List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., y.q, četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva »Gorica" je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku. Naročnina in dopisi naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Antonu Lakner-ju, v Studenic, Furlano-vi hiši štev. 8 III. nadstropje. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s. lina in o j ili ! v Crteži novih državno-cerkvenih (»kon-fessionalnih*) postav leže od 21. t. m. črni na belem pred državnimi poslanci in polnijo že tudi predale časnikom. Koliko kokodakanja zastran njih ! Koliko so liberalni časnikarji kričali po njih in zdaj, ko jih imajo, kaže se, da niso vedeli, kaj so hoteli. Koliko so blebetali o »luknjah*, ki jih je — po njihovih mislih — zapustil odpravljeni konkordat, in zdaj se kaže, da še vedeli niso, kje in kakošne so te luknje. Vsi osupneni stoje zdaj pred novimi načrti; kakor voli gledajo debelo, kakor hi hoteli reči: »Kaj to, kaj take so konfessionalne postave ? Mi smo si jih drugače mislili*. Bobnali so in trobili, kakor slepci, na pruske bobne in trobente — bili so prav kakor mačke, bolje — opice — pri bobnu. Sanjalo se jim je: Tako in tako bj se dale katoliški cerkvi pravice naj bolje prestriči ; tako in tako bi se dalo katoličanstvo naj bolje na suho deti, ali — bile so to le njihove sanjarije. Naj jasniši pojem so znabiti i-meli o „civilnem zakonu" ; zato so pa tudi to plat bobna nar bolj mlatili. O tisuč rečeh, ki se tičejo razmerja med cerkvijo in državo niso čisto nič vedeli, ali pa, če so kaj vedeli, mislili so, da je bil konkordat vse pohrustal, da so se bile vse državne pravice v njem vtopile. Pa tudi po od-pravljenji konkordata so mislili, da »hierarhija* (oblastniki kat. cerkve) in pa »kurija* (papež) še zmeraj za vsakim avstrijskim uradnikom in podložnikom tiči in mu državne in državljanske pravice slači z života. Mislili so si, da Bog ve kako samostalno in oholo hodijo škofi svojo pot memo države. Po priobčenih 4 načrtih se je odperl »liberalnim* časnikarskim slepcem in tepcem Valentina Staniča mladost in študentovska leta. (Dalje.) Kedó ni še slišal praviti o veličastnem, trem deželam, koroški, solnograški in tiroljski sorodnem gorskem velikanu — z večnim snegom in ledom kritem Velikem Zvonarji (Grossglockner, 12.213')? Pozna ga popotnik, ki z urnim korakom preletava pnun vrhove, da- tam, kjer čista 'sapa Iliadi, pozabi pozemeljske skrbi in se ra-duje prelepega razgleda; pozna ga marljivi rastiinozminee : pediculnris asplenifolia Fiorivi!., osni lutai lunaria, phutueìs alpina in kar,je enačili gorskih cvetlic in zeli' ga nov razgled. Saj je »N. fr. Presse* sama rekla, da se časništvo ne more še prav razve dovati v novih postavah, ker mnogi tacih reči ne razumejo. Take misli se ti vsilujejo, če različnih barv liberalne in demokratične liste prebiraš. Oni zakrivajo sicer svojo puhlost in nevednost s tem, da se držč kakor »mi smo mi*; ali — beri jih pazljivo — in, če kaj umeš, porečeš sam pri sebi: Bog daj norcem pamet! Rekel je »Gl.“ ni davno (v »ogledu*), da se je nadejati, da ministri vsaj tako neumni ne bodo, kedar napravijo svoje črteže konfes. postav, kakor njih organi (časniki). In res je tako. Razglašeni načrti kažejo, da, kdor jih je sestavil, o zunanjih cerkvenih rečeh kaj ve. To čast moramo dati tudi dvornemu svetovalcu g. Lehmayr-ju, kteri je spisal dolgo dolgo razlagovalno poročilo (Motivenberieht) k novim postavam. Vidi se, da je mož kaj bral in veliko premišljeval. Njegova kritika »jozefinizma* je klasična. Tudi pozneji razvoj cerkveno-dr/avnega prava mu je dobro znan; dobo konkordatovo sploh kor-roktno opisuje, samo da tu pa tam iz objektivnosti izleze, da vodo na mlin novih načrtov napeljuje. Tem bolj se moramo čuditi, da na zadnje v črtežih novih postav vendar le v nekak jozefinizem zabrede. Kajti jozefinizem v milejši obliki, ošemljen (ker je zdaj pust) z nekimi pisani trakovi pruskega bismarkizma — to je duh novih postav; telò pa jim je narejeno po večem iz postav in zapovedi, ki so bile veljavne pred konkordatom in tudi po njem. Radi bi pisali še več glos (opazek) k »Motiven-berichtu*, in dokazovali mnogotere nedoslednosti in napačne sklepe v njem, ali kje imamo mi prostora? Nekaj pa si ne moremo kaj, da ne bi omenili. Govoreč o na-nj spominjajo; pozna ga tudi drobni dijak ter mu ve visokost in lego. Nekedaj ni bilo tako. Bili so časi — in temu ni davno — da so ga le po imenu poznali. Gledali, občudovali so ga, toda na-nj splezati ni se nobenemu zljubilo. Mislili so celò, da se mu ne da do vrha priti. — Kedaj in s kom je Stanič po njem hodil, o tem molčijo vsi, še celo tisti, ki so ž njim obilno občevali ; pove nam pa to nemški pisana knjiga : »Boise auf den Glockner v. J. A. Schultes, M. P. (Medichine Doctor) Wien 1804. Ni me sram povedati, da sem z dlanjo čez obraz potegnil in golega veselja skoro poskočil, ko sem bral, da je Stanič kot študent z učenjaki na glasu in z bogatini, ki so rumenjake na stortine merili, po Velikem Zvonarji hodil in tistega. meril. Ta njegova pot na koroškega gorskega velikana vrhove zasluži, da io amerikanskem sistemu (»svobodna cerkev v svobodni državi*), kteri velja (!!) zdaj v Italiji, pravi g. Lehmayr, da skušnja uči, da, če se cerkvi vsa popolna svoboda da, ’ utegne ona zavoljo svoje velikanske organizacije i. dr. r. državi nevarna postati! De te, kaki svobodnjaki ste ! Pa tudi enako kakor z drugimi društvi, pravi g. L., da ne gre ravnati s »cerkvijo* češ, da ona je vendar več, ko kako akcijsko ali drugo društvo. Proti temu, da bi bila cerkev zraven državne oblasti souvrènna, se tudi določno zavaruje. Kaj je tedaj ta ljuba cerkev? Vele važna, veljavna družba —tako nekako misli on — kteri zunanjo oblast določuje in odkazuje » vsegamogočnadržava*, kakor si jo mislijo noveji državniki. Daleč pač so prišli moderni pravo - in državo-slovci : oni ne vedo več, kam cerkev vvrsti-ti, samo to vedo, da vsa mogočnost, čast in oblast gre »državi*. Iz tacih principov izvirajo §§ novih cerkv. - državnih postav. Sicer pa se ne da tajiti, da so neka or-ganična celota. Deželni zbor goriški. Edu o j st i seja je bila 14. januarja. Po prebranem zapisniku naznani deželni glavar, da je osebno poprašal vse poslance, ki so bili v zadnji seji nazočni in glasovali o predlogu glede' prenuredbe šolskih postav, ter pozvedel, da je glasovalo 8 poslancev za predlog in 7. proti njemu in, ko nobeden poslanec nič ne ugovarja, * sprejme se omenjena postava. Dalje naznani glavar, da je deželni zbor sklenil, uradnikom deželnega odbora dovoliti kot letošnjo doklado po 10 °/o njihove place, strežajeiua pa v-sakemu 50 gold. Kot prva točka pride na dnevni red predlog deželnega odbora glede združenja popiše tudi slovensko però. Začnimo! Prej pa še nekaj, kar je s tem, kar bom pripovedoval, v prav ozki zvezi. Tačas, ko se je Stanič v Solnem gradu šolal, imeli so v Celovci škofa, ki ni bil le imeniten cerkven dostojanstvenik, marveč tudi sloveč naravoslovec. Knez in stari grof Salm Reifferscheid mu je bilo ime. Bil je mož, ki ni gledal ne na krajcer ne na trud, kedar je šlo za znanstvene naprave ali preiskave. Bivajoč v deželi, ktero obdajajo od vseh strani visoke planine, bilje poseben prijatelj gorskim vršacem. Velikemu Zvonarju je prišel že leta 17(J9 z velikim trudom na hrbet in je dal na njem sezidati hišico, kamor so se umikali popotniki slabemu vremenu, viharjem in dežju. Zato so nadeli tenui kraju Sal-mov vrh (Saltnshohe), ktevo ime mn je še do dan danes ostalo. Toda s tem ni bil občin v veče županije; o njem poroča poslanec Winkler v imenu odsekovem. Po tej postavi ustanove se sledeče županije: V Tominškom političnem okraji: 1. Bovec, obsegajoča katastralne občiue Bovec, Stermec, Log, Trenta na desnem, Trenta na levem bregu Soče, Soča na desnem^ Soča na levem bregu Soče, Koritnica, Čezsoča, Žaga, Srpenica in Ternovo. 2. Kobarid, obsegajoča katastralne občine Kobarid, Robidišče, Brginj, Sedlo, Kreda, Drežnica, Ladre, Idrsko in Livek. 3. Tomin, obsegajoča katastralne občine Tornili, Smast, Vrsno, Kamnje, Volarje, Dolje, Caderg, Zatomin, Žabče, Polubinj, Lubinj, Podmelec, Volče, Čiginj in Rute. 4. Grahovo, obsegajoča katastralne občine Grahovo, K n ježa, Nemški Rut, Oblo-ke, Stržišče in Podberdo. 5. Sv. Lucija, obsegajoča katastralne občine Sv. Lucija, Modrejce, Kozarišče, Sela, Tominški Lom, Idrija pri Bači, Slap, Ponikve, Pečine in Prapetna. 6. Cerkno, obsegajoča katastralne občine Cerkno, St. Viška Goia, Police, Reka-Rav-ne, Bukovo, Orehek, Jesenica, Gorje, Zakriž, Lahinje, Gorenje Novake, Dolenje Novake, Planina, Otalež in Šebrelje. V političnem okraji Goriške okolice: 7. Kanal, obsegajoča katastralne občine | Kanal, Doblar, Ročinj, Ajba, Idrija, Gorenja vas, Ukanje, Ankovo, Plave, Deskla, Morsko, Vrh, Bodrež in Avče. 8. Banjšice sv. Duha, obsegajoča katastralne občine Banjšice sv. Duha, Kal in Banjšice sv. L. 9. Čepovan, obsegajoča katastralne občine Cepovan, Lokovec, Tribuša, Lažna in Lokve. 10. Solkan obsegajoča katastralne občine Solkan, Grgar, Ravnica, Ternovo, Loke in Kronberg. 11. Števerjan (Št. Florjan), obsegajoča katastralne občine Števerjan, Cerovo. Vipol-že, Kozana, Šmartno (St. Martin), Višnje-vek, Vrhovlje, Šrnaver (St. Maver), Pevma in Podgora. 12. Šenpeter (St. Peter) obsegajoča katastralne občine Šenpeter, Štandrež (St. Andrej), Sovodnje, Rubije, Gabrije, Peč, Rupe, Miren, Orehovlje, Vertoče, Bilje, Ver-tojba gorenja in dolenja, Bukovica, Renče, zadovoljen, še enkrat je hotel iti na-nj, ker je vedel da bi se dalo na njem še mnogo napraviti, kar bi znanstvu v prid hodilo. Imel je velikega namestnika barona Hohemvarta — ali za potrebo ali pa zató da mu je za naravoslovje več časa ostajalo, ne vém — ki je bil ravno tako blag in učen gospod kakor on, če ne še bolj. Naročil mu je, naj piše profesorju Schiegg-u v Solnograd, da bi ga odločeni dan z drugimi vred na Veliki Zvonar spremljal. Kakor je prosil, tako se je zgodila. Prof. Schiegg je obljubil priti in ostal je mož beseda. Dne 26. julija 1. 1802 se je napotil knez Salm sè svojim spremstvom iz Celovca proti Velikemu Zvonarju. V škofovem spremstvu so bili, da druzih ne o-menjam, baron Wulfen, baron Seenus in rastlinoznancem dobro znani Hoppe. Pri sv. Krvi (Heiligenblut) jih je čakal prof. Schiegg. Našli se ga ravno pri delu ; z mladim Staničem sta merila Veliki Zvonar, pa nista Gradišče, Pervačina in Vogersko. 13. v Černiče, obsegajoča katastralne občine Černiče, Šempas, Gojače, Batuje, Selo, Vertovin in Kamenje. 14. Ajdovščina, obsegajoča katastralne občine Ajdovščiua, Sv. Tomaž, Skrilje, Lo-kavec, Otelica, Sv. Križ, Žablje, in Dobravlje. 15. Rihenberg, obsegajoča katastralne občine Rihenberg, Dornberg, Brje, Šmarije in Gabrije. V Sežanskem političnem okraji: 16. Temnica, obsegajoča katastralne občine Temnica, Kostanjevica, Lipa, Vojščica, Selo in Brestovica, 17. Komen,% obsegajoča katastralne občiue Komen, Škrbina, Suta, Ivanigrad, Gorjansko, Volčjigrad, Brje, Velikidol, Pliskovica, Gabrovica in Tomaževica. 18. Nabrežina, obsegajoča katastralne občine Nabrežina, Mavhinje, Slivno, Sv. Po-laj, Salež, Zgonik in Gabrovica. 19. Štanjel (St. Danjel), obsegajoča katastralne občine Štanjel, Kobdil. Koboli, Kobiljaglava, Hruševica in Štjak. 20. Tomaj, obsegajoča katastralne občine Tomaj, Kopriva, Skopo, Krajnavas, Dutovlje, Križ, Utovlje, Kazle in Avber. 21. Sežana, obsegajoča katastralne občine Sežana, Veliki Repen, Voglje, Štorje, Merče, Povir in Lokve. 22. Naklo, obsegajoča katastralne občine Naklo, Divača, Ležeče, Dane, Škofije, Rodik, Vareje, Vatovlje in Barka, V Gradiškem političnem okraji: 23. Devin, obsegajoča katastralne občine Devin, Jamlje z Medjavačem, Doberdob, 0-pačjeselo z Lokvico in Novo vasjo. Dol sè sv. Mihaelom. 24. Tržič, obsegajoča katastralni občini Tržič in S. Pol. 25. Ronki, obsegajoča katastralne občine Ronki, Sv. Kancijan z Beljanom, Staran-can, Pieris, Turjak, Vermeljan, Kaseljan, Sv. Peter, Redipulja in Fojan. '26. Gradišče, obsegajoča katastralne občine Gradišče z Brumo, Sagrad, Viles, Ro-mans, Versa, Frata, Marjan s Korono, Fara s Vilanovo, Boskin, Zdravšiua in Sv. Martin. 27. Grado, obsegajoča katastralno občino Grado. 28. Oglej, obsegajoča katastralne občine veliko opravila, ker jima ta dan ni hotel pokazati svoje sive glave. Kako pa pride Stanič tù sèm, vprašal bode morebiti kedo. Skoro po vsem svetu znani Hoppe pa bogoslovec Stanič, kako gresta ta dva vkup in pa še pri tacem opravilu, pri kterern je šlo za znanstvena preiskovanja! Da bi bil stari Hoppe, ki hip časa ni potratil, po tem skalovji za kratek čas postapal, ne gre misliti. To je bilo tako. Prof. Schiegg je potreboval pri svojih preiskavah po Velikem Zvonarji zanesljivega in zvedenega pomočnika. Za to delo se mu pa ni zdel nobeden tako pripraven kakor bogoslovec Stanič. Schiegg mu je bil učitelj v matematiki, vedel je toraj prav dobro, koliko je na njem. Bil je pa Stanič v matematiki in fiziki ves doma ; v teh predmetih, kakor se zdi, ni imel vrstnika med sošolci. Vrh tega je tudi rad in prav lahko hodil po hribih, kar je tudi potrebno, drugače človek onemore na potu po strmih in vrto- Oglej, Belveder, Moroziuski otok, Flumičel, itf Terc v(Terzo). 29. Cervinjau, obsegajoča katastralne občiue Červinjan, Ruda, Vilavicentina, Ško* dovaka, Muskoli s Pradicijolom, in Stra-soldo. 30. Ajel, obsegajoča katastralne občine Ajel, Joaniz, Višk, Sv. Vid pri Nogaredu, Kravlje, Topoljan, Camplung, Kavencan in Perteole sò Saciletom. 31. Kormin, obsegajoča katastralne občine Kormin, Viškon pri Teru, Čiopriž, Medeja, Brazzan, Spesa, Kopriva, Morar, Sv. Lorene, Muša in Ločnik. 32. Dolenja, obsegajoča katastralne občine Dolenja, Medana, Biljana, Kožbana in Mernik. Sedeže županijskih uradov bo ustanovilo namestnijštvo po dogovoru z deželnim odborom. Dosedanje županije, kterili nova postava ne obdrži, nehajo kot take ; nove županije pa morajo koj voliti občinske za-stope po novem občinskem redu; do tedaj naj službujejo sedanji občinski zastopniki. *) Pri točki 31. je stavil Del Torre predlog, da bi se katastralna občina Dolenja prištela Korminski županiji, ali njegov predlog ni obveljal. Slednjič se cela postava sprejme tudi pri tretjem branji. Dalje odobri dež. zbor po nasvetu fi- • nančnega odseka račune 1. 1872 gozdnar-skega in zaloga Codelli-evih štipendijev. Prošnja Šempaške občine za razdelitev občinskih zemljišč se ne usliši, tudi ne prošnja cestnega odbora Korminskega, da bi se cesta Podgova-Bracan prištela deželnim; dovoli pa 518 gld. 65 kr. podpore temu odboru za most pri Bracan-u. Dovoli se dalje Ant. Fornazarič-u, dijaku na Ma-riabrunnski gozduarski akademiji štipendij 250 gld in Jož. Legiši, dijaku na c. k. kmetijski šoli v Klosterneuburg-u štipendij 200 gld. Zadnja točka dnevnega reda je bila, da bi se v ital. odseku kmetijske šole od- *) Le-to zedinenje županstev ni nič drugega nego posnemanje ustavoverskega centralizovanje v malem. Slišimo že, da nameravajo županstva, skorod kraja vsa, protestovati, in to po pravici. Naše misli o tem in o delovanji deželnega zbora sploh, prinesemo v prihodnjih člankih. Ur. glavih pečinah. *) Pa naj reče kedo, da se mlademu Staniču ni znalo že tačas, da bode kedaj slaven mož iz njega. Proti večeru tega istega dne je prišlo Še nekaj potnikov sè Solnograškega. Večer jim je prešel v prijaznem pogovoru. Baron Wulfen in Hoppe sta se menila od rastlin in zeli, kakor je rastlinoznancem navada. Po večerji so šli kmalu spat, ker drugo jutro jim je bilo zgodaj vstati. Jutro 27. julija **) napoči. Prof. Schiegg je bil prvi po konci. Z zarjo je odmaševal *) Omenjena Schultes-ova knjiga opisuje Staiiiča tako-le: Zu Heiligenblut trafen wir den hochwiirdigen Ilcrrn Schiegg, Professor der Mathematik an der Uni-versitat zu Salzburg ... Er war eben im Thale mit seinem Schiller und Ammanuensis, Herrn Stanig, den er wegen seiner vorziiglichen Liebe zu Begreisen und ma-thematischen Wissenschaften mit sich nrachte, mit der Ausmcssung des Glockners beschiiftiget. — Gl. 2. del str. 213. **) Schultes piše 28. julija. To je error typi. V knjigi, ktera mi služi pri izdelavi tega spisa, popravil je to pomoto Stanič sam sè svinčnikom. — Pis. pravilo mesto pomočnika in namestil samo en praktičen pomočnik za oba oddelka, kar se je tudi sprejelo. r>opisi. Iz goriške okolice, 28. januarja. — (Odrtniki ljudstva; nov učitelj; nenavadna slovesnost zidarskih rokodelcev v Renčah). — Sploh je znano, da se tudi letos v pravem pomenu besede Preširnova pesem glede slabe letine vresničuje : »Mnoge skrbi, in slabe leta, more ubogega kmeta" itd. Pa kar ni dovolj skrbi slaba letina napravila, to nadomestujejo razni odrtniki, ki sami brez vesti po novošegni svobodi odr-tijske postave posojujejo denar ubogemu kmetu na neprimerno velike obresti. K vsemu zlu, kedar kmet svoje na posodo v-dobljeno žito v mlin nese, pride še mlinarski gospodar ali hlapec, ki neprimerno merico za meljo vzame. Tako je znano, da je v goriški okolici nek mlin v najemščini, v kterem gospodar vzame, (sicer ne vem, če vselej in vsakemu,) od mernika ali 45 ft. turšice, celih 10 ft. kakor se je nekemu mojih znancev te dni zgodilo. Mar ni za to nobene mlinarske postave? To je še vse hujše, nego je oni čudni nam še neznani davek zastran mlenja (Mahlstl . ima 30, načrt c. pa 31. §§. Ti načrti obsegajo izvedencem veci del že znane reči in pri nas po večeni tudi že navadne. Vendar pa gleda iz marsikakega §. strupeno želo. Med naj nevarniše paragrafe spadajo (kolikor smo jih v naglici preudariti mogli) §. 8. prvega načrta in §§. 8. in 24. druzega črteža. Liberalnim časnikom ne zadostujejo ti Stremayr-jevi načrti; njim manjka še 4 družili konfessionalnih postav, in sicer, postave zastran civilnega zakona, zastran krstnih, poroških in mrtvaških knjig, ktere naj bi se izročile neduhovnom, postave zastran patronatnega uprava in izobraževanja duhovščine, —* z eno besedo kričačem manjka vseh onih reči, ki si jih je Bismark umislil za Prusijo in Nemčijo. Zato je pa tudi že pričeta agitacija v tem zmislu, da naj bi se, namreč, dodalo vladinim načrtom, česar jim manjka. Zbornica poslancev je izvolila odbor 24 mož ne le za pretresanje niinisterskih 4 'načrtov, temin' tudi v ta namen, da tudi lahko on sam kaj novega napravi. Iz vsega se kaže, da hoče zbor iu Časnikarstvo prav velik hrup delati, da izsili še kaj, bodisi od ministrov ali od še više oblasti. Bobnati je treba; — ta je stara. Druga važna zadeva je v našem drž. zboru ta, da so ustavaki zavrgli nasi et Ho-hcnwnrlov zadevajoč znano pismo SO Čeških (prejšnjih) dek/arantov, s kterim opravičujejo svojo nenazočnost. Hohemvart je govoril tako modro, zmerno in resnično politično, da je bilo vse levičnjaške trme iu zagrizenosti treba, da se je nasvet njegov odbil, nasvet, ki je meril na spravo s češko op-posicijo, ktera je ravnokar spet tako sijajno dokazala (z novimi volitvami 10. in 16. t. ni.), kako mogočna še je. Tem bolj bi se bilo spodobilo, začeti se òppo siciji približevati, ker so moravski deklaranti (9 mož) centralistom do pol poti naproti prišli. Moravci so namreč prišli v zbor. (Ali, brž po navadni obljubi, je Pražak (njih načelnik) določil njihovo stališče, češ, da oni so prišli le zato v zbor, da bi poskusili, ali bo mogoče spravo in mir doseči; če ne, da spet odidejo). Se ve da so Moravci (ki so ustanovili poseben klub), glasovali za Ho-henwartov nasvet, kterega sta Pražak in naš Herman z izvrstnim govorom podpirala ; proti njemu je v imenu levičnjakov nekaj malega govoril Herbst, čigar glavni razlog je ta, da v drž. zboru to ne gre, da bi se razpravljalo vprašanje, je li obstoj njegov pravičen in postaven, ali ne. Za Hohemvarta so tudi še glasovali Poljaci in desno središče. — Lienhacher-jev nasvet (naj se preiskujejo vzroki „kracha“) je v odboru izročen posebnemu odseku v pretres; v tem odseku (5) sedi tudi Hohemvart. IS'a O g er shem se je v komisiji edeuiu-dvajseterih že marsikak resen predlog stavil, kako bi se dal stan reči v Translajtaniji zboljšati; vendar pa so si možje še v mnogih rečeh navskriž. Vnanje države. Nemčija. Izid volitev za nemški državni zbor iu sosebno to, da se je katoliška stranka pomnožila na enkrat za 30 poslancev, je tisto razdraženost Bis-markovo, ki jo je v pruskem deželnem zboru v marsičem razodeval, še pomnožilo. Zdaj ga tare dušna bolezen, kteri bi lahko dali ime „ultramomanomanija“. 'Ultramon-tauci (katoličani) ga strašno jezé, — ne le nemški, temuč tudi francoski in belgijski. Domače (katoličane) pritiska z ojstrimi novimi postavami, preganja škofe itd.; na zunaj pa — to je klasično, česa se je lotil! Francoski vladi jo dal vedeti, da mora tudi ona katolištvo preganjati, če ne, da naj se ne zanaša na njegovo prijatelstvo. In ker se je uboga Francija še le komaj oddahnila po zadnji vojski, in ni še pripravljena za drugo, po kteri vsi Francozi brez razločka strank v srcu hrepené, — morala se je ostudnim Bismarkovim zahtevam hote ali nehote udati. 19. t. m. je bil naj imenituiši in pogumniši katol. časnik ^Univers* za 2 meseca ustavljen, ker je ojstro grajal prusko preganjanje kat. cerkve in ker je bil priobčil nek pastirsk list Perigueux-skoga škofa *). Temu škofu so hoteli tudi (Bismarku na ljubo) pravdo napeti, toda večina ministerskoga zbora je bila vendar proti temu. To pa ni še vse, s čemur podviza Mac-Mahojjpva vlada ohraniti si prijaznost Nemčije. V narodnem zboru je minister Decazps tako lepo ponižno, govoril, da si lahko v Berlinu in v Italiji v pest smejejo. Za papeža — pravi — z otroško-spoštljivo ljubeznijo skrbimo, pa smo tudi ob enem dobri prijatli s (kraljevo) I-talijo, z Nemčijo in z vsem svetom. In drugače ni, ko da mora Francija zdaj tako govoriti ; ali bojimo se, da bo Bismark tako dolgo dlake v jajci iskal, dokler pride do vojske. On je potrebuje, ker se mu je začele krog sloveče glave temneti; on potrebuje oduške. Na poti so mu pa tudi (razen katoličanov in socialistov) ,partikula-risti“, to je, tista stranka po vsem Nemškem, ki hoče ohraniti samostalnost kraljestev (Bavarije, Saksonije) in družili malih držav. Ravnokar so v Monakovem (v derž. zboru) sklenili, da naj ima Bavarsko svoje posebne poslance pri vnanjih dvorih in v-ladah in da naj se ne da zastopati po občnih nemških (prav za prav pruskih) zastopnikih. — Slednjič še to-le. Bismark je kot protestant gotovo ziiajden v svetem pismu, svetovati bi mu torej bilo, da naj bere bukve Daniel-ove (pogl. IV.); bo videl, kako in zakaj je znorel babilonski kralj Na-buhodonozor. Angleži so navadno hladnokrvni ljudje; njih ne segreje vsaka malenkost na kontinentu; ali zdaj se je posrečilo Bismarkovim novcem (namesti „v“ bereš lahko tudi „ru) — razgreti možgane tudi Angležem. Dne 27. t. m. so imeli v Londonu velik proti-katolišk „tabor*, v kterem so dajali na znanje svoje (protestantovsko) sočutje za Bismarkovo politiko na Nemškem. Proti temu taborju napravijo pa tudi katoličani angležki svoj tabor, kteremu ho predsedoval slavni voj v. Norfolk in kterega se udeležijo vsi katoliški škofje in plemenitaši. To ho kaj ! Španija. Kartisti so se polastili mesta Portugaleto in morskega mesta Bilbao, po kterem so dolgo hrepeneli. Domače novico. (Nesreča). — V torek zjlitro je padel zidar iz I. nadstropja move hiše, ki se nasproti škofijske palače zida, ter si je nogo zlomil. Prenesli so ga brž v bolnišnico. (Porotna sodnija). — Viša sodnija v Trstu naznanja vsled §. 301 kazenske postave 23. maja 1873, da se bode v okraji Goriškega tribunala (dež. sodnije) v prvo |porotna sodnija zbrala 23. marca ob 9. uri zjutro. Za predsednika te sodnije je imenovan dr. A. Višini, za njegovega namestnika dež. sodnije svetovavec A. Mozetič. Razne vesti. — Šolski nadzorniki za Primorje.— Kakor je znano sta dva nadzornika imenovana bila za celo Primorje se sedežem v Trstu. Naš dež. zbor se je oglasil zoper to naredbo, ali namestništvo je ostalo v pravu in bilo je celo slovenske in g. Gatti ital. ljudske šole na Goriškem nadzorujejo. Naš dež. glavar pa, ki dobro pozna mnenje dež. poslancev in ljudstva, je s 30 drugimi drž. poslanci v seji drž. zbora 27. jan. stavil do ministra uprašanje, če odobru-je namestništveno uredbo in kako jo opravičuje. — Bomo videli, če bo kaj izdalo pri centralističnih namerah sed. vlade. — Nova fahrika za predenje svile se zida v Zagradil blizo Gradišča. Preteklo saboto se je pa neki zid razruši! vsled mokrega vremena — in glej velik Dunajski list poveda svojim čitateljem o strašni nesreči, ki se je tam pripetila. Kakor je brati v „Tr. Ztg.“ so to nasprotniki podvzetnikov nove sviloprejnice raztrosili. Novo fabriko zida namreč družba, ki ima zdajšno tovarno v Solkanu v najemu. — f Umila je v Trstu 17. t. m. Marija Terezija grofinja Molina stara 81 let. Marija Terezija, hči Janeza VI. kralja Portogalskega (Braganza) in Marije Karoline, Španjske vojvodinje (Bourbonske rodovine), je bila v prvo o možema z Don Pedro-om Spanjskim Infantom v Braziliji, ki je umrl 4. julija 1812. Leta 1822. Mar. Ter. vdova se vrne iz Brazilije v Evropo in se poroči 2. febr. 1838 v drugo z Don Karlos-om Bourboncem, kteremu je po smrti Ferdinanda VIL kralja Španjskega, Spanj,-ski prestol tikal, kteremu pa odpovedati se je bil prisiljen 1. 1845. Živela sta potem po raznih evropejskih krajih, slednjič prideta v Trst 1. 1848, kjer sta za stalno ostala imenovaje se grof in grofinja de Molina in kjer je tudi Don Karlos umrl 1. 1855. Umrla Mar. Terezija je bila velika dobrotnica ubogih, v vsem pomenu blaga in žlahtna gospa. — Za pregnano duhovščino v Švici je daroval č. g. Matevž Primožič, vikar v Šen-polaji, 5 gold. Oznanilnil^. V seji opravilnega svetovalstva banke Slovenije v Ljubljani dne 21. decembra L 1. se je določilo, da se bode plačeval kupon za drugo polovico 1. 1873 od 2. dne 1.1. zacemži z 2 gl. od akcije. Dalje se je naznanilo: da je sl. minister-stvo potrdilo spremembo pravil bankinih sklenjeno v glavnej skupščini mesca maja 1. 1., da se je izročila Dunajska poddruž-nica' s pavšalom ondotnemu trgovcu g. Edvardu Vio, ter da se bode tudi podružnica v Pragi pavšalirala dosedanjemu glavnemu zastopniku g. J. L. Oernemu —-se je uže dovršilo. — Med drugem se jo tudi sklenilo, da se razpiše služba glavnega tajnika pri sedežu banke v Ljubljani. Prva občna zavarovalna banka Slovenija. Tu omenjene kupone izplačujem za goriški okraj jaz ') Zlaj ram orava Bisrn. tudi nektere časnike v Belgiji zatreti. brati v „Tr. Ztgu, da je ministorstvo ukazalo, naj nadzornik Stimpel srednjo šole, g. Klodič Janez Odgovorni izda vafelj in urednik: ANTON LAKNER recto LUŽOVEC — Tiskar: SMTZ v Gorici.