Kaj kažejo podatki o gibanju investicij
Proučimo po vrsii spremctubc, do kale-rih ie prišlo. V strukturi invosticij smo prejsiija ]eta poudarjali dve veliki po-manjkljivosti: v skupnih investicijah je prevladovala, industrija, medtem ko so bila druga gospodarska podrotja zapostav-Ijeua, v okviru industrije pa je bilo te-žišče investicijske graditve na bazični in-dustriji, in nadalje, negospodarske inve-slicije so zaostajalc za gospodarskiini ip-vesticijami. Pri tem je bila poscbuo grad-nja stanovanj šibko mesto vse graditve. A kaj kažejo podatki o gibanjn invcsticij in kakšna je sedanja struktura iuvesticij i>osebej?
Medfem ko je industrija v prvih sedinLh mesecib. 1. 1955 vzcla približno 50 odstot-kov vseh invcsticij, je v cnakem razdobju I. 1956 njen delež znašal 40 odstotkov, v prvili sedmih mesecih lelos pa le 33 od-stotkov. V. sodobnem svctu so mnenja, da je treba od skupnih investicij za potrebe industrijskega razvoja kot miuimum od-vajati približno 35 odstotkov, da bi mogla
Napisal: Kiro GLIGOROV
noka država slediti tehničueuiu napredku in stopati v korak z razvojem drugili držav. To pomeni, da smo mi pri tninimu-mu iudustrijskih invcsticij. Ce pri teui upoštevamo, da jc priŠlo zuotraj industrij-skili investicij do pomembnih spreraernb v smeri porasta iavesticij v predelovalno industrijo, lahko dobimo najbolj splošno sliko o tem, da je bila zahteva po iej spre-'merubi popolnorna izpolnjena in da nima-ino v tcj smeri nič vcč spreminjati v strukturi invcsticij.
Podoben jc pojav tudi z razmerjem med gospodarskiim in negospodarskiiai invc-siieijami. Medtem ko so znašale ncgospo-darske investicije v prvih scclmib mese-cili 1. 1935 približno 14 odstotkov skupnili invcsHcij, so loia 1956 znašale v enakcm razdobju 19 odstoikov, lctos pa znašajo 25 odstotkov. Tudi pri tej spremembi smo lilizu raeje, ki je ne smemo prekoračiti, čt; ne želimo, da ne bo ogrožen U-mpo go-spodurskega razvoja v prihodnjib letih. Velja zapisali, da je v okviru negospo-darskik investicij zaznamovala največji porast stanovanjsko komuualua graditev, ki je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z cnakim razdobjein lani narasla za 90 odstotkov. Letos je bilo doslcrj potrošcniji približno 1? odstotkov skupnik invcsticij za stanovanjsko konui-nalno graditev.
Ali pa prdučiitio drug problom, ki je bil predmct razpravljanja v prejšnjih le-tih — razmerjo med zvnznimi investici-jami in investicijami ljudskih odborov in republik. Medtem ko so zna.š.ile zvezne investicijo v prvih sedrnih ujesccih 1. 1955 37 odslotkov skupnil) invesiicij. so v ena-kem razdobju I. 1956 znašnle 28 odstotkov, lctos pa znašajo kumuj 19 odstotkov. Nad 80 odstotkov vsch investicij odpade torej na gospodarske organizacijc. ljudske od-bore in ljudske republikc l'ri lem sodc-lujejo gospodarske org«nizacijc s 50 od-(NadaJjevaaje oa 2. stran«)
(Nadaijevaiije s 1. straoi)
stotki skupuih investicij (skupaj s porab-ljeno amortizacijo), a z več kakor 30 odstotki skupnih investicij sodelujejo ljudski odbori in ljudske republike. Tudi tu je bila torcj napravljena tako temeljita spreincmba, da ni mogoče nič vež zakte-vati v smeri spremembe razporeditve in-vesticijskih sredstev na zvezo in ljudske odbore ali na gospodarske organizacije. Upoštevati je treba nasprotno, da snio zvezi pustili skrajni miniiuum za nsmcr-janje gospodaiskega razvoja in da bi mo-gla vsata nadaljn ja sprememha pomeniG,
da izpuščamo iz rok enega iziued bistve-nib. regulatorjev plaaskega usmerjanja gospodarskega razvoja.
Ti podatki pričajo, da se je politika investieij bistveno spremenila, prav tako pa tudi razporeditev sredstev na zvezo in druge politično teritorialne enote ozi-roma gospodaržke organizacije. S tem so v zadostni meri zagotovljene materialne osnove komune in delavskega samouprav-ljanja. Njihovega nadaljnjega napredka ne smemo več iskati v spremembah de-leža pri razdelitvi v okviru sedanjega do-hodka, temveč v nadaljnjem naraščanju dohodka sploh.    .