protizavarščina........ 103569 44 44699 43 148268 87 Q Upravni stroški........ 57025 70 5074 95 62100 65 «7 10 Splošni stroški zavarovalnice . . . 13766 84 1225 40 1499224 11 Inventarialski stroški...... 145 4J 12 95 158:36 12 Delež pristojbinskega namestka 1. 1877 4023 30 — 4023 30 13 Hišni davek......... 3859 18 — — 3859 18 14 Popravni in drugi stroški posestev . . 2214 93 — — 2214 93 15 Zaloge doneskov in zavarščin . . . 482801 80 43718 11 526519 91 1164176 1012605 48 151571 89 87 Tedaj ostanek . : . 102615 52 10306 67 112922 19 C. Bilanca. h 12 13 14 15 16 Premoženje. 31560 gld. — ki- li 130 62125 1 Gotovina denarnice 2 Vrednostna pisma po vrednosti (kursu) of 31. decembra 1877: a) sreberna renta nom. 48000 fl. — kr. à 65-70 .... b) lotr. posojila 1. 1860 nom. gld. 10000,— à 111.30 .... c) posojilo grašk. mesta nom.' gld. 60600,— à 102.50 .... „ Kot kavcije in ročne zastave založene vred nostna pisma : sreberna renta nom. 14000 gld. — kr. po kursu od 31. decembra 1877 à 65.75 Založena istiua : a) v staj. Escomptebank v Gradci .... 31502 gld. 53 kr b) v graski zastavnici . 30000 „ — c) v denarnicah na Štajerskem in Koroškem 564285 „ 37 Posestva .......... 6 Menjice........... 7 Dolg namestnije ljubljanske .... 8 Dolg namestnije celovške . . . . 9 Dolg okrožnih komisarjev na »Štajerskem 10 Dolžni doneski in zavarščiue: a) za nova zavarovanja 2759 gld. 02 kr. b) za zavarovanja na nedoločen Čas in sicer za prejšna leta do leta 1876 ..... 13434 ,, 81 ravno to za leto 1877 6147 „ 99 c) doneski za potrebe leta 1878 zapovedani Delež pristojbinskega namesteka, ki pride na leta 1878—1888 Dolgi protizavarovalnih društev in raznih dolžnikov Dvomue tirjatve . . Zaloga protizavarščin Nezaloženi dolg oddelka za premakljivo blago Znesek 13588 87 101805 9205 625787 180015 6000 1025 7516 3079 90 63 43 15 22341 82 478163 53 12069 90 41216 01 830 32 13640 98 30525 90 1549811 44 10 12 Dolg. Zaloge požarnih škod .... Ne potegnjena odškodnina požarov Ne potegnjena darila .... Ne potegnjene podpore . . . Stroški, ki so se mesca januarja 1878 imeli plačati za zavezanje, potr ditev pogodeb in prejemov za IV četrtino 1877 ...... V letih 1878—1880 plačljivi deli pri stojbinskega namesteka . . . Vsota, ki jo imajo udeleženci poslopij iz ostanka leta 1877 v znesku 102615.52 gld. dobiti . . . Različni upniki...... Kavcije in ročne zastave . . . Doslužbenski zaklad zavarovalničnib uradnikov....... Zaloga društvenih doneskov in za varščin........ Re8ervui zaklad...... Znesek 18830 16498 117 200 400 3680 46394 68 4314 66 9205 — 19516 69 526519 91 904133 81 55 79 1549811 44 Opomba. Gotovi inventar pri ravnateljstvu, obeh namestnijah in okrožnih komisarjih v vrednosti od 2550 gld. 30 kr. v premoženje ni vštet. D. Reservni zaklad. Stanje reservnega zaklada 31. decembra 1876 . . . 870645 15 Novi dohodki: 1 2 3 4 5 Po pravilih reservnemu zakladu pripadajoča pritična davščina, potem doneski iz prejšnih let do inkl. 1. 1876 ......... Ostanek nezaložene škode lanskega leta........... Prejeto povračilo požarne škode iz prejšnih let z deležem vred, ki so ga imeli protizavarovalci pri nezaloženi škodi prejšnih let . . . Kursni dobiček pri lotr. posojilu 1. 1860 in pri graškem mestnem posojilu Reservnemu zakladu pripadajoči del od ostanka, ki se je leta 1877 pridobil, in sicer v oddelku za poslopja . . 56220 gld. 84 kr. v oddelku za premakljivo blago 5306 „ 67 „ 3228 2518 877 1923 61527 80 2 1 51 6 Drugi dohodki.............. 566 42 70641 66 Skupaj . . . — — 941286 81 Stroški. 1 2 3 4 5 6 7 8 Zbrisala se je davščina za premakljive reči in stareji doneski do inkl. 1. 1876, kakor drugi neiztirljivi zneski.......... Zbrisali so se konti posestev............... Zbrisal se je dolg štajerske „Creditbank'' v Gradci....... Pozneje izplačana odškodnina za požare iz prejšnih let...... Pokojnina in odgojevalni doneski............. Kursna zguba pri sreberni renti ............. Za deloma poravnanje nezaloženega dolga v oddelku za premakljivo blago iz leta 1875 v znesku od 41928 gld. 87 kr...... 3780 5375 4000 137 12125 264 67 11402 34 50 66 53 97 37153 Stan e reservnega zaklada 31. decembra 1877 . . . — — 904133 ! 81 Opomba. Kot reservni zaklad oddelka za premakljivo blago je po §. 10 pravil za premakljivo blago istina od 50.000 gld. iz reservnega zaklada oddelka za poslopja namenjena. Anton vitez Spinler 1. r., generalni tajnik. Za upravni odbor: Franc grof Meran 1. r., generalni ravnatelj. Franc Doser 1. r., knjigovodja. Za ravnateljstvo: Gustav pl. Conrad 1. r., predsednik. Račun so pregledali in z knjigami zavarovalnice v redu in soglasju najšli: v Gradci, 29. marca 1878 Josef Weis vitez Ostborn 1. r. Dragotin Ohmeyer 1. r. Dragotin Klecker 1. r. Ponatis se ne plačuje. J. M. Pajk-oTa tiskarna t Mariboru.