Ekonomija duševnih in telesnih sil. Veliko se je že pisalo o različaih metodah. kako doseči boljše uspehe pri povzdi>ri šolstva. Malokateri pa.ie obravaaval, kako izrabiti dnševae ia telesae sile učitelja ia učeaca, ia kako obeaem prilaiioditi. šolo kolikor raogoče gospodarskim in socijalaim potrebam aaroda. V aašia šolah, posebao v podeželskih ie srečiaoma apeljaa aerazdeljea celodaevai pouk. Tak pouk je jako naporea. Vestnemu ačiteliu vzame skorai vse fizičae ia daševae moči. tako. da je večkrat po koačaaeai šolskem pouku nezmožen za vsako drugo delo. Vsak ve iz lastae izkušnje. kakc. mučae ia naporae so popoldaaske šolske ure. posebno v vročih daeh ki so prava muka za učitelja ia učence. Učitelj, ki vsled različaega aarodaeira dela. veokrat ai imel časa se temel.iiteie pripravit: aa pet ali celo šest ar šolskesra poaka. čuti to tem občataeje. Pa tudi ae andi opoldanska ara učitelju zaželjeaega počitka; misliti mara večkrat /e med obedom. kaj ia kako bo poučeval popDldne. ia ta skrb ia razbair.ien.ost vplivata slabo tudi aa prebavo. Vpitje in raz- srrajanje otrok v opodlansktm odtnoru razbtrria tičitelja živce, namesto. da bi se daševno odpočil. Vcokrat ie ta opoldanski odinor pri celodnevnem pcwiku za učitelja duševao in fizično bolj naporea. kakor oo:;k sam. Po vrhiu ma priaese še brezplrcino izeabo časa. V tem oziru vpliva veliko blagodej-neie aerazdeljea poldaevai- pouk. ori katcreni odpadejo seveda šole prosti četrtki. Učiteli opravi 4—4V:. ure šolskega poaka. aa kar brez aadaljnih skrbi lahko mirao zavžije svoi obed. Po obedti pa mu preostaja dosti časa se teineljito pripraviti za šolski poak aasledajega dae, za samoizobrazbo ia za draštveno in s tem vezaao socijalao delo med aarodom. Telesae in duševne utraijeaosti pri tako razdeljeaem dela ae bo oboutil. Ta ekoaomiia daševaih in telesaili sil bo dobroaoški posebao .pri bodočib ^ospodarsko nadaljevalnih tečajih. V nrostih četrtkih pa se nikdar ne ustvari toliko. kakor pri. šaloorostih popoldnevih. Ves daa ne marerrno delati eno ia isto delo. ki nas duševno in telesao uijradi; pri meajajočem in razdelieaem 1ela pa ae čutimo toliko atrujeaosti ter si s tem poniaožim« naše duševne in telesae sile. Nerazdeljea celodnevrii poak pa jc tudi proti daševni in telesni aairavi otrok. Miada otroška aarava je prikleajoaa vcs d.aa na šolsko klop. kar čati otrok posebno v prvem šolskem lefa. Prosti četrtki pa služijo oddiha le toliko. da se prosta otroška aarava zopet oživi. da notem teia liujši čuti šolskrt discipliao. Opoldanski (Hl.mori sicer tiidi služijo otrokom kot razvedrilo. A.H to razvedrilo veže vso telesao ia daševtio eaergijo otrokovo. Oirok pride k popoldaaskema poaku aeod'počit, ampak duševao ia telesao izmučea; aiescva bujna fantazija živi v igrali ia dogodijajih opoldaaskega odmora. Ta!;o ie. posebao v vročih 'ponoldaevih poak samo brezplodna :nuka za ačeace ia učitelje. — Posebno hudo je za olroke, ki vsled oddaljenosti ae n;orejo iti domov k cbedu ia. so prisilieni zavžiti premnogokra' pičel mrzel prigrizek. Odrasel človck ae more biti hrez toplega obeda, — rai na silimo ia zahtevamo od aežae, aej-azvite narave. ki je močae in tečae hrane.aajboij potrebaa. da se zadovolji s koi?-prn sulicga kruha. Ubcžea otrok pa večkrat niti saheea kruha aiina s seboi. Uči.te!; potem zahteva.j, od takih otrok. da se učijo! Večkrat opravisjujejo učeacl svoje zarrfude. da jiai doma aiso mosrli dati knriia v šolo. V podeželskih in delavskili kraiih pa ie tadi veliko starsev. ki se srainajejo p,rizaati svojo revščiao ia pridržuiefo otroka.z različaimi izgovori doma. Vsi tiij.O/riHsleki odipadejo pri aerazdeljeaera pojprtevaem poaku. V podeželskih krajih še.aesazideljen.poldaevai ipouk sicer od 8. urc iz gospodarskih ozirov ne bo inogcl vpeljati. kor s'e,pjorablja.io šolski otroci za našo. pač pa se lnore isti vpcIjali od <-•). ure dalje. Priprimerai iraz.vr:ttitvi ar so ačeaci I. raOTeda, ako nimajo iuid 3 km hoda. že ob 13. uri doma, otr-jci visjih razredov ob 14. uri. S^tako arejeaim pcv.ikom dobiio otroci lahko še topel obed doma. kar ie za njih duševhi. ia telcsni razvo.i velike koristi. Piri nerazdeliencm poldaevaem pouku od 9.—13. ure. oziiroma do T/-jl4. ure s četrtkom vired dosežem tudi predpisanih 28 tedeaskih ur. Ako npoštevamo razdelitev različaih predmetov aa posamezne ure. bcmo dosegli. da bo duševaa utrujenost otrok p-n za.daii uri. razmeroma popoldaaskiin aram.. veliko maajša. vročim papoldanskim dnevom pa se aiti ae da primerjati. Z acrazdd.ieaim poldaevaim poukom .jjobimo ttidi aa.učaem času. ki ga flani 1 aIT1ejo različni potrebai ia aepotrebfii % razniki- Takih praznikov imamo na leto '',KoIi '4- seveda brez nedeli in običajafh ločitnic- Pr' nerazdeljeaem celodnevaem ! ()Uiku nam vzame on tak šole prosti dati 'i -6 .ivr. ]>ri aerazdeljeaem ooldaevaem poukn pa samo 4—\V-> are aa ačaem časll Raziika je povprečaa 1M> are. V enem jetu /-aaša ta razlika 20 ar. V osiaih letih ^ubi tedni-otrok pri aerazdeljeaem celo^pev110"1 pouku 160 ar. Upeljava aerazdeljeaega poldaevne2a ipouka od^ovarja dalje tadi aašim go5podarskim in socijalaim zahtevam liadstva. Mnogo revaili staršev je prisilieao obdržati vsled pomaajkaaja kraha svoje (itroke doma. Take zamude opraviči seveda ačileli že tz moralaega stališča. Pri poTaaajkanja delavcev so pa tudi maogi star?i prisiljeni izrabiti delavao moč svojjh otrok Nehote se je takim staršem šola zasovražila. ker jim odteguje prepotreb!io delavao moč. Te budske potrebe pa laiša nerazdeljea poldnevai pouk. Pri neraadeljeaem poldaevaem pouiku se šoloinir/ni starši tudi veliko lažje prisilijo k redneam pošiljanji! svojih otrok v šolo. Tako se z upel.iavo aerazdeljeaega poidnevacga rcaka pridobi ljadstvo za Solo, iu šmlski obisk. ki ie v aekaterih krajih iako slab. se izbol.iša. Pod'.nam te vrste v razmišlievaaje. Pre^ričnn sem. da bo aerazdeliea poldtievrii 'poak razveselil in zadovoljil ljudslvo in učiteljstvo. .1. Reichmann.