GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1998
352(497.4 Dobrepolje:
1 1998001:
s krai
letnik IV, št. 7
Po večtisočlctnem upanju in prizadevanju je Slovencem uspelo ustvariti lastno državo, ki nam pomeni temelj za "samostojnost, varnost in narodov vsestranski razvoj. Mlado slovensko državo lahko varujemo tudi na ta način, da pri mladih vzgajamo čut za državljanske vrednote ter ponos na lastno državnost, pa tudi zavedanje lastne preteklosti. To pa ni le dolžnost oblasti in vzgojnih institucij, ampak naj bi postalo temeljno poslanstvo vsakega posameznika.
Krepitev zavesti pripadnosti državi krepi tudi identiteto naroda. To pa pomeni ob sedanji globalizaciji v celotni družbi in ob vstopu v Evropo zelo važen pogoj za razvoj in preživetje naroda. Vsekakor to ni lahko, saj sedanji družbeni trendi ustvarjajo čedalje manj ugodno klimo za krepitev državljanske pa tudi narodne zavesti.
11 krepitvi te zavesti in samozavesti lahko bistveno pripomore osveščenost posameznikov in spodbujanje ter prizadevanje za krepitev ponosa na lastno zgodovino, kulturo in državnost. Naša majhnost pri leni ni in ne sme bili ovira. { M.S.
V
Na predvečer DNEVA DRŽAVNOSTI dve prireditvi v občini:
ob 20. uri v Strugah, organizator OO SKD Dobrepolje-Struge;
ob 21. uri na Vidmu, organizator: Občina Dobrepolje
Več o prireditvah na straneh 2 in 3
Dobrepoljska rokometaša Boštjan Grm in Gregor Škulj igrata v kadetski ekipi Inles Ribnica, ki je 16. maja osvojila naslov državnega prvaka
Stran: 24
julij 1998
Pred nami je spet največji državni praznik - dan državnosti. Letos mineva 7. leto naše samostojnosti. To je kratka doba, v kateri smo prehodili dolgo in naporno pot. Morda nam včasih trenutni problemi, ki jih ne znamo ali ne moremo rešiti, zatemnjujejo pogled na ta veličastni trenutek v zgodovini našega naroda. Ne dajmo se zbegati, bodimo ponosni na svojo samostojno državo in storimo vse, da se bomo v njej počutili dobro in varno.
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIM, NAJ S PONOSOM ZREJO NA PREHOJENO POT SLOVENSKE DRŽAVE IN JIM ČESTITAM OB DRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVU DRŽAVNOSTI!
ŽUPAN ANTON JAKOPIČ •—rgiESi—
/AAtffte čebijtffct za dem (J/iž/wiwb(i
Projekt "Dobrepoljski spominek" se uspešno zaključuje
Na razpis je prispelo 16 spominkov. Razstava s podelitvijo nagrad avtorjem bo v soboto, 27. junija, (več na strani: 8)
Izjemni uspehi KONJENIŠKEGA DRUŠTVA
DOBREPOLJE
Stran: 25
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec avgusta.
119980013,7
Še nekaj o sedanjih delih v občini
Ker bo sedaj malo počitnic tudi pri izdajanju našega občinskega glasila, je prav, da malo pogledamo, kako potekajo dela na naših letošnjih projektih.
Glavni in največji projekt je vsekakor gradnja šolskega prizidka, ki je več ali manj gotov. Sedaj pride samo še oprema in pouk in dejavnost vrtca se bo lahko začela. Finančna situacija seveda ni najbolj rožnata, ker država svojega dela ne poravnava tako gladko, kot bi bilo potrebno, vendar sem prepričan, da bo zadeva na koncu zaključena v zadovoljstvo nas vseh. Ponovno pa se moram zahvaliti vsem občanom, ki plačujete samoprispevek, da brez vašega denarja tega objekta še lep čas ne bi bilo. Denar je pošteno naložen in naši otroci bodo v lepih in sodobnih prostorih. Pojavljajo se nekatere kritike, češ da je na šoli grda streha. Morda res ni najbolj posrečena in ne bi trdil, da bi bila lahko tudi lepša, vendar pustimo tudi arhitektom in urbanistom svoj prav, vsekakor pa je kakovostna, saj s svojo železno cinkano konstrukcijo zahteva zelo malo vzdrževalnih del. Osebno menim, da so mnogo važnejši notranji prostori, ki so zares primerni in funkcionalni, k temu pride še sodobna oprema, da bodo naši otroci lahko zares zadovoljni. Pouk in varstvo otrok se bo pričelo 1 septembra, uradna otvoritev bo predvidoma v sredini septembra.
Končno bomo pričeli tudi z gradnjo mrliške vežice na Vidmu, čeprav nekateri že obupujejo, da iz tega ne bo nič, pa zagotovo bo. Priprava dokumentacije in načrtov je bila malo zahtevnejša, vendar imamo sedaj že izvajalca, ki bo z deli v kratkem pričel. Vežica bo po predvidevanju končana v letošnjem letu. Kot kažejo predračuni, pa bo verjetno potrebno z ureditvijo okolice počakati do drugega leta, ker za vse ne bo dovolj denarja.
Na posodabljanju cest dela normalno napredujejo. Zemeljska dela na cesti proti Rap-ljevem so končana, sedaj se bodo nadaljevala na Cesti, v Ponikvah in v Mali vasi. Predvidena je tudi preplastitev skozi vas Pod-goro. Izvajalec za asfaltiranje je tudi izbran in bo verjetno poasfaltiral vse v enem zamahu, ko bo pripravljeno. V večini primerov so tudi že zbrani prispevki prebivalcev k asfaltiranju. Načelo velja, da morajo biti prispevki zbrani pred izvajanjem del, drugače z deli ne bomo začeli. Kakorkoli obračamo, brez prispevkov samih prebivalcev
obnova cest še nekaj časa ne bo mogoča in reči moram, da večina ljudi to v celoti razume in enkratne prispevke k asfaltiranju tudi z veseljem prispevajo.
Na področju vodovoda je v izvedbi Komunalnega podjetja Grosuplje, že obnovljen del vodovoda na Cesti in na Vidmu proti Mali vasi, obnovljen bo še del vodovoda v Kompoljah, na odseku naprej proti Strugam. Najprej smo nameravali obnavljati vodovod skozi Ponikve, vendar je za obnovo skozi celotno vas bilo premalo sredstev, zato bodo narejeni drugi odseki, ki so tudi nujno potrebni obnove, Ponikve pa bodo v enem zamahu v planu drugo leto. Na območju Žolkna pri Kompoljah bomo izvrtali še eno vrtino, kot morebitni vir pitne vode. V vrtini, ki je bila narejena v lanskem letu, so namerili 1,2 litra pritoka na sekundo. To je manj od pričakovanj. Voda pa je zelo kvalitetna. Zadostovala pa bi skoraj za oskrbo vasi Kompolje, na primer. Vrtine za sedaj še ne bomo aktivirali predstavlja pa strateško rezervo, saj smo sedaj vsi odvisni od ene same cevi.
Občinska pomoč kmetijstvu se bo letos odrazila tudi na izvajanju agromelioracij, ki jih bomo izvajali na območju Ponikev. Komisija je teren pregledala, v kratkem bomo izbrali tudi izvajalca. Zanimanje je veliko. Še vedno je odprt razpis za ugodno kreditiranje kmetijstva in dopolnilnih programov v kmetijstvu. Kredit je možno dobiti preko občine za obresti TOM + 0. Drobno gospodarstvo se kreditira preko skupnega sklada treh občin s sedežem v Ivančni Gorici.
Seveda ne morem našteti vseh del, ki jih izvaja občina, navedel sem samo nekaj največjih, v katerih je zajetega največ denarja. Naj na kratko samo omenim, kam je še usmerjena dejavnost občine. V Predstrugah iščemo lokacijo za igrišče, ki ga ta vas zelo potrebuje. Odločitev mora biti več ali manj odvisna od samih prebivalcev. Lokacijo bomo potem uvrstili v zazidalni načrt, ki je za to vas v postopku in nadaljevali s pridobivanjem zemljišča. V postopku je tudi zazidalni načrt za novo obrtno cono med Pred-strugami in Ponikvami. Nekaj del bo opravljenih tudi na vzdrževanju Jakličevega doma in ureditvi nove osvetlitve odra, ki je ze-
lo problematičana. V Strugah bomo dokončali prekrivanje šole.
Morda ni odveč reči nekaj besed tudi na temo, ki se tudi sliši tu in tam. Ali so sredstva občinskega proračuna enakomerno porazdeljena po občini. Trudimo se, da bi bila ta sredstva porazdeljena čimbolj pravično z ozirom na število prebivalcev, vendar obračun ne more biti vsako leto, če hočemo kaj narediti. Sredstva moramo skoncentrirati, da se lahko kaj naredi. Tudi delamo določena dela, na primer na Vidmu, ki pa se tičejo tako Vidma kot Zdenske vasi ali Ho-čevja. Na primer šola in vrtec, vsi ga bomo imeli. Tudi razmerje Dobrepoljc-Struge je proporcionalno kar izenačeno. V Strugah smo naredili več cest, V Dobrepolju pa gradimo šolo in vrtec, ki bosta stala skoraj 200 milijonov in mrliško vežico, ki bo stala preko tridest milijonov, skupaj z okolic a okoli 50, čeprav smo v dobrepoljskcir, tu obnovili tudi še razmeroma veliko cest, gradimo kanalizacijo, obnavljamo vodovod itd. Vsi skupaj lahko mirno ugotovimo, da smo v danih okoliščinah in seveda s pomočjo lastnih sredstev, tako v obliki samoprispevka, kot z enkratnimi prispevki za gradnjo in obnovo cest, naredili v teh letih veliko delo. Tudi nismo spustili nobene možnosti, če je bilo možno pridobiti še kakšen dodatni vir prihodka, tako bomo nadaljevali tudi še naprej.
Pa lepo pozdravljeni!
Vaš župan Anton Jakopič
OO SKD Dobrepolje -
vabi
na proslavo ob
DNEVU DRŽAVNOSTI
v sredo, 24.6. 1998 ob 20. uri pred OŠ Struge
Po proslavi bomo skupaj s PGD Struge pripravili družabno srečanje ob dobri hrani in pijači.
VLJUDNO VABLJENI!
VABILO
VSE OBČANE VABIMO NA OBČINSKO PROSLAVO S KRESOVANJEM OB DRŽAVNEM PRAZNIKU
VNOSTI
PROSLAVA BO NA PREDVEČER PRAZNIKA 24.6.1998, OB 21. URI NA VIDMU ZA JAKLIČEVIM DOMOM
Najprej bo priložnostni kulturni program, v katerem sodelujejo:
- Dobrepoljska godba - Recitatorji dramske skupine - Pevke in pevci OŠ Dobrepolje
Slavnostni govornik bo podžupan Občine Dobrepolje JOŽE
LENARČIČ
Za kurjenje ognja in ozvočenje bo poskrbela KOMA 750 Razveselil nas bo tudi OGNJEMET Prireditev bo povezoval IVAN GRANDOVEC
Po prireditvi se bomo zadržali na prijateljskem klepetu ob stojnični V ponudbi.
Prireditev bo v vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bo osrednji del v dvorani Jakličevega doma na Vidmu.
V popoldanskih in večernih urah, pred prireditvijo, pa se bodo na igrišču odvijale priložnostne športne igre.
Prisrčno vabljeni! Občina Dobrepolje
Praznovanje s kresovanjem je bilo organizirano že v lanskem letu, ko so na prireditvi nastopili vsi zbori iz občine. Namen je bil, da bi bil nastop vseh zborov iz občine, skupaj z godbo in s skupno zapeto državno himno ter prijateljskem druženju, tradicionalen, vendar se je ponudila priložnost, da odhaja dobršen del pevcev prav v teh dneh na romanje v Sveto deželo, zato skupnega nastopa vseh pevcev ne bo. Nadoknadili bomo naslednje leto. Za dobro praznično razpoloženje bo poskrbela naša godba, ki nikoli ne zataji, in drugi nastopajoči. Na novo se v naše praznovanje vključujejo športniki. Tudi športna tekmovanja ob največjem državnem prazniku naj bi postala tradicionalna^Esidite ne bo
vam žal!
KNJIŽNICA GROSUPLJE
--Adamičema 15-
Pomoč na domu s pomočjo javnih del
Občina je po zakonu zadolžena tudi za reševanje socialnih problemov in stisk ljudi. Za te namene sicer ni na razpolago zelo veliko denarja, vendar nekaj najbolj nujnih reči pa vendarle moramo narediti.
Eno od področij dela je tudi skrb za ostarele in bolne, ki sami nimajo nikogar, ki bi hotel zanje skrbeti. Socialni problemi danes mnogokrat niso več samo materialne narave, saj samo še manjši del občanov nima neke, vsaj skromne kmečke pokojnine. Mnogokrat materialnega problema sploh ni, obstaja pa problem, ki je seveda povezan s starostjo, ali osamljenostjo. Prizadeti se težko sam oskrbuje z vsem potrebnim ali pa sam poskrbi za osnovno higieno, ker je pač bolan ali ostarel. To je naravno in vsak človek, če ne umrje že v mlajših letih, pride enkrat v takšno stanje. Takrat potrebuje pomoč drugega človeka sorodnika ali bližnjega. V svetu so že zelo razširjene oblike samopomoči upokojencev med seboj. To poteka tako, da tisti, ki so še vitalni in lahko še delajo pomagajo tistim, ki več ne morejo delati. Ta pomoč je različna. To je lahko prinesti iz. trgovine, pospraviti stanovanje, preobleči posteljo, prinašati hrano iz bližnje restavracije, ali kaj podobnega. Medsebojna pomoč je seveda brezplačna. Korist od tega imajo vsi, tisti, ki prejema in tisti, ki daje - pomaga. Tisti, ki pomaga se počuti koristen in se mu s tem veča samozavest, obenem pa takšna organizacija tudi prinaša možnost, da bodo tudi sami deležni takšne vrste pomoči, ko bo nastopila potreba. Mnogokrat se ta pomoč kaže samo v tem, da človeka nekdo obišče in se z njim pogovori. Ta oblika pri nas še ni zaživela, toda mislim, da je zelo lepa in bi jo bilo primerno uvesti. Pri nas imamo zelo močno upokojensko društvo z nad 400 člani. Menim, da bi bilo v društvu dobro razmisliti tudi o takšni sekciji za samopomoč.
Razumljivo je, da pomoč ostarelim največkrat nudijo njegovi najbližji, zakonci, če so še pri močeh, otroci in sorodniki. So pa primeri, ko nekdo nima bližnjih svojcev, ki bi mu lahko pomagali. Takrat je dolžna za to poskrbeti občina.
Občina trenutno na tem področju, predvsem plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje vsem, ki niso zaposleni in nimajo nobenega vira za preživljanje, niti nikogar, preko katerega bi bili zavarovani, plačuje oskrbnino za domove tistim, ki nimajo svojcev, ki bi lahko zanje plačevali, daje manjše enkratne pomoči zares nujnim primerom. Socialne probleme za občino spremlja in urejuje Center za socialno delo Grosuplje in delno tudi Center za socialno delo Kočevje. Center za socialno delo Grosuplje si zelo prizadeva, da bi povečal dejavnost na terenu v obliki pomoči na domu. Tu gre za enako obliko pomoči, kot sem jo omenil zgoraj, vendar gre tukaj za plačanega delavca, ki bi to pomoč opravljal. Trenutno obstaja možnost, da bi to opravljala v občini ena delavka v sklopu javnih del. To delavko bi delno plačevala država delno pa občina, v skladu z zakonom o javnih delih. Delavka bi za posameznike lahko opravljala nujna dela kot:
- delna gospodinjska pomoč,
- pomoč pri osebni higieni,
- dostava kosila iz bližnje gostilne, če bi prizadeti želeli (plačati bi ga morali sami),
- pomoč pri zdravstveni oskrbi ( prevoz k zdravniku, prinašanje zdravil itd),
- prinašanje potrebnega iz trgovine itd.
Takšno obliko pomoči je za ljudi zelo dobrodošla, ker mu omogoča, da preživlja svojo starost, vsaj še nekaj časa doma v svojem okolju.
Center za socialno delo Grosuplje je objavil razpis v našem glasilu, da se lahko prijavijo vsi, ki bi takšno pomoč potrebovali, endar ni bilo prav velikega odziva. Sedaj ne vemo, ali res ni takšnih, ki bi takšno pomoč potrebovali ali ljudje niso razumeli razpisa. Prosim torej vse stalne prebivalec Občine Dobrepolje, ki ste sami potrebni pomoči ali če veste za nekoga, ki je pomoči te vrste potreben, pa nima nikogar, ki bi mu lahko pomagal, da se prijavi, ali ga prijavite na Center za socialno delo Grosuplje (tel 761-11) ali lahko tudi na Občino Dobrepolje (tel 787-926). Dela bi predvidoma začeli opravljati v drugi polovici leta. Nihče nikoli ne ve, kdaj bo odvisen od tuje pomoči. Ker obstaja možnost, da mu pomagamo, naj ne bo nikomur težko zaprositi zanjo, mi pa orno storili vse, da mu bo življenje lažje prijetnejše.
vaš župan Anton Jakopič
e
Slovenija, Evropska unija in poreklo blaga
Zadnja leta smo priča velikih sprememb. Te niso posledi ca le naših slovenskih osamosvojitvenih odločitev, marveč se spreminja tudi Evropa in ostali del sveta. Najrazličnejši mediji nas seznanjajo z mnogimi novostmi, vendar dokler te sami ne spoznavamo ali "čutimo na lastni koži", jih težko razumemo, smo skeptični in smo navadno do njih zelo kritični.
V današnjem razmišljanju se bom omejila na gospodarski segment in njegovo nujno povezavo z Evropsko unijo (EU), kajti prvi se je moral soočati z evropsko zakonodajo. Vprašanje carin in carinskih postopkov je eno izmed najpomembnejših vprašanj v času vključevanja Slovenije v EU. Nova carinska zakonodaja je pričela veljati že s 1. 1. 1996 in je narekovala popolnoma drugačno poslovanje s carino. Kaj sploh je EU in zakaj toliko govora o njej in slovenski povezavi z njo!?
Po osamosvojitvi Slovenije so proizvodna podjetja za izgubljene jugoslovanske trge večinoma poiskala nova tržišča v državah EU. Kar 75% vseh izvoznikov ima zunanjetrgovinske partnerje v EU. Te odločitve seveda niso bile enostavne, vendar za preživetje se naredi vse! Proizvodi oz. proizvodnja nimata svoje cene, če ni za to odgovarjajočega trga oz. kupca. Evropa je sprejela naše blago po merilih in zakonih, ki jih je predlagala ona. Zahtevnost in standardi tega trga so marsikatero podjetje prisilili, da se je reorganiziralo ali pa še naprej životari, kajti lastna dežela ni nič dopadljiva do težav, ki jih preživljajo izvozniki. Po podatkih GZS je pet glavnih vzrokov, ki izčrpavajo izvoznike: pretirane domače obremenitve na posamezen proizvod, nedodelana industrijska politika, pomanjkljivi predpisi, valutni tečaj in nadležni dodatni stroški dela. Gotovo pa bi imeli tudi izvozniki sami kaj pripomniti.
Da bi se blagovni pretoki med različnimi državami pospešili, posebno izvoz manj razvitih držav, so bile uvedene t. im. sheme preferecialov, to je popolno ali delno oprostitev plačila carinskih dajatev, v kolikor so izpolnjeni potrebni pogoji t. im. izvorni kriteriji. Države EU, to je petnajst držav ( Nemčija, Avstrija, Italija, Velika Britanija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luxcmburg, Švedska, Finska, Irska, Grčija, Španija, Por-
tugalska, Danska) so Sloveniji, tedaj še Republiki SFRJ, že leta 1971 nudile prefo i-cialnc ugodnosti. Pospeševanju izvoza j' io namenjeno predvsem industrijskim izdelkom, manj pa kmetijskim proizvodom, ki so v razvitih deželah eno od najbolj občutljivih gospodarskih področij. Zaradi negativnih zapletov leta 1991 nas je EU izključila i/, ugodnosti, vendar smo se že sredi leta 1993 ponovno vključili v seznam koristnic, kljub temu da je Slovenija z EU sklenila sporazum o sodelovanju ali kooperacijski sporazum, ki predvideva uporabo spričeval o prometu blaga FUR 1 in EUR 2. Mnogo izvoznikov ne pozna dovolj dobro vseh tehničnih podrobnosti v zvezi s koriščenjem preferencialnih ugodnosti. Na drugi strani pa so uvozniki, ki s tem niso seznanjeni, čeprav imajo v večini primerov koristi od takšne uvozne obravnave.
D.
Najrazvitejše evropske države so se v njem desetletju zavedale, daje potrebno nekaj storiti, da bodo lahko še naprej tržno konkurirale vse bolj prodornemu trgu držav Daljnega vzhoda in ZDA. Ministrski svet FS je že leta 1993 razmišljal o poreklu blaga, ki je bil do tedaj prelinjen inštrument za vodenje trgovinske politike v mednarodni menjavi, od tedaj naprej pa naj bi se uporabljal kot orodje za vodenje ne samo ekonomske politike, pač pa mednarodne politike v širšem smislu. Proučil je vpliv spremenjenih pravil o poreklu na trgovino med državami EU, EFTE (Švica, Liechcnstein, Islandija in Norveška) in srednje in vzhodnoevropskimi državami (Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Litva, Latvija, Estonija, Bolgarija, Romunija in Slovenija). Sprejeto je bilo stališče o poenotenih pravilih o poreklu v preferencialni trgovini. Ministrski svet je bil mnenja, da bi ta strategija spodbudila gospodarsko sodelovanje po vsej Evropi ter da predstavlja bistveni element
Naš kraj
Aktualno ■MKZEEZl 5
predpristopne strategije za pridružene države oz. vse tiste, ki si prizadevajo za polnopravno članstvo v EU. Evropa mora državam kandidatkam za pristop ponuditi ravno pravo mero gospodarskih koristi, da bodo le te večje od morebitnih negativnih posledic vključitve v EU, hkrati pa morajo biti gospodarski interesi EU čimbolj zaščiteni. Poenotena evropska pravila o poreklu, namenjena uporabi pri trgovanju znotraj nove "cone proste trgovine v Evropi", ki ji nekateri pravijo tudi "sistem panevropske diagonalne kumulacijc porekla blaga", so zaživela 1.1. p: > - 22 držav, po 1. 7. 1997 p?/'(;ostalih sedem držav, skupno 29 držav. Pred vstopom so morale vse članice izpolniti tri pogoje: sklenitev sporazuma evropskega tipa (asociacijskega sporazuma) z EU, sklenitev vseh medsebojnih sporazumov o coni proste trgovine ter vključitev identičnih novih evropskih pravil o poreklu blaga v te sporazume. Slovenija je celo prva dosegla ta merila. Za slovensko trgovinsko menjavo se je tako odprl razširjen trg, na katerem živi 485 milijonov potrošnikov. Na tem trgu lahko brez omejitev nabavljamo materiale ter tja tudi 1» I,ljamo, vendar je takšna tr-gcTroia mogoča le s proizvodi, ki imajo status blaga s poreklom v skladu z novimi evropskimi pravili o poreklu blaga.
Kaj pomenijo nova pravila za izvoznike zgoraj omenjenih držav?
Poreklo blaga je obravnavano v posebnih Protokolih posameznih sporazumov med Slovenijo in EU, EFTO in CEFTO ter so med seboj identični, vse ostale države se tretirajo kot t. im. države tretjega sveta, s katerimi ni prepovedano trgovati, vendar je potrebno za izvožene materiale iz tega dela sveta, ki so namenjena za vgradnjo v izdelke za izvoz v države evropske kumula-cije, plačati uvozne dajatve po nacionalni carinski stopnji ali določeni maksimalni stopnji 5%. Izvoznik mora tako dobro
premisliti, kje bo nabavljal materiale, da bo za njih dobil dokazila o poreklu blaga, da si bo uredil svoje skladiščno materialno poslovanje ter sledljivost uporabe v določene izvozne artikle, kajti ob vsakokratnem izvozu v države panevropske kumulacijc bo moral za dosego porekla in s tem carinskega prefe-rcnciala, dokazovati po določenih pravilih iz Protokolov vgradnjo vseh materialnih komponent in njihovega porekla v izvozne produkte. Ce tega ni mogoče doseči ali dokazati, proizvod pri kupcu ne bo imel carinskih ugodnosti, kupec bo moral plačati carinske dajatve, tako se blago za kupca podraži in prej ali slej se izgubi tržna konkurenčnost.
Sliši se precej komplicirano, a v resnici je mnogokje še huje, kajti z omenjeno problematiko se ukvarjajo izvozni referenti, ki so več ali manj prepuščeni svoji iznajdljivosti. Obravnavana tema je silno pomembna in mora zajeti kompleksno poslovno obravnavo in odločitev. Tuji trg nas bo ocenjeval tudi po čim hitrejši pridobitvi statusa pooblaščenega izvoznika, to pa je celovita poslovna ureditev poslovanja ISO 9001 ter preverbi potrebnega znanja na carinski upravi RS.
Vključevanje v EU pomeni izziv, nove priložnosti, ne pa izgubo na vseh možnih področjih. Čim prej bomo prepričani v to, tem prej bomo lažje premagovali ovire, ki še stojijo na naši poti.
Čeprav Slovenija gotovo ni več nerazvita država (9161 USD bruto domačega proizvoda na prebivalca 1. 1997) in je že del panevropske kumulacije, nam nekatere države še vedno priznavajo določene ugodnosti iz statusa države v razvoju. To so še ZDA, Kanada, Japonska, Avstralija in Nova Zelandija, od 1. 1993 pa tudi Rusija, Belorusija in Ukrajina. O teh tržnih povezavah Slovenije pa morebiti ob drugi priložnosti.
Tina Shawish
Politični utrip meseca
Medtem ko je bil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek na obisku v Avstraliji in Novi Zelandiji, so se doma nadaljevali vsakodnevni strankarski spopadi v Državnem zboru in medijih.
Tretja obravnava sprememb Zakona o denacionalizaciji ni pripeljala do dopolnitve k zakonu, ponovno pa se je izkazalo, da LDS in SLS nista usklajeni glede načina vračanja kmetijskih zemljišč in gozdov, med njimi tudi cerkvenih. Ljudska stranka, v nasprotju z LDS, zagovarja vrnitev zemljišč in gozdov v naravi, kadar pa to ni mogoče, naj bi upravičenci dobili nadomestno zemljišče. Neenotnost v koaliciji se kaže tudi v različnih pogledih na lokalno samoupravo.
Zaradi neučinkovitosti delovanja vlade na mnogih področjih je Janez Janša predlagal predčasne volitve, ki naj bi oblikovale strokovno vlado. Odziv strank ni bil navdušujoč, podporo je dobil le pri krščanskih demokratih. LDS mu je očitala, da je to le "drugačen način rušenja Drnovška", SLS pa misli, da ni razlogov za prehodno vlado. Gospodarsko in splošno stanje je vsekakor takšno, da bi nemudoma potrebovali boljšo vlado (po podatkih Evropske zveze znaša proračunski primankljaj 6,4 % bruto družbenega proizvoda), vendar pa imajo tudi prav tisti, ki pravijo, da bi bile volitve tvegane, saj bi bilo težko sestaviti novo koalicijo s stabilno večino.
Medtem pa se v državi ponovno poglablja politična in ideološka polarizacija. Tudi kdo jo poglablja, si javnost ni enotna. Generalni javni tožilec Anton Drobnič je s svojo izjavo o 27. aprilu, ki je po njegovem razdvojil Slovence, povzročil na nasprotni strani veliko prahu. Odzval se je sam predsednik države in na presenečenje mnogih napisal dve pismi predsedniku vlade. V prvem pismu se odziva na Drobničevo izjavo kot nesprejemljivo za nekoga na takem položaju, v drugem pa se čudi, kako je bil lahko Sečnik imenovan na mesto direktorja uprave za logistiko v obrambnem ministrstvu.
Stranke so se na obe pismi odzvale po pričakovanjih. V tem primeru so se stališča strank SDS, SKD in SLS zbližala. Del javnosti pa se zdaj sprašuje, kako lahko predsednik države narekuje kadrovsko politiko vladi in tožilstvu. Slišati je opozorila, da gre za vse večje favoriziranje tistih, ki so bili blizu oblasti že v prejšnjem sistemu.
Priložnost se ponuja tudi pri imenovanju novih ustavnih sodnikov, ki bodo zamenjali pet dosedanjih. Predsednik Kučan je že dobil 16 predlogov. Za izvolitev kandidatov, ki jih bo izbral, pa morajo dobiti v parlamentu 46 glasov.
Vsekakor ni pričakovati, da se bodo politične strasti kaj kmalu umirile. Pred nami so lokalne volitve, na katere se vse stranke že intenzivno pripravljajo, Tudi tiste, ki so pomen prejšnjih lokalnih volitev podcenjevale. Tako je LDS je na svojem programskem kongresu v Murski Soboti sklenila, da bo popravila napako izpred štirih let in namenila več pozornosti predvolilnim aktivnostim na podeželju.
M. S.
Ob 10. obletnici ustanovitve Slovenske ljudske stranke
10. maja 1998 smo člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke spet do zadnjega kotička napolnili veliko Unionsko dvorano v Ljubljani. 12. maja je namreč minilo 10 let od ustanovitve Slovenske kmečke zveze, predhodnice sedanje Slovenske ljudske stranke, ki je bila ustanovljena prav v tej dvorani, kot prva demokratična stranka v času prebujanja po dolgoletni enopartijski diktaturi.
V teh desetih letih se je stranka razvila iz pretežno kmečke stranke v veliko in močno stranko, v katero se vključujejo vsi sloji prebivalcev. Temelj stranke so seveda še vedno podeželski prebivalci, saj je stranka pravzaprav najmočnejši zagovornik interesov enakomernega razvoja podeželja in s tem tudi kmetijstva. S svojim delovanjem, odprtim pristopom in veliko notranjo demokracijo, ki jo ne premore nobena druga stranka, pa stranka širi svoj vpliv tudi v mestne, delavske in obrtniške sredine.
Stranka je po osmih letih več ali manj opozicijske drže vstopila v vlado. Odločitev je bila težka. Tudi delovanje v takšni koaliciji, v kateri so zelo različne stranke, je naporno in zahteva nadpovprečno prizadevanje. Toda dilema je bila v tem, ali ostati neprestano v opoziciji ali prevzeti odgovornost in se podati v vlado. Dejstvo je namreč, da v vladi lahko narediš več, prevzemaš pa tudi odgovornost. Z večinsko odločitvijo glavnega odbora stranke je stranka pristopila v vlado. V vladi dosledno zagovarja svoj program, čeprav mora biti zaradi narave koalicije in v dobro delovanja države pripravljena tudi na kompromisne rešitve. Stranka je in ostaja prva pomladna stranka in je sodelovanje v kakršnikoli koaliciji ne bo omajalo v stremljenju za dosego končnega cilja, ki vsekakor je varno, pošteno in prijazno življenje vseh državljanov v svoji državi. Mnogi so se ušteli, ker so računali, da bo s SLS v koaliciji lahko pometati, vendar je dejstvo
drugačno. SLS je s svojo dosledno in odločno politiko zelo resno posegla v dogajanja v državi in presenetila takorekoč vse. Od tod tudi napadi na stranko v različnih medijih, ki se ciklično pojavljajo. Napadi pa naj si bo od koder koli, ne pomenijo, da stranka dela slabo, pomenijo predvsem, da dela s svojo glavo in je pri tem uspešna. Prav to pa je mnogim trn v peti. Stranka torej je in ostaja prva in v tem tre-
Preden grem na kakšen pomemben pogovor, me opozorijo, da naj ne bom preveč neposredna in še dodajo: "No, saj veš, pa pozabi, da si feministka! Saj ne, da ti jaz ne dam prav, ampak, če hočeš kaj doseči: pozabi!" "Ljudje," pravijo ponavadi ti isti ljudje, "ne marajo feministk. Sedaj, pred volitvami, pa ti sploh ne bo v korist, če boš prostodušno povedala, da si feministka! Saj veš, ljudje ne marajo militantnih žensk, torej feministk!" Če v intervjuju na radiu ženska vsaj 5-krat glasno ne opozori, da ona pa prav zares ni feministka (v TV intervjuju pa je ta norma mogoče še malo višja!), potem je z njo gotovo nekaj narobe! Joj, mogoče pa je feministka!
Skratka, naj mi bo dovoljeno parafrizira-ti znanega dramatika: duh feminizma straši po deželi slovenski! Kaj je ta feminizem, če mora vsaka posebej poudariti, da nima nič z njim? Ali je to nekakšna revolucija z ženskim obrazom? Tisti, ki so v to prepričani in menijo, da je to zahteva po vladavini žensk nad moškimi, ga seveda odklanjajo. Tiste in tisti, ki feminizem oziroma feministično politiko razumemo predvsem kot zahtevo po udeležbi žensk pri vodenju in vplivanju na vodenje države, smo dclež-
nutku tudi najmočnejša pomladna stranka, ne glede na podtikanja in napadanja. Stranka ni sama sebi namen. Stranka je bila ustanovljena za to in deluje zato, da udejanja svojo politiko v dobrobit vseh državljanov s temeljno usmeritvijo, ki jo je izrekel tudi predsednik stranke Marjan Podobnik v slavnostnem govoru. Vse, kar je dobro za državo, je dobro tudi za Slovensko ljudsko stranko.
S to popotnico smo se udeleženci zadržali še na družabnem srečanju na ljubljanski tržnici, v prijateljskem kramljanju in se v prijetnem vzdušju vračali na svoje domove.
Anton Jakopič
ne obsodbe, češ da hočemo revolucijo. Toda feministična politika ni nič drugega kot politika zoper podreditvena razmerja, ki so vezana na spol.
Politika je prostor soočanja različ mnenj, interesov, zahtev in tisti, ki v njej delujejo, imajo možnost, da vplivajo na odločitve. Sprejemanje odločitev na vseh področjih življenja, je prava definicija politike. Odločitev, kako se bodo šolali otroci, je politična odločitev. Odločitev, kakšen bo obrambni sistem države, je politična odločitev. Odločitev, kdo bo dobival otroške dodatke in kolikšni bodo, je politična odločitev. Odločitev, kakšni bodo davki, je politična odločitev. Odločitev, ali bo delovna doba žensk enaka delovni dobi moških, je politična odločitev. Odločitev, ali bodo v neki občini namenili sredstva otroškemu vrtcu ali zgraditvi pokopališke vežice, je politična odločitev. Katere so potem tiste politične odločitve, ki žensk ne zadevajo, ki niso zanje, ki jih lahko moški sprejemajo v imenu žensk?
Takšnih odločitev ni, tako kot ni posebnih ženskih in posebnih moških vprašanj. So pa ženski in moški odgovori! Liberalna demokracija Slovenija želi odgovarjati, ta-
Vera Kozmik: Ni mi vseeno, zato sem feministka!
Preden povem kaj na kakšni prireditvi, mi ponavadi rečejo, naj ne bom preveč resna ali celo feministična. Ko me kakšna urednica ali urednik prosi, da naj kaj napišem, kot sedaj na primer, mi hkrati tudi reče, da so njihovi bralci in bralke pač povprečni ljudje in da naj ne bom preveč izključujoče feministična.
ko z moškimi kot z ženskimi odgovori in pri tem opozarja, da lahko oboji odgovarjajo z ženskimi in moškimi odgovori. Politika enakih možnosti je konstitutivni del politike Liberalne demokracije Slovenije, vedno je bila in bo tudi v prihodnje! Tudi zato smo se obvezali, da bo LDS v prihodnje:
1. dosledno uveljavljala sprejeta statutarna določila o zastopanosti obeh spolov za volitve organov stranke kot tudi za državne in lokalne volitve; pri tem bo njeno ravnanje takšno, da bodo ženske imele večje izvoli-tvene možnosti kot doslej. LDS je v svojih statutarnih določilih sprejela, da ne sme biti v kolektivnih organih stranke na ravni dr-
žave in na kandidacijskih listah za volitve v državni zbor noben spol udeležen manj kot s tretjino. Na listah za volitve v občinske svete ne sme biti noben spol praviloma zastopan z manj kot tretjino.
2. vse predlagane spremembe zakonodaje ocenila z vidika posledic na vzpostavljanje enakosti moških in žensk v družbi;
3. poskušala doseči takšno spremembo zakona o strankah, ki bo stranke zavezal, da v svoje programe in statute zapišejo, kako razumejo enakost moških in žensk in kako bodo načelno opredelitev zanjo v svoji stranki tudi uveljavljale;
4. nasprotovala takšnim spremembam
volilnega sistema, ki bi vplivale k manjšim izvolitvenim možnostim žensk;
5. nasprotovala zakonskim rešitvam, ki bi prispevale k zniževanju že doseženih socialnih pravic žensk ali k manjši konkurenčnosti žensk na trgu delovne sile ter jih s tem "prostovoljno" prisilila, da ostajajo doma;
6. zagotovila, da bo v naslednji vladi, vsaj tretjina ministrskih resorjev, ki bodo v pristojnosti LDS, vodile ministrice, v pristojnosti enega izmed ministrov ali ministric pa bo tudi zagotavljanje enakosti moških in žensk v družbi.
IM zbornika: "Zamolčani grobovi in njihove žrtve"
"Da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona." Ta slovenski pregovor lahko preberemo na začetku zbornika "Zamolčani grobovi in njihove žrtve", ki ga je pred kratkim izdalo Društvo za ureditev zamolčanih grobov Ljubljana - odbor Grosuplje, katerega predsednik je Franc Perme.
Zbornik je napisan v spomin vsem "znanim in neznanim žrtvam medvojnih in povojnih pobojev v letih 1941 - 1948", kot je minisano na uvodni strani, posvečen pa je i 50-letnici naselitve Slovencev leta 1948 v'?ffgentini in drugod po svetu.
Knjiga je bila predstavljena na zelo dobro obiskani slovesnosti, ki sta jo 22. maja organizirali občina Grosuplje in Splošno izobraževalna knjižnica Grosuplje, prisostvovali pa soji nekateri vidni predstavniki slovenskega političnega in družbenega življenja. Med bogatim kulturnim programom so udeležence pozdravili posebni gostje večera: dr. Jože Bcrnik, Danijel Malcnšck, Stanislav Klcp, dr. Ludvik Canžck, predstavniki hrvaških domobrancev in župan občine Rudolf Rome.
Zbornik, ki ga je na srečanju predstavil dr.Jakob Miillcr, prinaša v prvem delu sestavke o začetkih komunizma v Rusiji, oktobrski revoluciji in Stalinovem obdobju do razširitve komunizma v Slovenijo. V drugem poglavju se začnejo zapisi o posameznih dogodkih, pobojih po raznih krajih Slovenije, zbirni podatki o grobiščih itd. Čeprav je v tekstih poudarek na takratnem dogajanju v širšem prostoru Grosuplja, vsebina v
marsičem presega lokalni okvir. Med sestavki lahko beremo tudi odlomek iz knjige Franceta Nučiča "Struge zamolčani zločini". Sicer pa ima delo več avtorjev, razdeljena pa je na štiri večja poglavja: Zgodovinski uvod, Zamolčani grobovi in njihove žrtve, Križcv pot slovenskega domobranstva in Pričevanja. Poleg pretresljivih pripovedi in pričevanj, zgodovinskih ozadij in dokumentarnih zapisov ter govorov ob različnih pri-
ložnostih, vsebuje knjiga tudi pesmi različnih domačih avtorjev, slikovno gradivo pa je prispeval akademski slikar Jani Tršar, ki je bil tudi med prisotnimi na srečanju.
Franc Perme, glavni avtor zbornika, je v uvodu zapisal: "S knjigo, ki je pred vami in jo list za listom odpirate, naj se odpira siva koprena oblakov, ki zastira pogled v resnico o naši novejši zgodovini. Odstira torej kopreno, ki je prepovedovala našim očem, da nismo smeli videti tistega, kar smo dobro vedeli, in nam dopuščala, da smo lahko to videnje ohranjali le globoko v svojih srcih...
Knjiga ne kliče po maščevanju. V srcih bralcev mora ostati vera v usmiljenje in odpuščanje in ponuditi je treba roko slehernemu, ki nima okrvavljene."
Anton Žitnik pa med drugim pravi:" Verjetno je naslov (knjige) primeren vsebini in upamo, da bo zbornik dal bralcem in tudi udeležencem ene in druge strani dovolj snovi za razmišljanje o času, o ljudeh, o usodi, o prihodnosti in preteklosti."
M. Steklasa
Projekt "Dobrepoljski spominek" se uspešno zaključuje
Odziv na natečaj "Dobrepoljski spominek" je bil precej velik, saj je na naslov Turističnega društva prispelo 16 vzorcev spominkov, ki vsak zase na zanimiv način predstavljajo značilnosti doline, zato je imela ocenjevalna komisija pri izbiri najboljših treh zelo zahtevno nalogo.
Postopek izbire je temeljil na Pravilniku o natečaju in ocenjevanju turističnih spominkov Dobrepolje, ki ga je komisija sprejela na osnovi pravilnika Turistične zveze Slovenije. Projekt je vodil Stane Škulj, pri ocenjevanju pa so sodelovali poleg domačinov tudi naslednji strokovnjaki: dr. Boris Kuhar, prof. Olga Zupan in etnologinja Anka Novak. Kriteriji ocenjevanja so vsebovali umetniško etnološko in komercialno vrednost ter predstavitev značilnosti kraja. Komisija je prisodila prvo nagrado spominku pod šifro KASTUR, drugo nagrado je dobil spominek pod šifro VHODNA VRATA, tretja nagrada pa je pripadla spominku s šifro KOROBAČ. Zanimivi so bili tudi drugi izdelki: naprimer vzorci pod šiframi: KONJIČEK, KOŠARICA S SADJEM, ZOBOTREBCI, STARA OBRT DOBREPOLJA in še nekaj drugih.
Komisija se je odločila, da bo razstava vseh spominkov s podelitvijo nagrad avtorjem 27. junija ob 20. uri, v sejni sobi občine Dobrepolje.
Naj poudarimo, da smo s tem projektom pridobili tisto, kar smo že dolgo časa pogrešali - dobrepoljski spominek. Ker je ta košček naše dežele bogat po naravnih in kulturnih znamenitostih in še posebej po ljudskem izročilu, je tudi rezultat razpisanega natečaja bogata zakladnica spominkov, ki vsi skupaj in vsak zase predstavljajo Dobrepoljsko dolino.
Prispeli izdelki so vsebinsko zelo dobri, pa tudi po izvedbeni plati je večina kvalitetnih, zato bo možno večino teh izdelkov uporabiti za promocijo in tudi komercialne namene.
Komisija se je odločila, da se bo z najboljšimi spominki javila na letošnji razpis Turistične zveze Slovenije.
M. Steklasa
Turistično društvo Dobrepolje
vabi na
RAZSTAVO DOBREPOUSKIh SPOMINKOV
27. junija 1998 ob 20. uri
v sejni sobi Občine Dobrepolje
Po kulturnem programu bo sledila predstavitev spominkov in podelitev nagrad avtorjem. Sodelovali bodo dr. Boris Kuhar, prof. Olga Zupan in etnologinja Anka Novak.
VLJUDNO VABLJENI!
a
Literarni kotiček
Jože Štih
PESEM NJEJ
Tam kjer zrlo je moje oko
je vse umrlo, ledena zima
je lepša kot ta pogled,
a vendar v meni tli, dokler
bo bilo moje srce, zmeraj
bo prostor tudi za tebe.
Vsak cvet, vsak vonj
si ti, neizbrušen diamant,
vsaka" tvoja stopinja je moja,
dekle.
Najlepša cvetka je vzklila ko je tebe mati nežno poljubila prvič, koliko fantov je sanjalo samo o tvojih očeh, o enem samem kodru tvojih las. Veter te je božal kot nevesto, te varoval, bila si princesa brez kraljestva, a imela si nas, ki so ti vdihovali rožnati blesk tvojih lic.
O zakaj je veter enkrat pozabil na tebe,
tema je zagrnila tvoje oči,
iskra je ugasnila, a ostala nisi sama.
Nosili te bomo v nebesa, tam, kjer
spadaš in naj ti prva cvetka
vdahne zopet rožnati blesk in nas.
Življenje in medsebojna razmerja v Cerkvi
Človekova osebnostna zrelost in notranja svoboda pogojuje, kakšna medsebojna razmerja bo človek znotraj neke skupnosti gradiv.
Sodobni kristjan doživlja krizo identitete. To dejstvo potrjuje šibkost osebnosti pri sodobnem kristjanu, kar se izraža v omejeni sposobnosti za presojanje razmer, v osebni neopredeljenosti ob pomembnih vprašanjih, v pomanjkanju svežih idej, pa tudi v
Uglednosti in nenačelnosti. Vsemu daje pečat pogosto tudi egoizem, izguba čuta za pravičnost, poštenost in osebno odgovornost. Močno je opaziti tudi poveličevanje uspeha in imetja, podcenjevanje služenja...
Vsa to nam poraja vprašanje, ali lahkoverni ljudje, ki so vključeni v osnovnošolski ali mladinski verouk in pastoralo odraslih, odkrijejo Kristusa in ga sprejmejo za svojega Odrcšenika in potem v vsakdanjem življenju živijo iz vere?
V življenju Cerkve se zaznava, da nobena raven življenja Cerkve (škofija, dekanija, župnija) nima dovolj domišljenih pravil dialoga. To se še posebej čuti v pomanjkanju pobud in odmevov, ki bi v Cerkev prinesli novega Duha.
Na vseh ravneh Cerkve manjkajo struk-' te, kjer bi se sogovorniki lahko srečevali, ;\^iislili o dejanskem stanju in zbirali moti za uresničevanje pobud.
Dialog je za Cerkev bistvenega pomena. Za strpen dialog so potrebne nekatere prvine, ki jih s skupno besedo lahko označimo "kultura dialoga".
Poseben izziv za Cerkev je, da s pomočjo sinode bolje razvije dialog med dvema temeljnima principoma Cerkve: hierarhijo (odgovorni v Cerkvi: škotje in duhovniki) in božjim ljudstvom - vsemi krščenimi. V Cerkvi o pomembnih stvareh ne more odločiti večina, potrebno pa je prisluhniti različnim pogledom na svet in človeka in jih uskladiti z Božjim načrtom.
Za življenje v Cerkvi so posebnega pomena družina, mladina, duhovniki, redovniki in redovnice.
I >ancs družina zelo težko opravlja svojo nalogo. Mnogi starši se bojijo življenja. Medsebojni odnosi v družini so šibki, zato tolikokrat razpade ali na svojih članih pušča hude duševne posledice. Družina je tudi
vse manj vzgojiteljica, kar še posebno velja za področje vere. Mnoge družine so socialno in ekonomsko ogrožene.
Vprašanje je, ali Cerkev te stiske družine vedno prav razume in nanje ustrezno odgovarja.
Versko življenje mladih v zadnjem obdobju doživlja spodnjo kritično točko. Mla-
di potrebujejo prostor, kjer se čutijo sprejete in nagovorjene. Pripravljeni so sprejeti le "avtoriteto", ki izhaja iz prijateljstva in osebne življenjske doslednosti.
Ljudje od tistih, ki so se posvetili Bogu (duhovniki, redovniki, redovnice), pričakujejo, da bodo z besedo in zgledom znamenje vrednot, ki človeku omogočajo iskanje življenjskega smisla. Sinoda je priložnost, da se doreče odnos duhovnik - laik, da se vzpostavita večja solidarnost in sodelovanje med duhovniki, redovniki in redovnicami in da se resno ustavimo ob vseh stiskah in težavah, s katerimi se srečujejo posvečene osebe in pred katerimi si velikokrat zatiskamo oči. Skupen pristop k reševanju vseh teh težav, bi lahko olajšal marsikatero bolečino in povečal pričevalnost.
Pripravil Jernej Marenk
Da bi preživeli lep in prijeten nedeljski popoldan in večer v kraju družin,
Vaška skupnost in Turistično društvo Podgora
tudi letos organizirata družabno prireditev
Srečanje družin in f  prijateljev J
v nedeljo, 19. julija 1998 s pričetkom ob 15. uri
s prihodom oldtimerjev iz Škofljice.
Na srečanju bo bogat srečelov, družabne igre in stave,
pripravljamo pa tudi presenečenja. Za ples in dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Petra Finka, za tradicionalno dobro hrano in pijačo pa vaščani.
Vsi prisrčno vabljeni! Preživimo lep popoldan in večer!
Vaška skupnost TD Podgora
POGOVOR Z MILKO STRUBELJ
Idila nad Zdensko vasjo
Kako so človeške predstave dostikrat zgrešene. Včasih mislimo, da smo najpametnejši in da smo odkrili nekaj novega, boljšega, o čemer se našim prednikom še sanjalo ni. Pa se potem pogosto izkaže, da ni vedno tako. Verjeli ali ne - kmečki turizem, o katerem se dandanes v občini govori kot o neki novi perspektivni obliki turizma, je bil na nek način v naši dolini doma že pred drugo svetovno vojno.
Le da so takrat temu rekli drugače. To, in še marsikaj zanimivega, sem zvedela iz pogovora z gospo Milko Štrubelj, ki je v mladosti doživljala vso idiliko predvojnega vaškega življenja pri Sv. Antonu nad Zdensko vasjo.
"Pri Sv. Antonu smo imeli veliko hišo z gostilno in več sobami, ki smo jih oddajali ljudem, ki so prihajali na počitnice. Danes te hiše ni več, med vojno je bila porušena", začne pripovedovati gospa Milka. Takrat je bila še na pol otrok, pa se vsega še zelo dobro spominja. To so bila tista lepa trideseta leta pred drugo svetovno vojno. Spominja se družin in posameznikov, ki so prihajali na počitnice in ostajali pri njih po nekaj dni. Ker so bili mestni ljudje, večina je bila Ljubljančanov, so uživali v idiličnem okolju, posedali pod lipami, hodili na sprehode ali pa se sončili v mehki travi na rebri.
Sožitje je bilo obojestransko. 'Iako kot so domačini nudili pristno domačnost, so oni prinašali s seboj mestne navade in moder nejši pogled na življenje. Za tiste čase seveda. Predstavljajte si nelagodno počutje Mil-kinega starega očeta, ko je moral med delom hoditi mimo gospodičen, ki so se sončile v kopalkah. Res pa je, da se človek vsega navadi.
Čeprav govoriva o času pred več kot pol stoletja, se zdi, kot da gospa Milka pripoveduje o današnjih turistih, saj so bile tudi takratnim obiskovalcem podeželja všeč iste stvari. Domača hrana, naprimer, ki jo je znala tako dobro pripraviti Milkina mama, ki je kuhala tistim, ki so počitnikovali pri njih.
In kako se je v tistih časih, brez promocije v današnjem smislu, razvedelo za Sv. Anton nad Zdensko vasjo?
"Nekaj teh ljudi je bilo rojenih v Dobre-poljski dolini, pa so se po nekajletnem življenju v mestu kasneje vračali nazaj na po-
čitnice. Nekaj je bilo njihovih sorodnikov, bili pa so tudi različni drugi obiskovalci, ki so zvedeli za tako možnost počitnic od svojih znancev", pripoveduje gospa Milka in dodaja: "Prihajali so razni posamezniki in cele družine, med njimi se dobro spomnim Žužkovih, ki so izhajali iz Male vasi. Enkrat pa smo imeli na počitnicah celo družino iz Srbije. Za našo vas so zvedeli od sorodnika, ki je bil oficir poročen s Slovenko.
Morda se sliši nenavadno, a z gotovostjo lahko trdimo, da je v tistih časih vedelo za Sv. Anton veliko več ljudi, kot jih ve danes. Tudi zaradi tradicionalnih sejmov, ki so jih prirejali na tem prostoru. Tudi o teh ve gospa Milka povedati veliko zanimivega:
"Bili so štirikrat na leto: na tihi ponedeljek, 13. junija, 17. julija in na roženven sko sredo. Največji je bil na tihi ponedelj   '1
To je bil poseben dogodek za celo far< ,. je bil eden največjih sejmov v Sloveniji. Prihajalo je ogromno ljudi od vsepovsod. Prišli so na romanje iz ribniškega konca, i/. Kač ne, Strug in drugih bližnjih in bolj oddaljenih krajev.Takole se gospa Milka spominja teh dogodkov, ki so bili za vso vas praznik:
"Že dan pred sejmom so se začeli zbirati kramarji. Iz barake blizu cerkve, kjer so imeli spravljen les, so prinašali material in delali stojnice, ki smo jim rekli "štanti". Prenočili so v naši gostilni. Ker je bilo premalo ležišč za vse, smo jim položili blazine iz ličkanja kar po tleh. "Štanti" so bili postavljeni od cerkve pa do zadnje hiše, kjer je bila tudi gostilna, in to po obeh straneh, pa tudi za cerkvijo so bili. Pod lipami pa je bila narejena ograja, kamor so pripeljali'"' privezali živino, na tem mestu so se lQf kmeti sklepale kupčije. Na sam semanji dan so bile vse dopoldne maše. Po končanih mašah so se ljudje zbirali ob bogato oblo ženih "štantih". Bilo jih je toliko, da si težko prišel od enega konca do drugega, bilo je eno samo prerivanje. Ljudje so lahko kupovali vse mogoče, saj je bila razstavljena vsakovrstna roba, od metrskega blaga, konfekcije, čevljev do raznih igrač in gospodinjskih ter drugih uporabnih izdelkov. Vsak kramar je imel svoj določen prostor. Še danes vem, na katerem mestu je vsakokrat postavil svoj "štant" klobučar. Iz vasi so na ta dan prišle "kelnarice" in "kelnarji", da so stregli številnim romarjem. S semnji so bile povezane tudi druge stvari. Na "štantih" so prodajali lcctova srca, da so jih fantje kupovali dekletom. Veliko ženitnih ponudb se je sklenilo na teh sejmih."
Ob takem pripovedovanju nehote oživijo idilični prizori iz vaške preteklosti, ki so dajali navdih našim umetnikom. Gospa Mil-
ka, ki zdaj živi na Vidmu, pravi, da ji je bila vedno bolj pri srcu Zdenska vas. Tam je bilo vse tako pristno in domače.
"Vendar pa danes ni več tako lepo, kot je bilo včasih", se zamisli in doda: "Še ljudje so drugačni, včasih smo bili več skupaj, skoraj tako je že kot v mestu. Komaj se še pozdravimo in spregovorimo kakšno besedo, vsak gleda le nase."
Pa kaj hočemo. Časi so se temeljito spremenili in z njimi tudi naš način življenja. Včasih je gospa Milka poslušala fantovsko
petje, ki se je slišalo iz vasi Cesta, zdaj pa ob večerih gleda TV nadaljevanko Esmeraldo. Življenje pač teče naprej, vse se spreminja. Na srečo, se človek prilagodi vsem spremembam. Spomini pa ostajajo. Kaj bi brez njih? So vez s preteklostjo, brez katere ne bi bili to, kar smo.
Gospe Milki se lepo zahvaljujemo za pogovor in njeno zanimivo predstavitev nekdanjega življenja pri Sv. Antonu.
Pripravila M. Steklasa
redu volitve. Glasovali so o razrešnici starih organov GZS in izvoli nove. Predsednik GZS je zopet postal triinšestdeset letni Er-nest Eory, poveljnik pa šestintrideset letni Matjaž Klarič. Izvoljeno je bilo tudi predsedstvo GZS. Gasilsko regijo Ljubljana II. zastopa Božo Knez iz GZ Grosuplje.
Na podlagi vseh razprav so na koncu spre jeli kongresne usmeritve za delo novih or ganov v naslednjem petletnem obdobju v jasno začrtano potjo za delo in razvoj gasilstva v Sloveniji. Predsednik GZS je zaključil kongres z besedami: Gasilci želimo zagotoviti pogoje za organizacijsko stabilnost naše organizacije na vseh ravneh od prostovoljnih društev do GZ Slovenije. Zavzeli se bomo za strokovno, samostojno, humano in strankarsko neodvisno gasilsko organizacijo tudi ob prehodu v tretje tisočletje.
Sledila je veličastna parada, ki je bila ena največjih do sedaj. V tej paradi je sodelovalo tudi 36 članov vseh društev naše gasilske zveze. Potekala je po glavni ulici Sežane, mimo svečane tribune do stadiona, kjer je bil svečan zaključek z kulturnim programom in prikazom zanimivih gasilskih vaj.
Po uradnem delu smo si gasilci GZ Do brcpoljc ogledali še zanimivosti tega kraškega dela Slovenije. Kot prvo smo šli v jamo Vilenico pri Lokvi, ki je najstarejša turistična jama v Evropi. Prijazen vodič nam je res temeljito razkazal jamo in nas seznanil z vsemi njenimi znamenitostmi. "Vile niča" se imenuje tudi mednarodna literarna nagrada, ki jo vsako leto podeljujejo prav v njeni plesni dvorani. Na koncu nam je ostalo še nekaj časa za ogled zanimivega vojaškega muzeja Tabor v samem središču Lokev, z eksponati iz prve in druge svetovne vojne.
Polni lepih vtisov, prijetnih ogledov in veselega razpoloženja smo se v večernih urah vračali proti domu. Kljub napornemu dnevu nismo čutili utrujenosti. Dan smo preživeli prijetno in si nabrali novih moči za nove izzive.
Jože Lenarčič
POPRAVEK
V prejšnji številki Našega kraja je prišlo v članku "Mladinci PCD Struge so se udeležili republiškega gasilskega tekmovanja" do zamenjave imena enega od udeležencev tekmovanja. Za neljubo napako se prizadetemu in bralcem opravičujemo in še enkrat objavljamo imena nastopajočih tekmovalcev: PRIMOŽ MEDJA, ANDRE) PUGEL), MATJAŽ DEBELJAK, UROŠ PUGEL), IGOR PAPEŽ, MARKO RUS, UROŠ IVANČIČ, JOŽKO PUCELJ IN MARKO BOŽIČ.
Kongres gasilske zveze
z.Enkratno parado, na kateri je sodelovalo kar 3000 gasilcev iz vse Slovenije, predstavitvijo najstarejše pa tudi najsodobnejše tehnične opreme ter zborom na stadionu v Sežani v nedeljo 31. maja, se je slovesno končal trinajsti kongres Gasilske zveze Slovenije.
Vsakih pet let se sestane najvišji organ gasilstva v državi, to je kongres, ki je letos že trinajsti po vrsti. Priprave nanj so stekle že pred enim letom, in sicer na tekmovalnem področju za memorial Matevža Haceta, zanika organiziranega gasilstva na Sloven-,,n. V začetku maja je bilo izborno dr-žHvno mladinsko tekmovanje v Žižkih, katerega se je udeležila tudi tekmovalna ekipa PGD Struge, za članice, člane in veterane pa se je tekmovanje odvijalo v Novem mestu.
Predkongresne aktivnosti so bile zastavljene zelo široko. Organizirani so bili različni posveti s predstavniki države, občin, štabi CZ in vsemi akterji, ki delujejo na tem področju. Predsedstvo GZS je na podlagi tega izdelalo teze za smernice nadaljnjega razvoja gasilstva na Slovenskem, ki naj bi jih kongres sprejel. Smernice je predsedstvo dalo v obravnavo regijskim svetom in gasilskim zvezam. Te obravnave so dosegle vse kraje v Sloveniji pa tudi predlogov in pripomb je bilo veliko poslanih. Po istem principu so bili poslani tudi predlogi za novo izvoljeno vodstvo.
Gostitelj kongresa je bila Obalno-kraška regija s sedežem v Sežani, ki se je odvijal v soboto in nedeljo. Zbranih je bilo preko 200
delegatov iz cele Slovenije. Našo gasilsko zvezo je zastopal poveljnik Jože Zrnec. Prvega dne zasedanja so se udeležili številni ugledni gostje, med drugimi tudi predsednik parlamenta Janez Podobnik in obrambni ter resorni minister Alojz Krapež. Udeležence kongresa je v imenu več kot štiri-miljonske armade gasilcev iz 39 držav, članic mednarodne gasilske organizacije CT1F pozdravil predsednik Francois Maurer.
Tako iz poročila GZS kot iz uvodnega govora predsednika Erncsta Eorija je moč razbrati, da so gasilci tudi v Sloveniji mala armada, res velika sila, saj imajo v 1297 prostovoljnih gasilskih drušvih skoraj 120 tisoč članov. Na vsakih 15,6 kvadratna kilometra naše države imamo eno gasilsko društvo, kar je pravi fenomen v Evropi. Članstvo pa še vedno narašča. Predsednik GZS je v svojem govoru poudaril visoko raven ustvarjalnega sodelovanja med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci ter dejal, da so uspešno premagali nosilce idej, da je društvena organiziranost kot temeljna oblika gasilstva preživeta. Opozoril je na slab materialni položaj mnogih gasilskih enot, ki imajo zastarelo ali celo neuporabno opremo. Predlagal je, da v naslednjih petih letih slovenska vlada preko ministrstva za obrambo gasilcem poveča sredstva za 30%, za enak odstotek pa tudi sredstva požarnega sklada.
V nadaljnji razpravi je bila poudarjena tudi pomembnost izobraževanja novih kadrov, ki je zgledno urejeno v izobraževalnem centru na Igu. Izognili se niso tudi zaščiti gasilcev, zavarovanju, odškodninskim zahtevkom saj so gasilci pri svojem delu pogosto izpostavljeni nevarnostim in poškodbam.
Drugi dan kongresa so bile na dnevnem
^-1
12 I Prireditve
Naš krai
7/1998
Srečanje ansamblov
Preteklo je že nekaj let od zadnjega srečanja ansamblov Dolenjske, kjer smo vedno sodelovali tudi Dobrepoljci. Na pobudo Jožeta Zevnika smo se zopet z veseljem zbrali 18. maja na Krki.
Ob finančni pomoči Zveze kulturnih organizacij občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpolje in z razumevanjem Kulturnega društva Krka je nastopilo deset skupin in skupina učenk na diatonični harmoniki. Naj omenim nekatere že uveljavljene skupine kot so Poljub iz Žužemberka, Zelena dolina iz Dobrepo-Ija, Kvartet Grm iz Šmarja, Nasmeh iz Zagradca, Duo Tulipan, instrumentalni kvartet Mladi prijatelji, duo Mojca in Urška in še nekatere mlade obetavne skupine. Skupno vsem ansamblom pa je, da so pri vseh skupinah igrajo harmoniko bivši ali sedanji učenci Jožeta Zevnika. Nastop je bil hkrati tudi lepa oddolžitev prizadevnemu glasbeniku za njegovo neutrudno 50-let-no delovanje v različnih skupinah, saj je že leta 1948 prvič zaigral na gasilski veselici s pokojnim Režkovim Nacem iz Ceste.
V imenu vseh nastopajočih se mu tudi na tem mestu še enkrat zahvaljujem in mu želim še veliko uspešnih let pri delu z mladimi.
Marko Marolt
GLOBINSKO ČIŠČENJE BREZ PAPIRNATIH VREČK
ZA ZDRAVJE
čisti in ionizira vlaži in osvežuje dezinficira zrak v bivalnem prostoru
O
ZA ČISTOČO
sesa in stepa umiva in suši vse vrste bivalnih površin
e
IDROLAVA
ZDRAVJE IN ČISTOČA Z VODNO FILTRACIJO ZRAKA
mokro in suho globinsko čiščenje
O
globinsko stepanje
O
umivanje
O
sesanje
O
osveževanje zraka
e
LAVA
GLOBINSKO ČIŠČENJE VSEH VRST BIVALNIH
POVRŠIN BREZ PAPIRNATIH VREČK
'Ji d.o.o.
Andrej Skantelj, Podgorica tel.: 787 550
možnost priklopa električne stepalne krtače z lastnim motorjem (cena: 19.140 SIT) brez papirnatih vrečk, ker posesano umazanijo veže voda • energetsko učinkovit aparat olajšava pri odmeri dohodnine • brezplačna predstavitev in dostava na dom možnost nakupa do 12 obrokov • servisna mreža po celi Sloveniji • 2 leti garancije
Fotoreportaža
Medsolski glasbeni festival
KORAJŽA VELTA 98
Po uspelem šolskem tekmovanju je bil v soboto, 1 3. junija, v Jakličevem domu na Vidmu še medsolski glasbeni festival Korajža velja, ki sta ga organizirala OŠ Dobrepolje in Turistično društvo Dobre-polje s Studiem H iz Trbovelj, ki je nosilec teh festivalov. Njihov namen je iskanje novih glasbenih talentov in prispevek k oblikovanju popolnejšega pogleda mladih na glasbeno umetnost. -^o je bila prva tovrstna prireditev v na-, bčini, ki je nedvomno prispevala k bogatejšemu kulturnemu utripu kraja. Predstavili so se mladi talenti z različnih
šol: Borovnica, Ig, Ljubljana - Vita Kraj-gerja, Loški Potok, Šmarje Sap, Velike Lašče in Logatec.
Presenetila je izredna kvaliteta nastopajočih glasbenih potencialov. Strokovnjaki bodo najboljše od njih po pregledu tonskih in video posnetkov izbrali za festival, ki bo konec junija na Malem Lošinju in kjer bomo imeli tudi Dobrepoljci vsaj enega predstavnika.
Na fotografijah so pevci OŠ Dobrepolje, ki so bili na osnovi predhodnega šolskega tekmovanja izbrani za medsolski festival.
Tone Sleklasa
Katja Žnidaršič iz 8.a
Tina Gačnik iz 6. b
Primož Padar, 3. razred
Erika Kajtezovič, 8.a
Ingrid Novak in Jana Zajec. Na violinskih citrah ju je spremljal Jože Zaje
Maja Ferkulj iz Strug
Janez Gačnik iz 5. b razreda
Špela Nose in Ana Erčulj iz 6.a
Anja Drobnič, Andreja Volek, Tina Gačnik in Marija Sevšek iz 6.b
Iz Društva upokojencev
Piše: Konrad Piko
V nedeljo, 24. maja, smo imeli četrto sejo, na kateri smo razpravljali o izletu v Šentjernej ter o izletu na Bled, ki bo 27. junija, o čemer sem že pisal.
Piknik bomo imeli 4. julija, oprostite za neljubo pomoto. Težko je slediti spremembam. Mi navadno že en mesec prej planiramo, nekatere prireditve pa imamo v planu za celo leto vnaprej. Za enkrat imamo v programu samo to dvoje do kopalnega izleta, ki bo 18. avgusta. Šli bomo v Izolo, če spet ne bo prišlo do kakšnih sprememb med tem časom.
V društvu želimo, da bi se začeli ukvarjati s pevsko dejavnostjo. To sem že predlagal na občnem zboru, pa tudi na seji smo se o tem pogovarjali. Nekateri so predlagali, da bi se dogovorili za datum, ki bi bil najbolj primeren. Vodja zbora bi bila Jože Zevnik ali Vinko Tiselj. O datumu in vsem ostalem bi se bilo potrebno pogovoriti z njima.
Prepričan sem, da bi bilo zelo lepo, če bi nam uspelo ustanoviti mešani pevski zbor, ki bi potem nastopal na raznih prireditvah v občini. Tudi druga upokojenska društva imajo svoje pevske zbore, na primer v Grosuplju. Vse je odvisno od ljudi in njihove volje do petja.
Toliko za danes, zdaj prihajajo počitnice in čas za oddih.
Na koncu so se vsi nastopajoči zbrali na odru, kjer jim je Stane Škulj, predsednikTD Dobrepolje, podelil razglednice in turistični prospekt Dobrepoljske doline.
i*
_H
Družinski kotiček ^H"
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Otrokove pritožbe zaradi vaše kazni ignorirajte. Ne posvečajte nobene pozornosti niti enemu niti drugemu otroku, tudi tistemu ne, za katerega se vam zdi, da je nedolžen.
Otroci vas bodo še naprej preizkušali. Ravno, ko boste mislili, da ste jih odvadili prerekanja, bodo znova poskusili, ali vas lahko pripravijo do tega, da se postavite na to ali ono stran in jim posvetite pozornost. Takrat morate uveljaviti posledice strožje kot ponavadi in paziti, da se res na noben način ne vpletale.
REŠEVANJE PROBLEMOV V ŠOLI
Problemi v šoli skrbijo starše zato, ker se bojijo, da bodo otroke pripeljali do drugih težav. Če otrok nima dobrih ocen, starše skrbi, kako se bo otrok šolal naprej. Če ima težave z disciplino, jih skrbi njegovo kasnejše morebitno družabno življenje. Če jemlje šolo p/1 več zares, jih skrbi, da bo dobil čir na želodcu. Če je razredni y-- i tepač ali žrtev, jih skrbi, da se bo takšno obnašanje vleklo še v odrasla leta. Temu seznamu bi verjetno lahko dodali še nekaj svojih skrbi.
Šolski dnevi so le redko brez vsake skrbi - in starši so vedno najprimernejša tarča. Glede na to, da je osip v šolah višji kot kdajkoli prej, glede na porast najstniške nosečnosti, zlorabe alkohola in drog ter druženje v bande, si starši ne morejo kaj, da ne bi bili zaskrbljeni. Vendar se starši šoloobveznih otrok lahko izognejo potencialnim problemom, tiste pa, ki se vseeno pojavijo, lahko ustrezno razrešijo. Postanite aktivni v otrokovi šoli. Hodite na roditeljske sestanke, dneve odprtih vrat, atletske prireditve, glasbene prireditve in dijaške predstave. Dajte pobudo za sestanek z učitelji in se borite za svojega otroka.
Vedite, kaj se od vašega otroka pričakuje. Hodite seznanjeni s kodeksom vedenja, pričakovanji posameznih učiteljev in sistemom ocenjevanja. Če vas skrbi kaj, kar se dogaja v razredu, se o tem najprej pogovorite z učiteljem. Če se problem ne razreši, učitelju še enkrat povejte, kaj mislite. Če se situacija še vedno ne popravi, o tem obvestite ravnatelja in poiščite njegovo pomoč. Če boste sledili pravilni hierarhični lestvici avtoritete, boste s tem zagotovili najboljšo rešitev. Otroka pa morate spodbujati, da sčasoma tudi sam pove učitelju, če ima kakšen problem.
(se nadaljuje)
VSEM MLADIM IN STARIM
ŽELIMO LEPE POČITNICE!!!
Bližajo se počitnice, čas, ko si bo gotovo vsak rezerviral vsaj nekaj dni tudi za sprostitev. Človek ni stroj, zato je vsakdo celo dol-fKn posvetiti nekaj časa tudi samemu sebi, 1 /ostitvi, umiritvi in počitku. Odločili smo se, da bomo tudi mladinsko stran tokrat pripravili na nekoliko drugačen ,bolj zanimiv, počitniško navdihnjen način. Upamo, da vam bo všeč!
Janez Tomšič
Ć1
VEČERNA PRAVLJICA
Ko noč spusti se na zemljo, v vasi vse luči ugasnejo. Le odmev psa, ki doni v višino prodira skozi smrtno tišino.
Z njim joka mlado dekle,
saj v njenem srcu ljubezen gori.
•t/Njcnc solze so kot biseri -dragoceni, neminljivi, ki v podobo njega se spoje.
Kakor tat prikrade v njeno se srce, jo nežno prime za roke, obriše solze ji z oči, rodi ljubezen se v objemu noči.
S prsti se dotika njenih las
in s poljubi moči ji obraz.
Ko roka po telesu ji polzi, slišati je le
njunih src utrip in misel ljubim te.
Pravljična noč počasi poslavlja se in sonce v objemu zarje jutranje osamljena srca ne prebudi, kjer hrepenenje po ljubezni le gori.
Helena Hočevar
SPREJETI SAMEGA SEBE
Zaupanje vase se krepi na.dobrih izkušnjah s samim seboj. Tudi v tem je ena od dragocenih življenjskih modrosti. Dobre spomine, moramo zbirati in shranjevati, ker nam krepijo zaupanje vase in pogum.
Seveda se spominjamo tudi neuspehov, nesreč in neljubih dogodkov.Toda pri tem moramo biti zopet stvarni. Nihče ni gola vsota samih napak. Sprejeti moramo samega sebe, kajti naša lastna osebnost je edini pripomoček, s katerim si lahko sami pomagamo. Pri tem nas mora krepiti in nam dvigati zaupanje vase prepričanje, da smo vendarle tudi mi nekaj in nekdo.
Dr. Anton Trstenjak
MISEL
Mladost ima veliko prednosti pred starostjo: v sebi skriva semenje svoje prihodnosti.
Enega pa nima nikoli: pospravljene letine dozorelega človeškega življenja.
ŠALE:
Janezek s kolesom drvi po klancu navzdol. Spodaj se policaj zadere: "Ustavi se, luči nimaš!"
Janezek: "Bcjž, bremz tut ne!"
Janezek, povej no, koliko je 3x3! Deset!
Koliko je 3x3? Deset!
Janezek! Koliko je 3x3?! Deset! Kaj si gluha?!
Janezek dobi novo kolo. Pelje se prvi krog okoli hiše in pri drugem krogu vpije:
"Glej, mama, peljem se brez rok!" In tretji krog zavpije: "Glej mama, zdaj se peljem brez nog!" In sledi četrti krog, zavpije: "Glej mama, brez zob!"
Policaj pridrvi v vas, se ustavi pri očancu in ga vpraša: "Ali ste videli, oča, da so se tu mimo peljali kakšni cigani?" "Žal ne. Drugič se pa bolj skupaj držite!"
Elisabeth S. Lukas
Tako si upaš delati z mano samo zato, ker sem slaboten in nebogljen dedec...
TRGO JAN d o □
Videm 42b
1312 Videm Dobrepolje
v mesecu juliju
PIVO Union pločevinka, 0,50 1.......................................... 119,90
PIVO Union pločevinka, 0,331........................................... 99,90
PIVO Union Radler, steklenica, 0,50 1............................... 113,90
PIVO Laško pločevinka, 0,5 1............................................. 119,90
PIVO Veseli menih, steklenica, 0,50 1................................. 80,00
KAVA Barcaffe 100g........................................................... 169,90
KAVA Barcaffe 1kg............................................................. 1.390,00
VINO namizno belo Vinag, 1 1........................................... 159,90
DEIT multivitamin PVC 1,51.............................................. 125,00
SIRUP Dana 3 I, 5 okusov.................................................. 699,90
NAPOLITANKE lešnik 1 kg Žito...................................... 499,90
MAJONEZA Helmans 680 g......................................... 499,90
PRAŠEK Ava 3,5 kg ................................................... 699,90
SLADOLED Gospodična 2 I ........................................ 649,90
Trgovina je odprta od 7.00 - 20.00 sobota 7.00 - 13.00 in 17.00 - 19.00 ■ nedelja 8.00 - 11.30
NapisalLso...
"...Imamo v glavnem ideologe, ki se imajo za sociologe. Stari partijci so najbrž srečni, ko vidijo svojo zlato družboslovno in novinarsko mladino pri delu. Manj srečni pa smo bralci. Vse, kar napišejo, je povsem predvidljivo. Niha le količina besa, žaljivk inialtavega humorja na račun političnih nasprotnikov, seveda izključno opozicije, kar nam je pač že od nekdaj znano, pravi "deja vu". Zato je vse skupaj videti zastarelo, okorno, in nekoliko smešno, čeprav preoblečeno v evropska levičarska oblačila. In zato se nam tako pogosto dozdeva, da smo spet nekje v sedemdesetih, da so nas zasukali nazaj. Demokracija, če ni diktatura, takega stanja, kot smo mu priča, ne prenese dolgo. Tudi mediji se bodo morali spremeniti. Ura evropske resnice se bliža. Morda je eno od znamenj tudi novi dnevnik."
(Drago Jančar v Jutranjiku)
... "V naši stvarnosti se uvaja enoumna, "znanstveno" pohabljena šola, ki pod krinko "nevtralnosti" uvaja anarhično in ateistično vzgojo. Tako imenovana "po-zitivistična znanstvena nevtralnost" zavrača vse nematerialno in je v temeljnem nasprotju z resno znanostjo, ki nikdar ne trdi nič takega, česar ne more dokazati. Pozitivistični pristop zavrača tudi etična načela humanizma in njihovo moral-noobvezno izvajanje. Sedanja šolska reforma izrinja ali omejuje vse vrednotne vzgojne vsebine in oblikuje vrednotno izpraznjene, materialno pretirano odvisne in lahko vodljive mladostnike. Skrbno proučevanje celotne šolske reforme in togo vztrajanje oblasti pri "nevtralnosti" šole je pokazalo reformno politiko, ki temelji na izločanju temeljnih življenjskih vrednot in manipuliranju z današnjo mladino. Sedanja politika šolske vzgojne razpuščenosti pospešuje razpad narodnih, državnih, družbenih in občcčlo-veških vrednot, to pa vodi v kulturno siromašenje ter moralno in fizično propadanje slovenskega naroda."
(Vinko Vodopivec v Novi reviji)
22. april - dan zemlje
Življenje - da ali ne?!
Imamo oči in ušesa, da zvemo, kaj se dogaja. Ali ko gre za naravo, za obstoj življenja, smo gluhi in slepi. Zakaj? Ne vem, nimamo opravičila.
Danes smo že tako daleč, da bo čez dobrih trideset let prišlo do samouničenja, če se ne bodo zganile naše sive celice in vladni možje. Lahko začnem kar pri okolju. Ali naravna ali obdelana voda? Ja, vsak bi želel piti naravno, samo storil ne bi nič za to. Že pri naravnem procesu vode, ki se vrača v ozračje, posegamo nepravilno. Vodo prestrežemo nekje na njeni poti med zemljo in morjem, jo uporabimo in pri tem skoraj vedno onesnažimo - in nato spet pošljemo proti morju. Veliko vode gre za industrijsko proizvodnjo zlasti v uporabi za gospodinjstvo. Kmetje v sušnih obdobjih porabijo veliko vode za namakanje. Dež, ki spira s smetišč, s cest, z njiv nevarne snovi, ki se nato kopičijo globoko v zemlji, največkrat pa kar odtečejo v bližnjo podtalnico ali reko, se ne zaveda svojega početja. Saj se ga ne more; on opravlja nalogo, ki mu je dana že milijone, milijarde let. Vsega je kriv človek. Z željo po bogastvu, napredku je ustvaril odpadke, ki sedaj množično onesnažujejo vodo, ki je vir vsem živim bitjem - rastlinam, živalim in nenazadnje tudi njemu. Vse več se voda prodaja v steklenicah. Pa saj je tudi to dobro, a kaj ko že samo razpošiljanje vode predstavlja hudo zapravljanje. Poleg tega so embalaže v večini iz umetnih mas, ki pa padajo med onesne-ževalce. Med te spadajo tudi industrijske odplake, izpušni plini iz avtomobilov, kemična zdravila in kar nas najbolj teži - gore smeti. Danes živimo v dobi, ko proizvedemo na mesec 20 do 75 kg smeti na osebo. Vse se je začelo med velikim gospodarskim razcvetom v povojnih letih, v času napredka, ki je prinesel s seboj popoln preobrat v načinu proizvodnje in porabe. "Kam z odpadki?" S tem vprašanjem si belijo glave tako v večjih kot tudi v manjših državah, ker gore smeti največkrat ostanejo v smetiščnih jamah in odlagališčih, če pa teh ni, so dobre tudi kraške jame, požiralniki in divja odlagališča kje sredi gozda. Za gozd oziroma rastline pa vemo, da proizvaja-
jo kisik in čistijo zrak. Če bo šlo tako naprej, kmalu tudi dihati ne bomo mogli več. Kaj bomo pa jedli? "Fast food" restavracije rastejo po vsem svetu kakor gobe po dežju; polja, vrtove, na katerih pridelujemo zelenjavo in ostale vrtnine oziroma poljščine, škropimo, posipamo z raznimi kemikalijami in umetnimi gnojili, herbj cidi... Vse je zastrupljeno. Moramo pa v%t deti, da se zaradi pretirane sle po čim večji proizvodnji hrane, naglo krčijo tudi pragozdovi in tropska neprehodna območja. To pa je tudi nevarnost za izumiranje pisane palete rastlin in živali, ki pa so, zlasti mrčes, človeku v napoto. V napoto so mu tudi razni radioaktivni odpadki iz jedrskih elektrarn, iz. industrije, ki jih odlaga v bližnje gozdove, reke, morja, v puščave. Poleg vseh naštetih stvari je veliko orožja. Če bi ga uporabili sedaj in vsega, bi našo Zemljo "poravnali" blizu desetkrat. Okoljcvars-tveniki imajo veliko težav tudi z izpušnimi plini iz avtomobilov. Že kar nekaj let si strokovnjaki prizadevajo iznajti gorivo, ki bi bilo za okolje neoporečno, vendar so napredovali le v "točki" - hitrost. Zara/ večje hitrosti avtomobili izpustijo več pi. nov v ozračje. Te ceste največkrat urejamo na bogatih kmetijskih površinah, ki jih s pridom krčimo.
Zganimo se! Prišel bo čas, ko se nam bo narava maščevala, če ne bomo takoj ukrepali. Pomislimo na potomec!
Maja Meglen, 8. r. Struge (mentorica: Ema Sevšek)
MISLI
Ljudje valijo krivdo za svoje pomanjkljivosti zmeraj na druge.
Hoh
Svet res ni idealen. Ostaja, pa nam še vedno možnost, da stremimo za najvišjimi ideali.
H. Kirst
Velik človek izpričuje svojo veličino s tem, kako ravna z malim človekom.
Carnegie
Delo zgodovinskega krožka je bilo uspešno
Člani zgodovinskega krožka so v letošnjem šolskem letu delali raziskovalno nalogo z naslovom DRUŠTVA V NAŠEM KRAJU, izbrali pa smo si GODBO DOBREPOLJE.
Pri raziskovalni nalogi so sodelovali: Maja Samec, Jernej Dražcnovič, Nina Samec, damjana Cimerman, Jerneja Škantelj,Petra Zupančič, Vida Znidaršič, Tanja Tusič, Marinka Francelj, Danijel Kaljcvič, Jože Padar, Martina Hočevar, Marta Jakopič (vsi učenci osmega razreda) in Janez Zrnec iz šeste-
razreda.
Mentorica: Slavka Centa, predmetna učiteljica zgodovine in zemljepisa.
Obseg in priloge: 81 strani, od tega 59 strani naloge s 40 fotografijami in 22 fotokopij v prilogi.
"GODBA DOBREPOLJE" Naša raziskovalna naloga je sestavljena iz več sklopov:
• Društvena dejavnost v Dobrcpolju pred prvo svetovno vojno
• Novejše iskanje korenin
• Nova družbena stvarnost
• Naši učenci pri Godbi
• Priloge
V prvem delu smo predstavili prve začet-kulturnega delovanja v Dobrcpolju. V
'V.Vh okviru pa smo se osredotočili na nastanek in delovanje Glasbenega društva Do-brepolje. Na razpolago smo imeli tudi arhivsko gradivo, ki nam je bilo v veliko pomoč. Pregledali smo vse zapise in opravili ankete. Svoje delo pri Godbi nam je predstavil tudi najstarejši še živeči član tega orkestra Vinko Samec.
V drugem delu smo predstavili Godbo Dobrcpolje v času po drugi svetovni vojni. V tem obdobju je Godba le životarila. Nikakor niso našli volje in moči, da bi zaživela v takem blišču kot pred vojno. Sele po letu 1971 se je našlo nekaj posameznikov, ki so bili pripravljeni vložiti veliko svojega prostega časa in truda, da Godba ponovno oživi. To jim je v veliki meri tudi uspelo.
Tretji del pa je prikaz delovanja Godbe Dobrcpolje v najnovejšem obdobju. To je po letu 1985. Takrat je Godba dobila novega kapelnika, ki je s svojim marljivim delom, zlasti z delom z mladimi, precej dvignil kvaliteto orkestra. Leta 1992 pa je njegovo me-
sto prevzel novi kapelnik, ki od godbenikov zahteva predvsem kvaliteto izvajanja skladb. Prav zato seje veliko mladih članov vpisalo tudi v glasbeno šolo. Kapelnik od godbenikov zahteva tudi red in disciplino na vajah. Prav to jim iz leta v leto prinaša več uspehov. '
Raziskovalno nalogo smo zaključili z mislimi naših učencev in sošolcev, ki so člani Godbe Dobrcpolje. Tudi oni se zavedajo, da samo z marljivim delom lahko dosežejo uspehe. Vsi pa so člani Godbe tudi zato, ker pri njih vlada pravo prijateljsko vzdušje.
Tudi letošnji osmošolci OŠ Dobrcpolje so se poslovili zelo slovesno. Po plesnih nastopih, ki jih je vodila in pripravila plesna šola Urška, so učenci pripravili zabavni program, kateremu je sledila podelitev spričeval in priznanj. Izbrali smo nekaj misli iz govora ravnatelja Ivana Grandovca.
... Že vrsto let opazujem na valetah učen-
Prilogc vsebujejo najpomembnejše dokumente o njihovem delovanju od začetkov do danes.
Z raziskavo smo ugotovili, da je bila Godba Dobrcpolje že pred vojno zelo pomemben kulturni dejavnik pri razvoju kulture v kraju. Največ težav je bilo z njenim delovanjem po drugi svetovni vojni. Ponovno pa je Godba Dobrcpolje dobila svoje mesto z aktivnejšim delovanjem po letu 1985. Ugotovili smo, daje uspeh zagotovljen samo tedaj, če se dela zavzeto in marljivo. In prav z marljivim delom so godbeniki v kraju zelo priljubljeni, saj imajo na svojih nastopih vedno zelo veliko poslušalcev.
Naše delo je tudi tokrat obrodilo sadove. Na zaključni prireditvi, ki je bila v Novem mestu, so nam podelili zlato priznanje. To je za nas velika nagrada in poplačan ves trud, ki smo ga vložili v izdelavo naše naloge.
Mentorica zgodovinskega krožka: Slavka Centa
ce in njihove starše. Pri tem se mi utrne vedno ista želja: Vsem, ki zapuščate del svojega otroštva in mladosti v osnovnošolskih klopeh, želim, da bi vzdržali in prešli preko pasti, ki jih v svetu ne manjka.
V letošnjem šolskem letu sem bil kar precej med vami. Dosegali ste lepe rezultate na raznih tekmovanjih, pa tudi rezultati zaključnega preverjanja iz slovenskega jezika
Osmošolci med plesom
Poslovila se je še ena generacija osmošolcev
in matematike ter spričevala kažejo, da ste bili marljiva in delovna generacija. Tudi na raznih dejavnostih izven šolske stavbe, sem vedno o vas slišal pohvalne besede. Da niste od male šole do osmega razreda napredovali le v znanju, temveč tudi v vzgoji in lepem vedenju, se morate poleg učiteljem še kako zahvaliti staršem.
Ko odhajate iz varnega šolskega gnezda v Ljubljano in druge kraje v Sloveniji, vam najprej priporočam, da ste ponosni na Do-brepolje, ker so vam tu tekla brezskrbna otroška leta in leta zgodnje mladosti. Ne pozabite sošolcev ali sošolk. Vem, da ste v teh letih doživeli veliko lepega, ki naj ostane za vedno v vaših srcih.
V srednjih šolah se boste srečali tudi z dijaki, ki sta jim tuja učenje in lepo vedenje. Ne posnemajte jih. Morda boste kdaj že hoteli prenehati s šolanjem, vendar ne obupajte. Prepričan sem, da lahko z vztrajnim delom pridete vsi do izbranih poklicev. Kadar vam bo najtežje, se spomnite na dom, na mamo in očeta, brate in sestre. Vrnite se domov in gotovo vas bodo potolažili. Nikar pa ne iščite tolažbe v mamilih, alkoholu in cigaretah, ki le trenutno olajšajo srčne rane, dolgoročno pa te vodijo v propad.
Staršem in vam, učencem, želim veliko optimizma, volje in veselja do življenja pri osvajanju naslednjih vrhov življenja, ki jih mora osvojiti vsak človek.
Iz društva gojiteljev pasemeskih malih živali
Veliki činčila
Ime je dobil po glodalcu činčila, ki živi v Južni Ameriki. Zaradi izredno dobrega kožuha činčile, so francoski rejci začeli vzgajati kunce s podobno karakteristiko. Ko so križali modrega dunajčana z ruskim kuncem in divjim kuncem, jim je to uspelo. Prve velike činčile se pojavijo 1913. leta. Od vseh kunčjih pasem se je ravno veliki činčila najhitreje razširila po Evropi, in sicer tako zaradi mesa kot tudi zaradi zelo kvalitetnega krzna. Kunec je močno steg-njenga telesa, mesnat in drobnih kosti. Ima ovalno glavo s polnimi ličnicami, tilnik je kratek in močan, uhlja sta mesnata, noge pa srednje dolge, ravne in postavljene vzporedno s telesom. Oči so rjave, kremplji pa temni. Dlaka je srednje dolga, okoli 30 mm, zelo gosta in dobro razvita. Dlaka je spodaj temno modra, proti vrhu pa postane svetlo modra. Na konici se konča s sivo barvo. Ves kožuh je videti pe-pelnato siv z modrikastim odtenkom. Hrbet je kodrast in z leti dobi črnikast videz. Med progastimi dlakami so posejane črne dlake, in vrhnja črnikasta barva mora segati čim bolj daleč pod trebuh. Kolikor je meja med barvami izrazitejša, toliko je krzno boljše. Uhlja sta črno obrobljena, tilnik je kratek, rep je zgoraj črn, posejan s sivka-stimi dlakami, spodaj pa bel. Krzno se uporablja v naravni barvi.
Mladiči so prve dni po kotitvi tem-
ni, toda že po nekaj dneh se pojavi njihova značilna barva. Najlepši so stari sedem tednov, pozneje pa posivijo. Senčenje kožuha je popolnoma končano v starosti 8 tednov. Čim starejši je kunec, tem bolj je kožuh osenčen. Odrasla žival tehta do 5 kg.
Samice so zelo plodne in dobre matere. Ti kunci so odporni proti boleznim in dobro prenašajo mraz. Primerni so za rejce začetnike.
Domači golob
Prednik našega domačega in mestnega goloba je skalni golob. Naš mestni golob se uradno imenuje Columba domestica, kar v prevodu pomeni domači golob. Enakega najdemo na kmetijah in v mestih z razliko, da je na kmetijah lastnik golobov znan. Kmetje so še v prejšnjem stoletju cenili golobe kot koristne živali. Poleti jih ni bilo treba krmiti, saj so našli dovolj hrane na poljih. Pobirali so zrnje po žetvi in tudi zrnje plevela in ljulke. Tako so golobi prvi uničevalci plevela. Se dolgo let po prvi svetovni vojni so bili golobi edino sveže meso za kmeta, kajti prirastek perutnine so proda j ali meščanom.
Mestni golob ima prav toliko sovražnikov kot zaščitnikov. Nekateri opozarjajo, da go lobi prenašajo okužbe, toda do sedaj še nikjer zapisano, da je kdo umrl zaradi tegu, ker bi ga okužili golobi. Pred leti so v nem-čiji raziskovali vpliv prenašanja bolezni z golobov na človeka. Od milijon gojiteljev jih je zbolelo 30, nobeden pa ni umrl.
Mestni golobi so ponavadi sestradani in jedo vse, kar je Užitno. Zato je v mestih tudi možnost okužbe večja ravno zaradi odvrženih smeti in odpadkov hrane, katero golobi zaužijejo.
V vsej zgodovini je golob znanilec miru, zato tudi pregovor pravi - golob na strehi pomeni mir v hiši.
Pripravil Zvonimir Zabukovec
P'
AVT0S0LA V
Prirejamo brezplačni tečaj CPP za kategorije A, B, C in E, vsak torek ob 17. uri. Izbirate lahko med inštruktoricami in inštruktorji. Cena za uro vožnje že od 1850 SIT na uro. Popust za dijake in študente! Možna takojšnja vožnja na sodobnih vozilih,
IUJJJ 2 jlJjJJJH JJSIJJJjJIAUJ
Informacije in prijave vsakdan od 8. do 17. ure
Vilharjeva 27, Ljubljana (za železniško postajo) tel.:061-13 77 117
Gumnišče 27, Škofljica tel.: 061-667 212 (popoldan)
Naš kraj
Mnenja Wtfi\rVl:M \
7/1998
Prebliski
Vse prevečkrat je pri opazovanju zunanjega sveta izključena naša lastna kritična presoja. No, na srečo, ne vedno.
Včasih se človek le vpraša, kako je mogoče, da ima pri taki človeški naravi in več ali manj različno razporejenih intelektualnih sposobnostih, vedno prav samo ena stran, in to vedno ena in ista. Samo ena stran je apriori nezmotljiva in preudarna, tako nas namreč neprestano prepričujejo okrog nas "vsevedni" oblikovalci javnega mnenja. Če si med tistimi, ki razmišljaš drugače, si nezrel, nesposoben ali še kaj slabšega.
1 \ Pa kaj bi o tem. Saj v resnici ni tako hudo, se prepričuješ. Pred sabo zagledaš slogan "Vsi drugačni, vsi enakopravni". Namesto, da bi rekel, kako moderna in liberalna parola, si spet začneš poslavljati vprašanja. Nepoboljšljiv si. Nikoli se ne boš ujel "s pravo stranjo".
Pa se vseeno ne daš. Sprašuješ se, kako idejni zagovorniki upoštevajo ta slogan. Dokler gre za fizično ali vedenjsko drugačnost dovolj dosledno, moteča pa jim postaja drugačnost drugače mislečih, predvsem tistih, ki bi utegnili s svojim delovanjem in ugledom priti do prevelikega vpliva v družbi ali politiki. Tu se enakopravnost in spoštovanje drugačnosti neha. Tu so dovoljena vsa sredstva. In že smo tam. Pri dvojni morali namreč. Na eni strani strpen odnos do nekaterih, naprimer tistih, ki žalijo verska čustva, tlo raznih oblik jugonostalgije, do tistih, ki se ukvarjajo z gospodarskim kriminalom, po drugi strani pa kar se da nestrpen odnos do opozicijskih politikov, do cerkvenih dostojanstvenikov, do vseh, ki si upajo z družbeno kritično ostjo presojati dejanja v družbi. Vsaka njihova izjava sproži val ogorčenja, v medijih se 'pojavi neusmiljen cinizem in podcenjevanje idejnih in političnih nasprotnikov, v (naročenih) pismih bralcev se pojavi val sovraštva in žalitev. Kaj ni to nestrpnost in skrajna netoleranca? Pri tem, ko obsojajo politično nekulturo nasprotnikov, istočasno izkazujejo lastno. Drugim očitajo isto, kar sami počnejo.
Ne slepimo se. Politična nestrpnost je splošen pojav in se pojavlja na obeh straneh političnega pola. Ker pa so mediji v veliki večini v rokah leve politične opcije, skladno s tem prihaja več neloleranec od tam. Prebiraš rubriko pisma bralcev. Le tu in tam, kak pisec kritizira slabo gospodarsko politiko, brezposelnost, počasnost denacionalizacije, večje lakih, ki napadajo opozijske politike, Cerkev, ustavne sodnike, in vse, kar prihaja od ljudi, ki niso nosilci ali zagovorniki kontinuitete. Pogled pritegnejo udarni naslovi na straneh priloge osrednjega slovenskega časnika in članki Miša Alkalaja, Vojka Flegala, Spomenke Hribar in vrste drugih. Spet te za trenutek obide občutek neenakopravnosti, manjvrednosti, saj pripadaš opciji, ki jo ti "superiorni poznavalci in presojevalci" cinično razvrednotijo.
Kaj ti ostane še? Zapreš časopis in se vprašaš. Je še pot iz tega? Iz. tradicionalne slovenske sprtosti in razklanosti? Iz nestrpnega podcenjevanja drugačnosti? Potrebna je samorefleksija. Za vse. Za ves narod.
M. Steklasa
Nekaj misli o novem šolskem zakonu
(Povzeto po "Ženskem svetu" iz leta 1929)
Zakonodajni svet se je v začetku septembra vneto boril z zakonom o osnovnih šolah. Vsi prizadeti so ga nestrpno pričakovali: starši, otroci, učitelji, kateheti, pa tudi brezposelni učitelji. Med točkami novega zakona je tudi poglavje o delovni dobi, kateri v sedanji težki borbi za kruh marsikdo pripisuje posebno važnost. Nova določba je marsikateri učiteljici, seveda tudi učitelju, prižgala nov žarek upanja v njen dosedanji finančni položaj.
Po novem zakonu bi imeli učitelji že po 32 letih efektivne službe pravico do pokojnine v višini svojih prejemkov plus 15% osnovne plače. Po 10 letih službe dobi učitelj v primeru upokojitve 50% pokojninske osnove plus 0,5% za vsakega nadaljnjega pol leta kakor drugi državni uradniki. Vse to velja seveda tudi za učitelja, le da jim daje novi zakon še posebno ugodnost: učiteljice - matere z več kakor tremi otroki gredo lahko v pokoj že z 20-imi službenimi leti ter dobe toliko pokojnine, kolikor jim pripada po službeni dobi. Ta novost v zakonu je vsekakor vredna posebnega priznanja, saj bo marsikatera učiteljska družina dobila s tem mater in gospodinjo.
Čim so časopisi prinesli prve vesti o glavnih zasnovah novega zakona, smo že slišale o raznih ugibanjih, o novih nadah, pa tudi o nepričakovanih razočaranjih učiteljskemu naraščaju in dolgi vrsti onih brezdomcev, ki so morali po dolgem trpljenju in samozatajevanju preiti mejo ter si jo po večletnem službovanju na novo iskati kruha, se je vzbudilo svetlo upanje. Sleherna si je takoj v duhu poislala to ali ono znanko, ki pojde lahko v pokoj, ker ima že 32 let službe ali ker je mati več kot treh otrok. Marsikatera se je že zagledala na šolskem odru, kjer bo lahko učila otroke, kakor si tako želi v svojih mladih idealih in kjer si bo obenem prislužila prvi kruh, s katerim morda ne bo preživljala le sebe, temveč tudi svojce.
Ali zgodile so se čudne stvari: so učiteljice (morda tudi učitelji?), ki so že dopolnile predpisano službeno dobo, pa jim je misel na pokojnino tako strašno tuja! Človek že še razume, da so ženske, ki so nad 30 let živele le za šolo, vzljubile otroke in se popolnoma posvetile poklicu tako, da zunanje življenje nima več smisla zanje! Ko naj sedaj stopijo iz službe, čutijo, kakor da nimajo več mesta v življenju, pa jim je bilo vendar najbolje, ko bi ostale še nadalje v šoli. Če je taka učiteljica še pri čili moči, res občuti nesrečo, če bi šla v pokoj. Zato niso redki primeri, da vidimo po šolah priletne učiteljice, ki imajo službenih let že preko predpisanega števila. Težko pa je razumeti, kako se mora še danes dobiti izobražena ženska, ki nima socialnega čuta in se ne zaveda svojih socialnih in stanovskih dolžnosti. Ali je nič ne boli, ko vidi, koliko brezposelnih učiteljic nestrpno čaka, da jim bo izpraznila mesto? Kako more še prevzemati svoje mesto, in to brez materialne škode zase, pa gledati, kako je zaradi nje brez kruha učiteljica, ki bo poleg gmotne bede še na škodi, ker izgubi s čakanjem službeno prakso, kar ji bo onemogočilo pravočasni usposobljenostni izpit.
Vse tiste, ki se jim zdi, da so tako žrtvovale svoje mlade moči šoli, da brez nje ne morejo živeti, naj se zamislijo, da je danes
Nadzorovanje misli
toliko socialnih in humanitarnih organizacij, da bodo prav lahko našle priliko, kjer bodo še naprej našle svojo veliko ljubezen do otrok. Pri tem delu bodo gotovo našle več priznanja in hvaležnosti kot v šoli, kjer so s svojo stanovsko gorečnostjo v materialno škodo drugim.
Učiteljice, ki so na starost do bolesti ne-razd ružno navezane na šolo, so pa tudi živ dokaz, kako zgrešena je pot one ženske, ki živi samo za svoje poklicno delo in se ne udeležuje ostalih strani življenja. Potovanja, samoizobraževanje, smisel za javno in socialno delo, družinske vezi in še marsikaj tvori vsebino ženske duše, ki že po vsej svoji naravi hrepeni po mnogoličnosti. Ce pa živi samo v eni smeri in ji je končno še ta iz kateregakoli vzroka zaprta, tedaj občuti v sebi tako notranjo praznoto, da zanjo življenje nima več smisla, ali da celo v lastno uteho dolži svet, da ji je le nehvaležnost plačilo tudi tam, kjer bi vsak drugi človek videl srečo! Znan mi je primer, ko je vestna učiteljica službovala 46 let; ali je vztrajala iz strahu pred notranjo praznoto ali iz zavesti, da je otrokom potrebna, ne vem. Ko je končno vendar opešala in ji je zdravnik svetoval, naj gre v pokoj, je občutila globoko užaljenje in je obupno vzdihnila: "To ima človek za plačilo!" Po dveh letih je upokojenka že umrla.
Resnica je tudi, da bo šola brez posebnih bridkosti pogrešala prav tisto učiteljico, ki se je bila odpovedala vsemu življenju in je živela le za svoj poklic. Danes namreč učiteljici nikakor ne zadostuje, da zna in si neokrnjeno ohrani vse tisto, česar se je nekoč kot vzorna učenka naučila v šoli. Novi časi, nove kulturne pridobitve so rodile nove nazore o življenju, pa tudi nove življenjske zahteve. Kdor pa ne živi živega življenja in ne napreduje z duhom časa, je slabo uporabna moč v svetu, posebno pa v šoli, ki mora po svojem smislu in namenu oblikovati človeka tako, da bo mogel pozneje samozavestno stopiti na življenjsko pot. Žalosten je primer prej omenjenih starejših učiteljic, naj bo zato mlajšim v opomin, kako si je treba že v mladosti polniti dušo z vsem tistim, kar jim bo dalo moč in radost o vedno razvijajoči se šoli in se jim bo tudi po 32 službenih letih še kazalo življenje v sončni luči!
Nič več ne verjamem, da je bilo včasih težko. Pri sedanji pokojninski reformi se zdi ta prispevek, kije bil napisan leta 1929, kot posmeh vsem in vsakomur, ki pri tem sodeluje posredno ali neposredno.
Pripravila Tončka Pugelj
V svojem prispevku sem se namenil nekaj kritičnih spregovoriti o obstoječi demokraciji. Rad bi povedal, da je v sodobnih demokracijah prostor za drugače misleče vedno precej omejen, čeprav po drugi strani danes več ne sežigajo na grmadi čarovnic in heretikov.
Lahko bi govorili o tem, da so danes vsepovsod natresena pravila in tudi institucije, katere naj bi zagotovile demokracijo. Zdi se čudno, mogoče celo radikalno, govoriti o demokraciji z enega samega vidika ali stališča. Čeprav sem simpatizer novolevičarskih argumentov, me nikoli ne bi prepričale tiste hrumeče in apriorno odklonilne kritike, ki so vzete iz naše ne tako daljne zgodovine.
Če se poizkušam tukaj lotevati kritično ene od realnih načinov naše demokracije, delam to iz dveh razlogov.
Prvi razlog govori o idealiziranju demokracije, katero zastopa določena politična opcija. Danes se imamo vsi za demokrate, priznavamo pa le tej demokraciji, da ni opravila svojega testa do bridkega konca. Demokracijo priznavamo, če je naklonila zmago "naši" opciji. V sedanji družbi splošnega zaklinjanja se je demokracija ujela v lastno zanko. Postala je last vseh in kot taka nekakšna "metla" za pometanje in "dekla" naša za sataniziranjc drugačnih.
Drugi poglavitni razlog govori o tem, da demokracije niso imune pred vzpostavitvijo bolj ali manj rafiniranih mehanizmov nadzorovanja dejanj ljudi, pa tudi misli. Pri nas je nekoliko prezrto in vrženo stran dejstvo, da se v sistem nadzorovanja uvrščajo le zavzeti predstavniki levice, ki pa ni vedno veljavno merilo za razlikovanje ideološkega vesolja.
Mediji naj bi bili postavljeni v vmesni prostor družbenega življenja, ki naj bi se izogibal demokratičnemu preizkusu. Demokratizacijo medijev imenujemo koncept, v katerem naj bi sodelovanje občanov na tem področju pomenilo pravzaprav omejevanje svobode tiska oziroma že kot udar za svobodo medija. Le to in pa samo demokracijo spodkopavajo parcialni interesi, kateri so povezani s pritiskom oblastne oligarhije na lokalni ravni. To ni nova zadeva. Obtožbam o zastopanju parcialnih interesov pa se ne more izogniti nihče. Kaj je demokratično močnejše, podpora volivcev in na splošno prebivalcev ali oblastno jams) moči? Kateri interesi zagotavljajo dcmokC tična merila?
Najboljša moč za to je, kako se določena misel izbojuje v tržni konkurenci. Torej pretok proste trgovine in tudi idej. Nobenega dvoma ni, da je trg idej najboljši predstavnik volje ljudi.
Vendar že tu, doma, najdemo primere, kako so si nekateri podredili ideološki vidik lokalnega časopisa, da bi dokazali svoj prestiž, privilegije pa kupili s tem, da so prodali svoje ideološke poglede kot edine zveličavne. Pri nas je torej demokracija zožena na pojem, v katerem je občan samo opazovalec, le redko udeleženec demokratičnega procesa. Idealu demokracije je torej ustreženo, koje družba pod nadzorom lokalnih oligarhij, kateri pa služijo interesi svojih velikih in oddaljenih šefov.
Množice so nevedne, praznoverne in krat kovidne, ker ponavadi na vidijo dalj od svojega nosu, zato so jih voditelji prisiljeni varati, da bi potem množice spoznale svoje dolgoročne demokratične interese. S takim načinom pa bi se strinjal vsak komunistični komisar.
Zvonimir Zabukovec
SVETOVANJE, ZASTOPANJE, POSREDOVANJE
Novak Tone s.p.
Bruhanja vas 7/a 1312 Videm-Dobrepolje
Posredujemo pri odkupu vseh delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi
vrednostnih papirjev.
Vse uredimo pri Vas doma.
Informacije na telefonu (061) 787-003 TONE (po 20. uri)
Tudi dober namen včasih zgreši cilj
Pred kratkim so vse hiše v občini dobile časopis Profit. To je manj znan časopis, ki ima namen spodbujati gospodarstvo. Pri meni so se oglasili novinarji tega časopisa in me zaprosili, če bi bil pripravljen kaj povedati o naši občini, da nas bodo lahko predstavili v svojem časopisu. Obljubili so tudi, da ga bo dobila vsaka hiša v občini. Seveda sem bil za to, oskrbel sem jih s sliko, dal sem jim naš zbornik in kaseto dobrepolj-skih pesmi in odgovoril na nekaj priložnostnih vprašanj. Takoj, ko sem prebral pogovor z menoj, sem videl, da je v tekstu cel kup t. ( anjkljivosti in tudi napak. No-v ' me ni posnel, pač pa si je odgovore na hitro zapisoval in naredil nekaj neljubih napak. Ker se mi je nekaj občanov potožilo, da ni res, kar tam piše, se mi zdi umestno, da obrazložim zadevo v Našem kraju, ker naslednje številke Profita ne bo dobila vsaka hiša in bi bilo nesmiselno objaviti odgovor v Profitu. Tudi jaz se strinjam, da ni vse res, kar tam piše. Teksta namreč nisem videl pred objavo, ampak šele po objavi. Nekaj pomembnih stvari pa je tudi izpuščenih. Novinar je pač objavil po svojih zapiskih in je v sestavek vključil tisto, kar je sam hotel. Zelo me je na primer zbodla v oči izjava, da nimamo v občini nobene gostilne, ki bi imela hra-čeprav vemo, da imamo od
,','jt, ko je Brdavsovo gostilno na Vidmu kupil nov lastnik, stalno ponudbo hrane in da je hrano po naročilu možno dobiti tudi v drugih gostilnah.
Novinar me je namreč spraševal o načrtovanju turizma v občini. Po spominu sem mu odgovoril nekako takole:"V občini nimamo še nikogar ki bi nudil prenočišče gostu. Do nedavnega ni bilo gostilne, ki bi nudila redno hrano brez naročila, sedaj pa je tukaj, prav zraven občine, na novo odprta gostilna, kjer hrano lahko dobite kadarkoli, hrano pa je po naročilu možno dobiti tudi v drugih gostilnah." Rekel sem še:" Toda pravijo, da se turizem začne, ko gost prespi". To je seveda popolnoma drugače, kot pa je objavljeno v Profitu. Pomanjkljivosti so tudi pri navajanju številk o občinski podpori turizmu in drobnemu gospodarstvu ter pri navedbah o kulturni dejavnosti v občini.
Vsega seveda ne morem ko-
mentirati, kot novinar v svoj obseg članka ni mogel napisati vsega, kar sem rekel. Skrajševanje pa prinese napake. Očitno bom moral v bodoče zahtevati v pregled podobne članke pred objavo.
Opravičujem se vsem, ki so morda videli v tem članku namerno zavajanje. Tega res nisem želel, namen je bil promocija, toda izpadlo je malo drugače, čeprav sem slišal tudi pohvalne izjave, da je dobro, da se o nas kaj piše in da je v redu napisano.
župan Anton Jakopič
In memoriam
Gozd skriva marsikatero zanimivost, ki jo zelo težko opazimo, saj je gozd zaradi svoje velike površinske razširjenosti in težke prehodnosti zelo nepregleden. Med zanimivosti prištevamo razne jame, izvire, ponore, posebno debela drevesa, drevesa zanimivih oblik, minoritetne (redke) drevesne vrste in druge rastline (npr.: turški klobuk, razne lilije, blagajev volčin ...). Nekatere zanimivosti zaradi svojih posebnosti ali redkosti prištevamo med naravno dediščino. Te pa ni toliko, da bi jo videli na vsakem koraku, ko stopimo v gozd. Tudi območje Krajevne enote Dobrepolje ni ravno bogato z naravno dediščino: Lipov gaj pri Sv. Antonu, Podpeška jama in posamezna debela drevesa.
Ena takšnih dreves je bila tudi bukev na pobočju pod Grmado, ki pa je bila, žal, posekana letošnjo pomlad, brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije (glej sliko spodaj). Omenjena bukev je bila najdebelejša na območju Krajevne enote Dobrepolje. V prsni višini (1,3 m) je bil premer debla 138 cm, obseg 435 cm, njen volumen pa kar cca 20 m3. Ocenjujemo, da je bila bukev stara okoli
200 do 250 let (natančne starosti ni mogoče ugotoviti, ker je deblo v sredini votlo). Kljub votlemu deblu je bilo njeno zdravstveno stanje dobro.
Sprašujemo se, kaj je vodilo lastnika, da se je odločil za posek bukve, ki mu je dala le simbolični zaslužek, je ta več vreden, kot je vrednost naravne dediščine???
Branko Indihar, ing. gozd. ZGS, KE Dobrepolje
PROŠNJA GOZDA
Človek!
Toplota tvojega doma v mrzlih nočeh sem
in senca, ki se vanjo zatekaš v poletni pripeki. Ostrešje tvoje hiše sem in deska tvoje mize. Postelja sem, ki v njej spiš in les, ki iz njega gradiš svoje ladje-
Toporišče tvoje sekire sem
in vrata tvoje koče.
Les tvoje zibelke sem
in tvoja krsta.
Dober sem kakor kruh
in lep kakor cvet.
Rotim te:
NE UNIČU) ME!
Janko Glaser
PAPERLAPA (brez PAPAZJANIJE)
Slišal sem, da lectove srce včasih fant je kupil za dekle.
Dosti se je govorilo zadnje čase o pokojninski reformi. Sam sem bil prisoten, ko je bila na obisku ga. Berta Jereb. Tako sem izvedel, zakaj župan zagovarja veliko otrok. Boji se namreč, da bo ostal brez penzije, kajti po njegovem bodo naše penzije morali za-
služiti naši otroci in vnuki, jaz pa sem bil prepričan vseskozi, da za svojo penzijo delam sam. Kakšna zmota v mojem prepričanju. Penzije nam bodo zaslužili drugi, naši otroci torej, samo mnogo jih mora biti. To, da pa ne bo delovnih mest, pa sploh ni važno.
Zato mladim fantom predlagam rešitev. Ustanoviti bo potrebno interesni klub Bad Black Boys (BBB). Da obrazložim.
BAD pomeni slab, majhen, slaboten in ta beseda je sinonim za današnjo plačo mladih ljudi, predvsem delavcev na splošno.
BLACK pomeni črn ali črno, temno. Je pa ta beseda tipičen primer in mogoče tudi dokaz, da je za preživetje potrebno delati tudi po službi in celo na črno.
BOYS pomeni fant ali v množini fantje. Simbolično naj bi to pomenilo za naše razmere, da s svojo plačo lahko zaposleni preživijo le sebe in naj tudi zato ostanejo fantje (ali punce) celo svoje življenje.
Torej to interesno združenje bi se sestajalo enkrat na mesec. Tam bi potem skupaj stokali in jokali o naših problemih. Še posebej o penzijskih. Le kdo bo fantom neporočenim zaslužil na primer penzijo, ko pa otrok ne bo. No, ne sekirajte se. Uvozili bomo Kitajce, kateri bodo delali za nas vse skupaj. In za bodoče naše penzije. Če bo kaj delovnih mest, seveda.
No, na tem sestanku sem dobil tudi informacijo, da je bilo leta 1979 v Sloveniji rojenih 30.604 otrok, leta 1996 pa že 18.704 otrok. Torej je bilo v "trdem" komunizmu več možnosti pridelave in preživetja. In očitno je, da takrat ni bil "trd" samo komunizem. Glede na število otrok.
Nekje v gostilni, sem slišal, da baje nekateri v Dobrepolju pridelujejo otroke še na star preverjen način. Z nekim drugim atributom moškosti, ne z jezikom. To je baje rešitev za našo nataliteto. Upam pa, da ti ljudje uporabljajo tudi možgane in razmišljajo o tem, kako bodo otroci preživeli svoj vek življenja, ko odrastejo. Ugotovil sem namreč iz prakse svojega življenja, da ima samo ena moška glava možgane. In ta naj bi tudi mislila za naprej. Torej je osnovni problem uporabljati pravo glavo ob pravem času.
Tisti, ki pa tega ne more ali noče razumeti, naj v stilu pesmice na začetku kupi lectovo srce. Mo-
goče pa bo le uspel in mu ne bo treba postati član interesnega kluba BBB.
BlaževZvone
Resnica = laž
Čuden naslov si je izbral za pisanje, bi rekli tisti, ki jim je kaj malo mar, kaj se dogaja na strani pod hribi, obsijanimi s soncem ali drugače - v deželi slovenski.
Majski dnevi so bili prav razburljivi za našo deželo, pa tudi mogoče za našo občino. V deželi se je dogajala ustavna obtožba proti predsedniku vlade. Kdor je te dni spremljal ta dogodek, se je ob vsem sprenevedanju, krarnarstvu, kupčkanju in še o čem, lahko vprašal, ali je resnica laž ali pa je laž resnica.
Tudi v turistično neokrnjeni do-brepoljski deželi ste bralci lahko prebrali, kaj si o točno določenih stvareh mislijo drugi. Ker pa nisem razpoložen pisati razprav na zgornje teme, sem izbral del pisanja iz knjige Spoznanja na dlani.
Vsak posameznik izraža svojo resnico na svojstven način: tako kot jo le on vidi in občuti. Komunikacija nam omogoči, da resnico razumemo in pojasnimo. Če resnico razumemo, jo lahko sprejmemo. Število prisotnih resničnosti bogati raznolikost izražene resnice. Na kvalitetno izražene resnice vpliva zelo veliko dejavnikov: namera, narodnost, prostor, čas, kraj, starost, povezanost, izobrazba, zavedanje, izkušnje, čustva, zdravstveno stanje, igra. Pravi čudež je, da je resnico sploh mogoče prepoznati.
V pestrosti življenja se resnice razlikujejo že med posameznimi pripadniki znotraj ceha ali stroke, kaj šele med pripadniki različnih cehov in strok. Različne resnice ovirajo optimalno povezanost in občutenje enosti, hkrati pa preprečujejo združitev vseh pozitivnih energij za resnični napredek človeka, naroda in vsega človeštva. Čemu bi moral slediti vsak posameznik, da bi lahko usmerjal energijo v resnični napredek, ne glede na to, ali predstavlja stroko, vlado, uporabnika, javnost ali davkoplačevalca?
Prepoznati bi moral različne resnice svojih relativnih podoseb-nosti, zavedati bi se moral odvisnosti od drugih in povezanosti z njimi (ljudmi, živalmi, rastlinami, zemljo, vodo, zrakom).
Prej ko bo prepoznal, da ni iznad, temveč eden izmed, prej bo
resnica preprosta. Kadar je resnica preprosta, se energija ne izgublja v razčiščevanju in pojasnjevanju. Nekomu s pošteno namero, ki ostaja ves čas povezan z vsemi, uspe združiti energijo in jo usmeriti na višji nivo.
Resnica, ki se dogaja okrog nas, je drugačna, kot je bila, pa tudi taka ni, kot bi morala biti. Tudi takšna ni, kot jo je vlada pričakovala in si jo želela. Kaj nam torej sporoča? Ko se dokončno zavemo, da se nam vse, kar storimo, povrne, da se učimo in delamo zase, spremenimo način delovanja. Aktivno delujemo najbolje, kot vemo in znamo, in to se vrne k nam kot božanska popolnost, ki smo je deležni, kadar sprejemamo karkoli. Že pričakovanja so polna navdušenja.
Združevanja ne morejo biti uspešna v sedanjem času, ker je prisotnih preveč različnosti in neravnotežja.
RAZUMEVANJE, POVEZANOST IN MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE SO TEMELJI HARMONIČNEGA SOŽITJA: med dvema, med tremi, v službi, v državi, med narodi ...
Zavejmo se tega in zasledujmo te cilje na vsakem koraku. Presenečeni bomo, kako se spreminja svet okrog nas.
Stane Škulj
Ne, ne slovo od mladosti, slovo od divjaštva
Rad bi vsem ljudem povedal resnico glede prometne nesreče, ki se je zgodila dne 16. 7. 1996, ko smo se peljali po makadamski gozdni cesti, kjer voziš na lastno odgovornost.
Ko smo se že vračali proti domu, si vozil z veliko hitrostjo. Vsi trije smo te prosili, da zmanjšaj hitrost. Ti pa si še bolj pritisnil na plin, prijel volan z obema rokama in začel vijugasto voziti po cestišču. Rekel si, da voziš rejli. Še enkrat poudarjam, da smo te prosili, da zmanjšaj hitrost. To se ni zgodilo in avta nisi mogel več obvladovati.
Tiste laži o ročni zavori pa so plod tvoje domišljije in preveri na Policijski postaji v Grosuplju, kaj je bil vzrok nesreče. Ročna zavora niti v policijskem poročilu niti na sodišču ni bila omenjena. Ključni vzrok za nesrečo je bila prevelika hitrost in mladoleten voznik. Zdi se mi, da ne gledaš kri-minalk, ampak fantastiko.
Glede klicanja na pomoč pa vsi vedo, da sem bil jaz tisti, ji je verjetno preprečil tragedijo. Ves krvav in v sobnih copatah sem tekel po pomoč. Preden sem prišel do doma, sem obvestil štiri ljudi. Ker sem imel zlom nosu, sem močno krvavel in ko sem pritekel do doma, sem izgubil veliko krvi, zato mi je doma postalo slabo. Ker sam nisem mogel naprej h Kova-čičevim, da obvestim Francijeve-ga očeta, je to namesto mene storil moj brat Gorazd. Prosil ga je, naj pokliče policijo in rešilca. Ti pa si bil edini nepoškodovan, vendar nisi šel po pomoč, rekoč, da te bodo doma ubili, ker si razbil avto.
Kar pa se tiče Boga in Svetega pisma, se sprašujem, če si ga sploh kdaj držal v rokah, zato te prosim, da si ga kupiš in ga temeljito prebereš, ker take laži prenese samo papir, Bog ne!
Boli me samo to, da sem sploh sedel s teboj v tvoj avto, saj te nisem imel nikoli za prijatelja.
Če boš še naprej trosil laži naokoli, boš zanje odgovarjal!
Borut
Drobnarije
Pisec iz druge strani prejšnje številke občinskega časopisa je zopet podal obširno obrazložitev, kaj vse je narejeno na področju odvoza odpadkov. V prispevku je pohvalil sam sebe in obrazložil kakšne napore je vložil v projekt ekologije. Za vse napore in pogajanja v smeri izgradnje nove deponije za odpadke se mu iz srca zahvaljujem, čeprav je njegova funkcija v tem primeru tudi plačana in jo opravlja po službeni dolžnosti, a tega ni omenil v prispevku.
In naj izgleda še tako vehementno, ponovno bom zapisal, da so še stvari na področju "odpadkov", ki so v nasprotju z Odlokom o ravnanju z odpadki na področju Občine Dobrepolje. Ker je pisec iz druge strani opozoril na črna odlagališča, mu na tem mestu sporočam, da je zametek črnega odlagališča le 33,7 m od vogala občinske palače ob športnem igrišču.
Zopet povzemam povzetek iz enega od prejšnjih prispevkov pisca, kateri pod izdelek oziroma
članek napiše "Pozdravlja vas......".
Napisal je, da je v časopisu najmanj polovica laži in polresnic.
Delno sem mu na to izjavo že odgovoril v zadnjem prispevku. A glej ga zlomka, potrjuje se pravilo, da je res v časopisu lahko napisana tudi laž ali polresnica. V časopisu PROFIT z dne 20.maja ti. sem zasledil navedbo Antona Jakopiča, katera v prejšnjem stavku napisano potrjuje. Citat. Profit 20.maj 98 str.8: "Če bi hoteli k nam pripeljati turiste, jim ne moremo ponuditi niti prehrane, saj je v naših gostilnah ne morejo dobiti, kaj šele prenočišč." Konec citata. Čudi me, da Anton Jakopič ni seznanjen s ponudbo, katero nudijo gostinci v Dobrepoljski dolini. Po preverjanju sem ugotovil, da v gostilni Brdavs lahko takoj izbiram med sedmimi jedrni z jedilnega lista, na katerem za pl ) bedek ne manjka niti sladica, \£ pravljeni pa so ponuditi tudi še marsikaj drugega po predhodnem dogovoru. Pri Zori v Kompol-Ijah pa ponudijo in postrežejo morebitnega turista z narezkom in nekaterimi domačimi dobrotami, na osnovi dogovora pa pripravijo hrano po želji gosta.
Da so gostinci pripravljeni tudi na večje skupine turistov, je lahko kot dokaz karavana z 252 veteranskimi vozili, katera se je ustavila in okrepčala s hrano in pijačo meseca maja v Kompoljah. Ob odhodu so bili zelo zadovoljni s sprejemom in pogostitvijo in drugo leto se bodo vrnili.
Čeprav sem nekje prebral, da je pobudnik prihoda karavane z y^ teranskimi vozili v občino Turis^ no društvo Dobrepolje, članovi funkcionarjev tega društva nisem opazil, da bi se trudili ob tem dogodku in promovirali občino, kar naj bi bilo njihovo poslanstvo.
V kontekstu prej citiranega časopisa je omenjena tudi kulturna dejavnost in imenovani so samo Zagoriški fantje in dramska skupina Scena. Nekako v drugem planu so še ostale skupine, ki delujejo v kulturi. Eni od pozabljenih so godbeniki, kateri imajo največ nastopov doma, kot tudi izven občinskih meja.
Ob občinski zastavi in grbu "s težo" smo sedaj dobili še datum za občinski praznik. V bodoče ga bomo praznovali 6. decembra, na dan, ko je bil rojen Fran Jaklič, mož, ki je veliko naredil za Dobre-poljce. Veliko je bilo že povedano in napisano o njem in njegovih delih. Bil je napredno misleč Do-brepoljec in ravno zaradi tega je moral oditi iz te doline. Odšel je
s prisilo nekaterih takratnih veljakov. Bil pa je tudi politik in sedaj so ga rehabilitirale tiste politične "struje", katere so ga izgnale. Govori se, da so sedanjo rehabilitacijo speljali nekateri politični botri, ki so sorodniki politikov, zaradi katerih je moral Jaklič tudi oditi.
Praznovanje občinskega praznika je idealna priložnost, da se podeli tudi kakšno občinsko prizna-
nje. Vsaj drugje je tak običaj. V kratkem je za pričakovati, da se bodo začeli izbirati nominiranci za priznanje in ker se podeljuje za izjemne zasluge v preteklem delu, upam, da le to ne bo obšlo zaslužnih v "cestnem programu", kateri se je v zadnjih treh letih na veliko izvajal na nekaterih področjih občine.
Slave Palčar
STRNAD DAMJAN - 6, ĆORALIĆ ARMIN - 5, ERČULj VINKO - 5, STRNAD BOŠTJAN - 5,
Športno društvo Dobrepolje
»GOMET
3. KOLO -17.5.1998
ŠD PONIKVE - OKREPČ. PRI ZORI ZAGORICA - KOMA 750 VODIČAR BRDAVS - BISTRO PIZZ. ADAM CESTA MLADI - PREDSTRUGE ZAGORICA MOTOMAT - BRUHANJA VAS
4. KOLO - 24. 5.1998
PREDSTRUGE - BISTRO PIZZ. ADAM OKREPČ. PRI ZORI - VODIČAR BRDAVS KOMA 750 - ŠD PONIKVE BRUHANJA VAS - ZAGORICA CESTA MLADI - ZAGORICA MOTOMAT
5. KOLO -31. 5. 1998
VODIČAR BRDAVS - KOMA 750 ŠD PONIKVE - BRUHAN|A VAS ' •' ,ORICA MOTOMAT - PREDSTRUGE v   ;ORICA - CESTA MLADI fai J'i'RO PIZZ. ADAM - OKREPČ. PRI ZORI
6. KOLO - 7. 6. 1998
CESTA MLADI - ŠD PONIKVE KOMA 750 - BISTRO PIZZ. ADAM PREDSTRUGE - OKREPČ. PRI ZORI ZAGORICA-MOTOMAT - ZAGORICA BRUHANJA VAS - VODIČAR BRDAVS
LESTVICA
0 : 2 4 : 2 0 : 7
3 : 0 B.B. 3 : 2
1.	BRUHANJA VAS	6	5	0	1	35 : 9	+ 26	15
2.	VODIČAR BRDAVS	6	4	1	1	25 : 9	+ 16	13
3.	BISTRO PIZZERIA ADAM	6	4	0	2	26:15	+ 11	12
4.	OKREPČEVALNICA PRI ZORI	6	■1	0	2	29 : 8	+ 21	12
5.	ZAGORICA MOTOMAT	f>	4	0	2	29 : 9	+ 20	12
6.	PREDSTRUGE	(,	2	1	3	10 : 23	- 13	7
7.	ŠD PONIKVE	6	2	0	4	7: 26	- 19	6
8.	CESTA MLADI	i.	2	0	4	6 : 25	- 19	6
9.	KOMA 750	6	2	0	4	14 : 24	- 10	6
10.	ZAGORICA	6	0	0	6	5 : 38	- 33	-1
NAJBOLJŠI STRELCI:
BABIC VILI - 1 3, STRAH MATE) - 9, KUPLENK ALOJZ - 8, BLATNIK - 8, STRAH MARKO - 7, MUSTAR TONI - 7, MOHORIČ IGOR - 7, KROITOROVIČ ĐOKO - 6, STRNAD JANKO - 6, MULLER EROS - 6,
VAŽNO!
NAPROŠAMO VSE EKIPE, KO ZAPUŠČAJO IGRIŠČE, SEBOJ VSE ODPADKE IN TAKO PRIPOMOREJO K VEČJI i
Z RAZUMEVANJEM ! MEDOBČINSKA LIGA - VETERANI
DA POSPRAVIJO ZA UREJENOSTI IGRIŠČA
SD DOBREPOLJE DON JUAN PUB -ŠD DOBREPOLJE
BOMAX
ŠD DOBREPOLJE CONTO ŠT. JURIJ
NAMIZNI TENIS
III. LJUBLJANSKA REKREATIVNA LIGA
MESTO	EKIPA TOČKE	
1.	STAR.	40
2.	NEUBER	32
3.	NTS ŠD DOBREPOLJE	20
4.	MENGEŠ	20
5.	ŠD ŠMARJE	20
6.	SOČA OPREMA	19
7.	TISKARNA POVŠE	18
8.	PALAČINKE	18
9.	TSP ELEKTRONIKA	16
10.	PRAVNIK II	8
11.	SARRIO SLOVENIJA	8
MEDOBČINSKI TURNIR DVOJIC		
MLAJŠI DEČKI IN DEKLICE		
1 .RADAR - JAKOPIČ P.
2. BARANAŠIČ - GOVEKAR
3. HOČEVAR - JAKOPIČ M.
4. MATJAŠIČ D. - MATJAŠIČ S.
KATEGORIJA DO 90 LET
1 .ERČULJ - KRALJ
2. KMET - VRHOVC
3. GLOBOKAR - KOZINC
4. MESTNIK - ZRIMŠEK
DOBREPOLJE ŠENTVID DOBREPOLJE DOBREPOLJE
DOBREPOLJE ŠMARJE KRKA KRKA
PRIPRAVIL: Alojz Kuplenk
Boštjan in Gregor - člana ekipe, ki je osvojila državno prvenstvo
Najbrž še marsikdo ne ve, da imamo v Dobrepolju dva odlična športnika, - igralca ribniškega rokometnega kluba INLES, ki je 16. maja letos postal kadetski državni prvak. To sta BOŠTJAN GRM iz Podgorice in GREGOR ŠKULJ iz Ponikev. Biti član najboljše ekipe v Sloveniji, biti tako rekoč državni prvak, je izreden uspeh za oba mlada fanta. Koliko odpovedovanj, trdega dela, napora in volje je potrebno, da dosežeš tako velik uspeh! Ker sta oba srednješolca, je še toliko težje, saj morata poleg zahtevnih treningov še redno opravljati vse šolske obveznosti. Pa niti malo ne mislita, da bi prenehala igrati v tem klubu. Zadnji uspeh jima je dal še več veselja in volje do dela v klubu.
Na srečo imata vso podporo staršev. "Zadovoljen sem, da se Boštjan ukvarja s športom, bolje to, kot kar koli drugega. Šport odvrača mlade od negativnih vplivov", pravi njegov oče, ki je bil tudi prisoten pri našem pogovoru. Kako ne bi bil zadovoljen, saj je tudi sam velik ljubitelj športa na sploh. Tudi Boštjanovo športno aktivnost spremlja z velikim zanimanjem, zato mu ni niti najmanj težko voziti sina na vsakodnevne treninge v Ribnico. Čeprav se pri prevozu izmenjavajo tudi z Gregorjevimi starši, to vsem vzame veliko časa in napora.
Gregorja in Boštjana je šport povezal in postala sta nerazdružljiva prijatelja. Poznam ju že iz osnovne šole, oba sta bila že takrat dobra športnika. Boštjan je dobil v 8. razredu celo naslov športnik šole. Da pa sta od takrat toliko napredovala, sem zvedela šele iz pogovora, ki se je seveda vrtel le okoli športa.
Člana rokometnega kluba INLES sta šele eno leto. Kako to, da sta že po enem letu postala tako dobra igralca, da sta skupaj s soigralci osvojila kadetsko državno prvenstvo?
GREGOR: Rokomet igrava že nekaj let. Že od šestega razreda osnovne šole sva bila člana rokometnega kluba DVZ Ponikve. Lani pa je ta klub prenehal obstajati. Če sva
hotela ostati aktivna v tem športu, sva se morala priključiti drugam.
BOŠTJAN: In če sva hotela doseči kaj več, sva vedela, da je najbolje, da vstopiva RK INLES, saj je v Ribnici rokomet zelo razvit. To nama je tudi uspelo. Zdaj sva člana tega kluba že eno leto in ni nama žal.
Kako usklajujeta zahtevne treninge s šolo in učenjem?
BOŠTJAN: Hodim na športno gimnazijo, kjer je pogoj, da se intenzivneje ukvarjaš z enim športom. Za učenje je pa res bolj malo časa.
GREGOR: Šole ne zamujava veliko, mogoče včasih kakšno uro. Zdaj, pred državnim prvenstvom sem nekaj več manjkal. Imam status športnika, kar je zaradi učenja nekoliko lažje.
Kako pa je s treningi?
GREGOR: Treninge imamo štirikrat do petkrat na teden od ene ure in pol do dve uri. Kadar je liga, pa so še tekme ob sobotah in nedeljah.
Kakšna mesta imata v ekipi in kakšni odnosi vladajo med igralci in trenerjem?
GREGOR: Boštjan je vratar, jaz pa sem igralec - levo krilo.
BOŠTJAN: V ekipi vladajo dobri odnosi. Naš trener je Stojan Gelze, ki je zelo dober. Včasih je je bil odličen vratar. Zahteva red
in disciplino. Imamo redne in intenzivne treninge, zato tudi dosegamo uspehe. V Ribnici se res veliko dela z mladimi.
Koliko časa bosta igrala v kadetski eki-pi?
BOŠTJAN: Ker so v kadetski ekipi 81-let-niki, sva člana te ekipe samo še letošnje leto, drugo leto bova prestopila v mladinsko ekipo.
GREGOR: To pa bo pomenilo še več treninga in tudi daljšega.
Pa se vrnimo na vajin največji uspeh, torej na finale državnega prvenstva, ki je bilo 16. maja v Ljubljani. Kako ste prišli do finala in katere ekipe ste premagali v finalu?
BOŠTJAN: Celo sezono smo < grali okrog 25 tekm. V svoji skiv. ni smo dosegli prvo mesto in se tako uvrstili v finalni turnir, kjer so igrale štiri ekipe: Pivovarna Laško, Gorenje Velenje, Slovan in mi.
GREGOR: Odigrali smo dve tekmi. Z Gorenjem je bil rezultat 21 : 20, s Pivovarno Laško pa 20 : 18. Obakrat smo seveda zmagali in tako postali državni prvaki.
Kaj pa sledi zdaj, po tako velikem uspehu?
BOŠTJAN: Že 25. junija odhajamo na kadetsko klubsko prvenstvo na Švedsko, konec julija pa na mednarodni turnir v Španijo.
Ob koncu pogovora smo se še dotakijj športnega in rekreativnega življenja v ob .. ni, v katerega sta tudi oba aktivno vključena, saj Boštjan igra nogomet za ekipo Pred strug, Gregor pa igra za SD Ponikve.
Vsi trije moji sogovorniki so se strinjali, da se na športnem področju v občini čedalje več dogaja in da ŠD Dobrepoljc dobro deluje. Mislijo pa, da bi bilo dobro obuditi tudi tradicijo rokometa.
"Rokomet je bil včasih prvenstvena športna panoga v Dobrepolju. Na igrišču so se redno odvijali rokometni turnirji", pravi Boštjanov oče in dodaja, da bi bilo dobro obdržati rokometni klub. Seveda pa bi bilo treba začeti delati z mlajšimi, intenzivno delo z osnovnošolci bi sčasoma lahko privedlo do obuditve dobrepoljske rokometne tradicije.
Morda pa le ne bo ostalo le pri besedah, saj sta tako dobra in navdušena rokometa-ša, kot sta Boštjan in Gregor, najboljše zagotovilo, da rokomet v Dobrepolju v prihodnosti dobi tisto mesto, kot ga je nekoč že imel.
Pripravila: M. Steklasa
Otvoritvena konjska galopska dirka sezone
MLAKA, 16. 05.98 - KOČEVJE
Pričetek dirke ob 14.00
Prva dirka v sezoni, izredno lep ambient, odlična pripravljenost prireditelja, 3500 gledalcev.
Na sporedu 5 dirk
1. športni konji "A"
2. športni konji "B"
3. arabski konji
4. kmečki delovni konji
5. galopska dirka angleških polnokrvnjakov
luda konkurenca, nastopali so samo .,' ',boljši konji iz vse Slovenije. Več kot polovica jahačev je bilo tujcev, tudi profesionalcev. V dirki polnokrvnih angleških galoperjev je bil nagradni sklad kar 1 milijon tolarjev, od katerega je 520 tisoč tolarjev dobil zmagovalec CADYK, last turistične kmetije ZEVNIK iz ČATEŽA OB SAVI.
V kategoriji športni konji "A" so nastopili najboljši slovenski športni konji, kjer je kobila KAPRICA v solastništvu MILAN PADAR, DEJAN TRČEK in trenerjem MILANOM PADARJEM, jahala je MARJETKA PADAR, dosegla odlično drugo mesto, z zaostankom za zmagovalcem CICLY GETOM, lastnika MARJANA ŽITNIKA in jahača DAŠANA KRHAČA, samo 50 stotink sekunde, kjer sta dosegla večjo povprečno hitrost dirke, kot polnokrvnjaki in to 55 km/ h, računamo start z mesta.
V dirki čistokrvnih arabskih konj je zmagal žrebec ADAM, last BRIŠNIK MATJAŽA iz Zapotoka. V športni kategoriji "B" je ujel zmago konj SENATOR, tudi last MATJAŽA BRIŠNIKA - Zapotok, v kategoriji kmečkih delovnih konj pa je zmagal konj MIKI, last MERKATOR KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE (MKG), z jahačico VALERIJO ŠTABUC.
Skratka, izredna dirka, dobra organizacija in izreden uspeh kobile KAPRICE z jahačico MARJETKO PADAR - KONJENIŠKO DRUŠTVO DOBREPOLJE.
LJUBLJANA, 24. 5. 1998, ob 14.00
Velike mednarodne galopske dirke HIPODROM STOŽICE. Na sporedu je bilo šest zanimivih dirk najboljših konj SLOVENIJE, HRVAŠKE, BOSNE. Naj povem, da so ti konji uvoženi iz ITALIJE, AVSTRIJE, SLOVAŠKE, le da so sedaj lastniki predvsem iz PRIMORJA in ŠTAJERSKE.
Tudi tu je KONJENIŠKO DRUŠTVO DOBREPOLJE doseglo izreden uspeh. Kobila ATOMA, stara 4 leta, last KMETIJE GUČMAN, MALA VAS, je v izredno hudi konkurenci, na razdalji 1 300 m, dosegla tretjo mesto, jahala je MARJETKA PADAR -petnajstletna dijakinja srednje veterinarske šole. Zmagovalca, žrebca TA-BASCA, je jahal profesionalni jahač aspirant CHRISTOPHER BOOTH, ki je irskega rodu. Jahač drugouvrščenega hrvaškega žrebca LOVEYOYA je jahal Hrvat ALBERT OFNER.
Tekmovati s takimi jahači in doseči tretje mesto, to pa že lahko rečemo, da je uspeh.
Prvič v svoji karieri je Marjetka startala iz štartne
naprave (start mašine), ki so jo samo za dirko pripeljali pripeljali prav iz Bihača.
In sedaj še največji uspeh na mednarodni galopski dirki hipodrom Stožice - zmaga v kategoriji športnih konj in distanci 1600 m.
MARJETKA PADAR, članica KD Dobrepolje, je zmagala v kategoriji športni konji na 1600 m iz štartne naprave s kobilo KAPRICO, solastništvo MILAN PADAR, DEJAN TRČEK in trenerjem MILANOM PADARJEM. V tej dirki je tekmovala tudi polnokrvna kobila, vendar ni bila kos hitremu in strašnemu tempu Kaprice in Cigly Geta. Drugouvrščeni Cigly Get je bil na koncu še diskvalificiran zaradi prenizke teže jahača po tekmi od predhodnega tehtanja. Tako je drugo mesto zasedel konj BLISK, lastnik JADRANA DEKLEVE iz Ilirske Bistrice. Kot zanimivost naj povem, da so bili na osnovnem galopskem treningu na kmetiji Gučman v lanskem letu, tako Cigly Get, kot tudi Blisk in to že pomeni, da v KD Dobrepolje znamo delati s konji.
Naj omenim, da so bili rezultati dirk objavljeni v vseh medijih in tudi na nacionalni televiziji - športni program. Prikazani so bili junaki - jahači dneva; Crstopher Booth, Matej Buh in Marjetka Padar, ki je dosegla prvo in tretje mesto.
Konjeniško društvo Dobrepolje je vključeno v športno zvezo galoperjev Slovenije in na dirkah sodelujemo tudi sodniki s pridobljenimi licencami: FRANC PADAR (sodnik), |URE KRIVEC (sodnik), JANEZ PAVLIN (sodnik).
Član KD Dobrepolje JANEZ PAVLIN je na dirki v Stožicah opravljal pomembno funkcijo, kot sekretar dirk.
EP.
Jahačica	kraj	kobila	lastnik	mesto	proga
Marjetka Padar	Kočevje	Kaprica	Trček D. Padar M.	2. mesto	1300 m
Marjetka Padar	Ljubljana	Atoma	kmetija Gučman	3. mesto	1300 m
Marjetka Padar	Ljubljana	Kaprica	Trček D. Padar M.	1. mesto	1600 m
Po podelitvi priznanja in nagrade je v Kočevju zaplapolala tudi naša občinska zastava pred 3500 gledalci
Nekaj novosti iz Zakona o o varnosti cestnega prometa
TOČKOVANJE PREKRŠKOV
Najpomembnejša novost novega Zakona o varnosti cestnega prometa so kazenske točke, ki so poleg denarne kazni uvedene za nekatere hujše prekrške. Ko voznik zbere z zakonom določeno število 18 točk, mu vozniško dovoljenje preneha veljati. Po poteku najmanj šestih mesecev od takrat, ko [e voznik vozniško dovoljenje oddal upravnemu organu, lahko ponovno opravlja vozniški izpit. Število kazenskih točk, ki jih še sme imeti voznik, pa ne velja za voznike začetnike. To so vozniki, pri katerih še ni poteklo dve leti od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil določene kategorije. Mednje zakon prišteva tudi tiste voznike, ki so morali opraviti ponovni izpit zaradi tega, ker jim je zaradi storjenih prekrškov vozniško dovoljenje prenehalo veljati. Ko vozniki začetniki zberejo 7 kazenskih točk, jim vozniško dovoljenje preneha veljati. Odločbo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izda sodnik za prekrške.
AKOHOL
0. 0 grama alkohola na kilogram krvi morajo imeti poleg poklicnih voznikov še:
■ vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz oseb in stvari ali prevoz oseb za lastne potrebe;
■ kandidati za voznike pri praktičnem usposabljanju;
■ vozniki začetniki.
Do 0,50 g alkohola na kilogram krvi smejo imeti ostali vozniki, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov nezanesljivega ravnanja.
Več kot 1,50 g alkohola na kilogram krvi - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk.
Več kot 1,10 g alkohola na kilogram krvi pri povzročiteljih prometnih nesreč - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
KAZNI
1. ZA TISTE, KI MORAJO IMETI 0,00 G ALKOHOLA/kg KRVI: STOPNJA ALKOHOLA V KRVI
od 0,00 do 0,50g/kg najmanj 25.000 SIT, 1 do 3 KT
od 0,51 do 1,10g/kg najmanj 35.000 SIT, 2 do 4 KT
od 1,11 g/kg najmanj 90.000 SIT ali zapor, 5 do 7 KT
2. ZA TISTE, KI IMAJO LAHKO 0,50 g ALKOHOLA NA kg KRVI
STOPNJA ALKOHOLA V KRVI
do 0,50g/kg, kaže
pa znake nezanesljivega ravnanja
od 0,51 do 1,10g/kg
nad 1,11
najmanj 20.000 SIT, 1 do 2 KT najmanj 35.000 SIT, 3 do 5 KT najmanj 90.000 SIT, 5 do 7 KT
CRNA KRONIKA
Novi Zakon o varnosti cestnega prometa temelji na načelu zaupanja, ki pravi, da sme udeleženec v prometu pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu in tisti, ki skrbijo za ceste, spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na ceste.
To načelo pa ne velja, kadar so udeleženci v cestnem prometu otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, je voznik motornega vozila dolžan nanje posebno paziti in jim, če zakon tako predpisuje, tudi pomagati.
Zakon je poleg nekaterih novosti prinesel bistveno večje kazni za njegovo kršitev. Prve dni v maju so bili udeleženci v prometu izredno disciplinirani in je novi zakon presegel vsa pričakovanja. V drugi polovici meseca p'' seje prometna varnost poslabšala. Poveča je število nesreč z udeležbo koles z moto. .i in motornih koles, pa tudi vozniki osebnih avtomobilov niso bili izjema.
V mesecu maju so policisti na območju delovanja Policijske postaje Grosuplje obravnavali 38 prometnih nesreč, v katerih so bile tri osebe hudo in enajst lahko telesno poškodovanih. Še vedno so med glavnimi vzroki za prometne nesreče vožnja z neprilagojeno hitrostjo, stran vožnje, izsiljevanje prednosti in nepravilno prehitevanje. Alkohol je bil prisoten v dveh nesrečah.
Pri delu pa so policisti odkrili 34 kršitev, zaradi katerih se bodo morali kršitelji zagovarjati pri sodniku za prekrške. Kar šestnajst pa je bilo takih, ki so vozili pod vplivom alkohola. Policisti so skupno izrekli 1 32 mandatnih kazni, od katerih jih je 85 kazen plačalo takoj na mestu, 47 kršiteljev pa je prejelo plačilne naloge. >. POLICIJSKA POSTAJA GROSUP ,
Partizanska 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Oel. čas: 8.00 - 18.00, sobota 8.00 -12.00
■ Elektronska nastavitev anten
■ Meritve TV signalov
■ Servis
■ Montaža KANAL-a A, POP TV, HTV 1,2, 3
■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni)
Garancija 12 mesecev
Plačilo na obroke
H-letne izkmnje - razlag za kvaliteta in zaupanje
ZAHVALA
ob smrti naše drage mame in babice
GEORGINE HROVAT
iz Zdenskc vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja vaščanom, patronažni sestri in ostalemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Videm za njihove obiske na domu. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in moškemu zboru Rafko Fabiani za prelepo petje.
Vsi njeni domači
KINO   "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC JULIJ 98
NEDELJA, 5. julij, ob 15.in 20.30 uri
ameriška super komedija OGNJENO OBZORJE
KRATKA VSEBINA: Napeta akcijska zgodba s STEVENOM SEACALOM v glavni vlogi. STEVEN SEAGAL igra zveznega agenta, ki se odloči, da bo raziskal, kaj se skriva za sumljivo nesrečo svojega prijatelja. Prepričan je namreč, da je smrt prijatelja krut umor človeka, kij<? preveč vedel...
i   i EK, 10. julija, ob 21. uri
ameriška romantična drama VRT DOBREGA IN ZLA
KRATKA VSEBINA: Savannah je mirno podeželsko mestece v ameriški zvezni državi Georgiji. Bogati VVILLIAMS v samoobrambi ubije nasilnega HANSONA.
Prične se sojenje, ki ga spremlja vse mesto. Med sojenjem se izkaže, da se je VVILLIAMS uštel, ko je računal na podporo dvoličnih someščanov, ki jih je velikodušno gostil na svojih zabavah. VVILLIAMS je obsojen umora. Kakšen bo razplet?
NEDELJA, 12. julija, ob 15.uri in 20.30 uri
ameriški znanstveno fantastični triler ZADNJI UDAREC
KRATKA VSEBINA: Sodoben akcijski triler, ki pripoveduje o novi katastrofi, ki grozi našemu •~unetu. Skupina znanstvenikov odkrije, da se Zemlji približuje ogromen komet, ki se bo z ..latematično natančnostjo zaletel v Zemljo. Zaradi kometove velikosti grozi Zemlji ob trku z kometom popolno uničenje. Bodo Zemljo pravočasno rešili?
NEDELJA, 19. JULIJ, ob 15. in ob 20.30 uri
ameriška akcijsko ljubezenska drama BOKSAR
NEDELJA, 26. JULIJ SAMO ob 20.30 uri KRATKA VSEBINA: Obetavnega boksarja zaradi umora zaprejo za 13 let. Po prestani kazni se vrne v rodni BELFAST. Mesto je polno barikad in sovraštva. Boksar najde svojo ljubezen MAGIE z otrokom in možem v zaporu. Odločen, da bo našel pot iz obupa, se vrne v boksarski ring in po prvih zmagah v njem zatli upanje. Z MAGIE obnovita ljubezen in sanjata o skupnem lepšem življenju brez strahu in sovraštva...
ameriško-bosanska vojna drama DOBRODOŠLIV SARAJEVU
KRATKA VSEBINA: Film nekoliko spominja na lansko uspešnico LEPE VASI LEPO GORIJO. Zgodba govori o ameriškem novinarju, ki je prišel med vojno kot dopisnik ameriškega ča-
sopisa. Novinar je bil v Sarajevu že leta 1984 na zimskih olimpijskih igrah, ko je bil Sarajevo eno najlepših evropskih mest. V filmu spremljamo nekaj tedensko obleganje Sarajeva in napade ostrostrelcev...
KINOPROGRAM ZA MESEC AVGUST 98
NEDELJA, 2.AVGUST, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška psihološka drama MARVINOVA SOBA
KRATKA VSEBINA: Nova uspešnica LEONARDA di CAPRIJA, ki igra osemnajstletnega požigal-ca HANKA. V filmu blesti še MERYL STREEP, ki igra mamo prizadetega HANKA. Kako se mati bori proti sistemu, da HANK ne bi bil poslan v umobolnico, pa boste videli v tem odličnem filmu.
NEDELJA, 9.AVGUST, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška komedija Mr. MAGOO
KRATKA VSEBINA: Čudaški milijonar QUINCY MAGOO je zaživel leta 1949 v klasični risanki na televiziji, v šestdesetih letih se je preselil kot risanka tudi na velika platna, zdaj pa se nam ponuja kot igrana komedija. Zapleti, ki jim botruje neskončna domišljija, se odvijajo okoli ukradenega diamanta in dejstva, da je gospod MAGOO kratkoviden in stalno zamenjuje ljudi in predmete. Vodijo ga le intuicija, zvesti pes Agnus in nečak VVALDO. Splet akcije in humorja je narejen nenasilno, kot se za pravi družinski film spodobi. V glavni vlogi je nastopil 71-letni LESLIE NIELSEN (spomnimo se ga iz komedij o nerodnem detektivu), ki pa je pri svojih letih še zelo vitalen in je vse nevarne prizore zaigral sam. Komedija vredna ogleda, klub vročemu poletju...
NEDELJA, 16. AVGUST, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška komedija NIČ NI IZGUBLJENO
KRATKA OZNAKA: NICK, strokovnjak za reklame, pride domov in dobi svojo ženo v postelji s svojim šefom. Odvihra v mesto, da bi utopil svojo nesrečo, pri tem pa se zaplete z bres-poselnim inženirjem in dvema lopovoma, ki jim je policija za petami. Zaplete se še v manjšo krajo. Ko NICK izve, da v postelji ni bila njegova žena, ampak njena sestra s fantom, bi se rad iznebil težav, v katere je zabredel zaradi obupa, vendar stvari so šle že predaleč, a NICK se oprime starega optimističnega reka "NIČ NI IZGUBLJENO"...
PETEK, 19. AVGUST, ob 21. uri
ameriška komedija VELIKA PRIČAKOVANJA
KRATKA OZNAKA: VELIKO PRIČAKOVANJE je zelo svobodna priredba istoimenskega klasičnega romana Charlesa Dickensa. Je čutna pripoved o nepozabnem popotovanju mladeniča, ki postaja mož, in treh osebah, ki mu neizpodbitno za vedno spremenijo življenje. Prav zaradi presenetljivih odnosov med temi liki nudi VELIKO PRIČAKOVANJE svojstven in so-
doben pogled na osupljiva življenjska naključja.
Osemletni Finn Bell živi v majhnem floridskem mestu na zalivski obali skupaj s sestro Mag-gie in "stricem" Joejem. Komaj shajajo, a obetavnemu umetniku Finnu je takšno življenje povšeči, ko riše v slikovitih vodah zaliva. Fin-novo odraščanje se prične s šokantnim pojavom kaznjenca, ki dečka prisili, da mu pomaga pri pobegu iz zapora. Finn se še vedno zelo živo spominja tega dogodka, ko ga povabijo v propadajoči dvorec gospodične Nore Dinsmoor, najbogatejše ženske v zalivu, ki je bila ob pamet pred tridesetimi leti, ko je pred oltarjem zaman čakala na svojega zaročenca. Tam Finn spozna Norino nečakinjo Estello, ki ji je vsega 11 let, a se kljub temu do mladega, revnega dečka vede kot prava ledena pripadnica višjega razreda. Finn se nemudoma in brezupno zaljubi vanjo. Finnova srečanja z Estello in njeno noro, bogato teto podžigajo nove sanje: slikati za bogate, uživati v svobodi... in ljubiti Estello.
NEDELJA, 23. AVG., ob 15. in ob 20.30 uri
slovenski film posnet v Ambrusu BREZNO
KRATKA OZNAKA: V sedemdesetih letih v nekoliko zakotno slovensko vas pride na zadružno žago delat sezonec Štefan, ki se zaplete s starejšim vaškim dekletom, Anico, tako da ta zanosi. To ovira njegove življenjske načrte, hitro nekaj zaslužiti, da bo dovolj za pot do Avstralije. S Štefanom prispe v vas tudi Jože, ki je sicer domačin, živi pa odmaknjeno življenje posebneža. Aničina starejša sestra Marta je poročena, vendar brez otrok. Izkaže se, da sta se z Marto nekdaj imela rada, potem pa je Jože odide na študij bogoslovja, ki ga nikoli ni dokončal. Vznemirjena Anica podleže sestrinemu stopnjujočemu se sovraštvu do moških, tako da uboga nori Martin nasvet, naj Štefana nekam zapre, dokler ga ne prisili v poroko. Dogajanje v hramu, kjer je Štefan zaprt, kulminira v času misijona v vaški cerkvi. V času smrti stare Martnjakovke, Aničine in Martine matere, pa dogajanje preraste v zločin... Scenarij na dramski in delno žanrski - thriller-ski - način obravnava temeljne človeške nazore, čustva in strasti glavnih junakov. Njihova medsebojna razmerja in razmerja s civilizacijskim okoljem, v kakršnem bivajo, se izkažejo za presežna: hrepenenje za Dobrim jih peha v soočenje z Zlom...
NEDELJA, 30. AVGUST, ob 15. in 20.30 uri
ameriška akcijska komedija DŽANKIJI
KRATKA OZNAKA: Komedija o dveh prijateljih, ki sta se odločila, da ne bosta več jemala drog. Ker sta zasvojenca se želita odvaditi jemanja drog, vendar jima zaradi birokracije socialnega skrbstva to nikakor ne uspe... Film opisuje, kako so mladi v bistvu prepuščeni sami sebi, starejših pa so polna usta pomoči, v resnici pa jim nihče ne pomaga, ampak jih celo silijo v težave. Film na humoren način žigosa zelo resno vprašanje.
KULTURNO DRUŠTVO IN GODBA DOBREPOLJE
vas vabita na tradicionalni
DAN GODBE
Id bo to nedeljo, 28. junija 1998 na Vidmu.
Sodelujejo  pihalni  orkestri  in  godbe iz:
Kočevja, Grosuplja, Stične, Novega mesta, Vodic, Bežigrada in Dobrepolja.
Spored prireditve:
PROMENADNI KONCERT pihalnih orkestrov in godb ob 13.30 uri v krajih: Videm, Zdenska vas,
Ponikve, Velike Lašče, Kompolje, Struge.
SVEČANA PARADA
vseh godbenikov, mažoretk in narodnih noš ob 15. uri skozi Videm.
SKUPNI NASTOP
vseh godbenikov ob 15.30 pred občino na Vidmu.
POSAMEZNI NASTOPI
pihalnih orkestrov in godb ob 16.00 uri na športnem igrišču na Vidmu.
V nadaljevanju bo zabavno srečanje z narodno zabavnim ansamblom
VESELI PLANŠARJI. Za dobro voljo bo poskrbel humorist KONDI PIŽORN, za okusno hrano in dobro pijačo pa bomo poskrbeli domači godbeniki. Caka vas tudi bogat srečelov in
veliko drugih presenečenj. PREŽIVITE LEPO POPOLDNE IN VEČER TO NEDELJO NA VIDMU!
- OBČINA DOBREPOLJE PEKARNA BLATNIK OMEGA COMMERCE - AMW KASTELIC
SPONZORJI
- TRGOJAN
- ARMING - ADLES
- MIZARSTVO JAKIČ
- PIVOVARNA UNION - MINOLTA - PACO - DOLINŠEK TRANSPORT
o
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po 0 stopnji 5 odstotkov.